Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 51 6657851 6636896 2026-04-09T13:57:00Z Pinky sl 2932 /* Zgodovina */ np 6657851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name = Esperanto |nativename = |image = Flag of Esperanto.svg |imageheader = Flag |imagesize = |imagecaption = Zastava esperanta |familycolor = umetni jezik |creator = [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] |created = 1887 |setting = [[Pomožni sporazumevalni jezik]] |speakers = Domači jezik: reda 1.000 |date=1996 |ref=<ref name=Lindstedt_1996>Lindstedt, Jouko. "Re: Kiom?" (posting). [http://www.helsinki.fi/~jslindst/denask-l.html DENASK-L@helsinki.fi], 22 April 1996.</ref> |speakers2 = Kot drugi jezik: 160.000–300.000 aktivnih ali tekoče govorečih (2001);{{cn|date=July 2013}}<!--cross-link to ref in text when added there--> ocena do 2 milijonov skupno (1999)<ref>{{e17|epo}}</ref> |fam2=[[pomožni sporazumevalni jezik]] |nation=Nikjer, uporabljajo ga nekatere mednarodne organizacije |agency=[[Akademija esperanta]]<br />([[Akademio de Esperanto]]) |iso1 = eo |iso2 = epo |iso3 = epo |glotto = espe1235 |glottorefname = Esperanto |lingua = 51-AAB-da |linglist = epo |notice = IPA }} '''Esperánto''' je mednarodni planski [[pomožni sporazumevalni jezik]]. 26. julija 1887 je [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] objavil prvi učbenik esperanta ([[Unua Libro]]) in se podpisal s psevdonimom [[Ludwik Lazarus Zamenhof|Dr. Esperanto]] (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemnčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref>. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=Ljubljana|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|title=Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|date=6.5.2015|accessdate=14.2.2017|website=Zveza za tehnično kulturo Slovenije|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215123925/https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|url-status=dead}}</ref> se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>.&nbsp;Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. <ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi [[Angleščina|angleščine]] po svetu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995)."|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=15.2.2017|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170216044251/https://www.dnevnik.si/1042717788|url-status=dead}}</ref> [[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije. 3. zvezek. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref> Esperanto domnevno govori 2 [[milijon]]a ljudi po celem svetu<ref>{{Navedi splet|url=http://www.esperanto.net/veb/faq-5.html|title=How many people speak Esperanto?|date=23.6.1999|accessdate=14.2.2017|website=Esperanto: Frequently Asked Questions|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160712142637/http://www.esperanto.net/veb/faq-5.html|url-status=dead}}</ref>. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik<ref>{{Navedi splet|url=https://unstable.nl/andreas/ai/psy/s3.pdf|title=Corsetti, Renato; Pinto, Maria Antonietta; Tolomeo, Maria (2004). Regularizing the regular The phenomenon of overregularization in Esperanto-speaking children|date=2004|accessdate=14.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=UzDS2WyemBI|title=Esperanto: Like a Native|date=20.2.2015|accessdate=14.2.2017|website=YouTube|publisher=|last=|first=}}</ref>. [[lernu!]] je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/uzantoj?Profile%5Bname%5D=&Profile%5Bcountry%5D=&Profile%5Blanguage_id%5D=&Profile%5Bgender%5D=&Profile%5Bpic%5D=0&Profile%5Bonline%5D=0|title=Lernu.net|date=14.2.2017|accessdate=26. 11. 2017|website=Lernu! Večjezično spletišče za učenje mednarodnega jezika esperanta|publisher=|last=|first=}}</ref> Z okoli 243.000 članki&nbsp;je [[:eo:Vikipedio:Ĉefpaĝo|Wikipedija v esperantu]] 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki.<ref>{{Navedi splet|url=https://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias|title=List of Wikipedias|date=|accessdate=26. 11. 2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref> 22. februarja 2012 je&nbsp;[[Google Translate|Google Prevajalnik]]&nbsp;dodal esperanto kot svoj 64. jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://translate.googleblog.com/2012/02/tutmonda-helplingvo-por-ciuj-homoj.html|title=Tutmonda helplingvo por ĉiuj homoj|date=22.2.2012|accessdate=14.2.2017|website=Google Translate Blog|publisher=|last=|first=}}</ref>&nbsp;29. maja 2015 je [[Duolingo]], brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/comment/8829387|title=Esperanto for English speakers now in Beta!|date=29.5.2015|accessdate=29.5.2015|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref> Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/course/eo/en/Learn-Esperanto-Online|title=About the course|date=|accessdate=26.11.2017|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref>, od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.duolingo.com/comment/11259457|title=Some Esperanto course statistics :)|date=|accessdate=14.2.2017|website=Duolingo|publisher=|last=|first=}}</ref>. Leta 2020 potekajo v [[Slovenija|Sloveniji]] tečaji esperanta v [[Izola|Izoli]] v Medgenaracijskem centru, na [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovni šoli Antona Ukmarja]] v [[Koper|Kopru]] v obliki interesne dejavnosti<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antonukmar.si/J3/index.php/novice1/391-interesna-dejavnost-mednarodni-sporazumevalni-jezik-esperanto-v-anglescini|title=Predstavitev interesne dejavnosti Mednarodni sporazumevalni jezik esperanto v angleščini|date=|accessdate=14.2.2017|website=Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215125211/http://www.antonukmar.si/J3/index.php/novice1/391-interesna-dejavnost-mednarodni-sporazumevalni-jezik-esperanto-v-anglescini|url-status=dead}}</ref>, kjer preko angleščine z aplikacijo [[Duolingo]] in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sirikt.si/2016/09/07/ucenje-treh-jezikov-hkrati-z-aplikacijo-duolingo-ucenci-dojemajo-kot-igro/|title=Učenje treh jezikov hkrati z aplikacijo DUOLINGO učenci dojemajo kot igro|date=7.9.2016|accessdate=14.2.2017|website=SIRikt|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215125138/http://www.sirikt.si/2016/09/07/ucenje-treh-jezikov-hkrati-z-aplikacijo-duolingo-ucenci-dojemajo-kot-igro/|url-status=dead}}</ref>. Tečaja esperanta sta tudi v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in v [[Kranj|Kranju]]. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], vendar&nbsp;so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170216044251/https://www.dnevnik.si/1042717788|url-status=dead}}</ref> Poleti leta 2007 od [[28. julij]]a do [[4. avgust]]a je potekal v [[Maribor]]u [[7. kongres evropske esperantske unije]]. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih [[EU|Evropska unija]] uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev. == Zgodovina == [[Slika:Unua libro rusa.jpg|levo|sličica|Prvi učbenik esperanta ([[Unua libro|''Unua libro'']]) v ruščini leta 1887|267x267px]] Esperanto je v poznih 70. letih 19. stoletja in v zgodnjih 80. letih 19. stoletja izumil [[Poljaki|poljski]] [[okulistika|okulist]] [[Judje|judovskega]] rodu [[Ludwig Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]]. Živel je v kraju [[Białystok|Białystok,]] ki je bil tedaj del [[Ruski imperij|Ruskega cesarstva.]] Zamenhof je izumil esperanto, da bi kot je sam napisal "zmanjšali čas in trud, ki ga porabimo ko se učimo tuje jezike" in da bi "pospeševal bratstvo med ljudmi različnih jezikov".&nbsp; Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto: ''"Mesto, kjer sem se rodil in preživel svoje otroštvo, je usmerilo vse moje bodoče borbe. V Byalistoku so bili prebivalci razdeljeni na štiri različne elemente: Ruse, Poljake, Nemce in Žide, od katerih je vsak govoril svoj jezik in videl v vseh ostalih sovražnike. V takem mestu občutljiva oseba bolj kot drugje zazna bedo, izhajajočo iz jezikovnih delitev in vidi, da so različni jeziki prva, oziroma najbolj vplivna podlaga za delitev človeške družine v skupine sovražnikov. Vzgojen sem bil kot idealist, naučen, da so ljudje bratje, medtem ko sem na ulici na vsakem koraku zaznaval, da tam ni ljudi, temveč samo Rusi, Poljaki, Nemci, Židi in tako naprej. To je vedno hudo mučilo moj mladi duh, pogosto se sicer ljudje lahko nasmehnejo taki otroški tesnobi glede stanja sveta. takrat sem mislil, da so odrasli vsemogočni, zato sem si pogosto rekel, da bom, ko odrastem, uničil to zlo."'' — L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta 1895.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> [[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] je v prvem učbeniku esperanta (Unua Libro) navedel tri cilje mednarodnega jezika esperanto: # ''Jezik mora biti zelo lahak, da bi se ga lahko naučil tako vsakdo, tako rekoč igraje.'' # ''Vsakdo, ki bi se naučil tega jezika, bi moral biti zmožen, da ga pri priči uporabi ob stikih z drugimi narodnostmi, povsem neodvisno od tega, koliko bi svet ta jezik že priznaval, ali bi imel številne privržence ali sploh nobenih – to pomeni, da bi jezik lahko služil kot sredstvo za mednarodne stike zaradi svoje posebne gradnje že od vsega začetka.'' # ''Najti sredstvo, s katerim bi premagali ravnodušnost sveta in navdušiti ta isti svet za ta jezik takoj in en masse, da bi ga takoj začel rabiti v smislu živega jezika, ne pa, da bi se zadovoljil le z rabo ključa v rokah ali zgolj v izjemnih primerih.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html|title=L.L.Zamenhof. International Language. Warsaw. 1887|date=2006|accessdate=15.2.2017|website=Dr. Esperanto’s International Language. Prevod Vinko Ošlak.|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slika:1905-03-ge-frankf-mapo.jpg|sličica|Zemljevid esperantskih klubov v Evropi leta 1905|210x210px]] Po približno desetih letih razvoja jezika, ki jih je Zamenhof preživel tako, da je v esperanto prevajal literaturo, v esperantu pisal izvirno prozo in poezijo, je v Varšavi 26. julija 1887 izdal prvi učbenik esperanta (Unua Libro). Število govorcev esperanta je hitro naraščalo v naslednjih nekaj desetletji, sprva predvsem v Ruskem cesarstvu in v srednji Evropi, nato pa tudi v drugih delih Evrope, Ameriki, na Kitajskem in Japonskem. V zgodnjih letih so bili govorci esperanta v stiku predvsem preko korespondence in publikacij, toda leta 1905 je potekal prvi [[svetovni kongres govorcev esperanta]] v [[Boulogne-sur-Mer]], [[Francija]]. Od takrat so se svetovni kongresi govorcev esperanta potekali v različnih državah vsako leto, razen med obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni se je svetovnih kongresov govorcev esperanta udeležilo povprečno do 2 000 ljudi do 6 000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/World_Esperanto_Congress|title=World Esperanto Congress|date=|accessdate=15. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zamenhofovo ime za jezik je bilo preprosto ''Internacia Lingvo''&nbsp;("Mednarodni jezik"). == Jezikovne značilnosti == [[Slika:DR Esperanto.jpg|levo|sličica|[[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof]] leta [[1908]] po približno dvajsetih letih od izdaje esperanta|253x253px]] === Abeceda === Esperanto uporablja prirejeno obliko [[latinica|latinice]], v kateri je [[črka]]m [[latinščina|latinske]] [[abeceda|abecede]] dodano šest črk z [[razločevalno znamenje|razločevalnimi znamenji]]: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (c, g, h, j, in s s strešico oz. [[cirkumfleks]]om) ter ŭ (u s polkrožcem oz. [[brevis]]om), ni pa [[latinica|latiničnih]] črk q, x, in y. V esperantu velja pravilo: piši kot govoriš. Besedilo v esperantu torej beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen [[fonem]]. Esperantska abeceda ima torej naslednje znake: : [[a]] [[b]] [[c]] [[ĉ]] [[d]] [[e]] [[f]] [[g]] [[ĝ]] [[h]] [[ĥ]] [[i]] [[j]] [[ĵ]] [[k]] [[l]] [[m]] [[n]] [[o]] [[p]] [[r]] [[s]] [[ŝ]] [[t]] [[u]] [[ŭ]] [[v]] [[z]] Esperanto ima 28 glasov, pet [[Samoglasnik|samoglasnikov]] (a, e, i, o, u), polsamoglasnik ŭ (samo v zlogih aŭ, eŭ, oŭ) in 22 [[Soglasnik|soglasnikov]]. [[Naglas]] je vedno na predzadnjem [[Zlog|zlogu]] besede, npr. A-mo, ra-DI-o, te-le-FO-no, po-li-TI-ko. Enozložne besede nimajo naglasa. V povedi so lahko poudarjene, npr.: Mi parolas ne al VI, sed al ŜI. === Slovnica === Esperanto je bil ustvarjen na podlagi besedišča [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]], vendar je bil sestavljen tako, da bi se ga bilo čim bolj preprosto naučiti. Ima popolnoma pravilno [[Slovnica|slovnico]] in dovoljuje ustvarjanje velikega števila besed s pomočjo sestavljanja leksikalnih [[Koren besede|korenov]] in približno štiridesetih afiksov.<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=Kaj je esperanto?|date=|accessdate=17.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref> Iz korena&nbsp;''san-''&nbsp;(zdrav) lahko denimo ustvarimo besede, kot so: malsana (bolan), malsanulo&nbsp;(bolnik), malsanulejo (bolnica), sanigilo (zdravilo), saniĝinto&nbsp;(oseba, ki je ozdravljena bolezni), sanigejo&nbsp;(kraj za zdravljenje), malsaneto&nbsp;(mala bolezen), malsanego&nbsp;(ekstremna bolezen), malsanegulo (zelo bolna oseba), sanstato&nbsp;(stanje zdravja), sansento (občutek zdravja), sanlimo&nbsp;(meja zdravja), malsankaŭzanto&nbsp;(patogen), kontraŭmalsanterapio (terapija proti bolezni), ...<ref>{{Navedi splet|url=https://lernu.net/sl/esperanto|title=kaj je esperanto?|date=|accessdate=16.2.2017|website=lernu!|publisher=|last=|first=}}</ref> Glavne besedne vrste ([[Samostalnik|samostalniki]], [[Glagol|glagoli]], [[Pridevnik|pridevniki]] in [[Prislov|prislovi]]) imajo vedno enake končnice, ki pričajo o njihovi vrsti. Vsi samostalniki se končajo na '''-o''' (''dom'''o''''': hiša; ''hund'''o''''': pes). Za tvorbo množine je potrebno na konec besede dodati črko '''-j''' (''domo'''j''''': hiši, hiše; ''hundo'''j''''': psa, psi). Dvojine esperanto nima. Vsi pridevniki se končajo na '''-a''' (''bel'''a''''': lep, lepa, lepo). Nedoločnik se konča na&nbsp;'''-i''' (''leg'''i''''': brati) Končnica za sedanjik je&nbsp;'''-as''', za preteklik&nbsp;'''-is'''&nbsp;in za prihodnjik&nbsp;'''-os'''. (''mi leg'''as''''': jaz berem; ''mi leg'''is''''': jaz sem bral; ''mi leg'''os''''': jaz bom bral) Nepravilnih glagolov esperanto nima. Velelniki se končajo na črko '''-u''' (''leg'''u'''!'': beri!) Esperanto ima samo dva [[Sklon|sklona]]: [[imenovalnik]] in [[tožilnik]]. To nam dovoljuje, da poljubno spreminjamo besedni red v povedi ne da bi spremenili pomena. Razmerje med osebkom in predmetom je urejeno večinoma s pomočjo predlogov, ki se vežejo z imenovalnikom. Besedni red je precej prožen, najpogostejši pa je SVO (= osebek-povedek-predmet), naslednja najbolj običajna zaporednost pa je OSV (= predmet-osebek-povedek). == Uradna raba esperanta == [[Slika:Moresnet.png|sličica|Lokacija Nevtralnega Moresneta (1816-1920) med današnjo Belgijo in Nemčijo.]] Esperanto ni uradni jezik nobene uradno priznane države na svetu. V začetku 20. stoletja so bili načrti, da bi [[Nevtralni Moresnet]] postal prva država, kjer bi bil esperanto uradni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Neutral_Moresnet|title=Neutral Moresnet|date=|accessdate=16. 2. 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Otok vrtnic]] je bila prva samorazglašena mikro država na umetni ploščadi v jadranskem morju nasproti Riminija, ki je leta 1968 uporabljala esperanto kot uradni jezik.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije : Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Kitajska vlada od leta 2001 uporablja esperanto na svojem spletnem dnevniku china.org.cn<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.china.org.cn/|title=China.org.cn|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Kitajska vlada prav tako oddaja v esperantu na radijski postaji [[China Radio International]]<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto.cri.cn/|title=China Radio International|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>&nbsp;in izdaja spletni časopis ''El Popola Ĉinio''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espero.com.cn/|title=El Popola Ĉinio|date=|accessdate=17.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. [[Radio Vatikan]] prav tako oddaja v esperantu in ima spletno stran tudi v esperantu.<ref>{{Navedi splet|url=http://eo.radiovaticana.va/|title=Radio Vaticana|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160211101325/http://eo.radiovaticana.va/|url-status=dead}}</ref> Esperanto je delovni jezik veliko neprofitnih mednarodnih organizacij na&nbsp;primer ''[[Sennacieca Asocio Tutmonda]]''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.satesperanto.org/|title=Sennacieca Asocio Tutmonda|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, levo usmerjena politična in kulturna organizacija&nbsp;ali [[E@I|Education@Internet]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ikso.net/sl/|title=Bonvenon al la paĝaro de E@I|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki se je razvila iz esperantske organizacije. Največja organizacija je [[Svetovna esperantska organizacija|Svetovna esperantska organizacija]]<ref> (Universala Esperanto - Asocio).{{Navedi splet|url=http://www.uea.org|title=Universala Esperanto-Asocio (UEA)|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>&nbsp;Na pobudo šestnajstih milijonov ljudi, ki so podpisali [[Peticija|peticijo]] [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], v kateri se zavzemajo za pouk esperanta v šolah po vsem svetu, v prepričanju, da bi se s tem omogočilo boljše sporazumevanje med narodi in da bi se z medsebojnim spoznavanjem utrdil [[mir (družbeno stanje)|mir]] na svetu, je bila na generalnem zasedanju [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]], decembra 1954 v [[Montevideo|Montevideu]], soglasno sprejeta [[resolucija]], v kateri ta najvišja organizacija za [[Kultura|kulturo]], [[znanost]] in [[Prosveta|prosveto]] priznava zasluge esperanta v kulturni izmenjavi v svetu. Na istem zasedanju je bila Svetovna esperantska organizacija (Universala Esperanto - Asocio) sprejeta med posvetovalne člane Unesca.<ref>{{Navedi splet|url=http://esperanto-maribor.si/60-let-resolucije-unesco-o-esperantu/|title=60 let resolucije UNESCO o esperantu|date=10.12.2014|accessdate=16.2.2017|website=Esperantsko društvo Maribor|publisher=|last=|first=}}</ref> Esperanto je bil tudi prvi jezik poučevanja na eni univerzi, in sicer na [[Mednarodna akademija znanosti|Mednarodni akademiji znanosti]] v [[San Marino|San Marinu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ais-sanmarino.org/|title=Akademio Internacia de la Sciencoj (AIS) San-Marino|date=|accessdate=16.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Preprosti stavki == V tabeli je napisanih nekaj uporabnih esperantskih besed in stavkov: {| class="wikitable" !Slovenščina !Esperanto |- |Zdravo |Saluton |- |Da/Ja |Jes |- |Ne |Ne |- |Dobro jutro |Bonan matenon |- |Dober večer |Bonan vesperon |- |Lahko noč |Bonan nokton |- |Nasvidenje |Ĝis (la) revido |- |Kako ti je ime? |Kio estas via nomo? |- |Moje ime je Marko |Mia nomo estas Marko |- |Kako si? |Kiel vi fartas? |- |Jaz sem dobro |Mi fartas bone |- |Ali govoriš esperanto? |Ĉu vi parolas Esperanton? |- |Ne razumem te |Mi ne komprenas vin |- |Dobro |Bone |- |Prav |Bone |- |Hvala |Dankon |- |Ni za kaj |Nedankinde |- |Prosim |Bonvolu |- |Oprosti mi |Pardonu min |- |Na zdravje! |Je via sano! |- |Čestitke |Gratulon |- |Jaz te imam rad |Mi amas vin |- |Eno pivo prosim |Unu bieron, mi petas |- |Kje je stranišče? |Kie estas necesejo? |- |Kaj je to? |Kio estas tio? |- |To je pes |Tio estas hundo |- |Mi se bomo ljubili |Ni amos unu la alian. |- |Mir! |Pacon! |- |Sem začetnik esperanta |Mi estas komencanto de Esperanto |- |Nimam časa |Mi ne havas tempon |- |Jutri bo snežilo |Morgaŭ neĝos |- |Slovenija je lepa država |Slovenujo estas bela lando |} == Primer besedila v esperantu == === Povest o lačni lisici in vrani === Lačna lisica išče hrano. * '''''Malsata vulpo serĉas nutraĵon.''''' Gre na dvorišče, kjer so piščanci, toda piščanci so v kletki. * '''''Ĝi eniras en korton, kie estas kokidoj, sed kokidoj estas en la kaĝo.''''' Trudi se splaziti skozi odprtine, toda premajhne so. * '''''Ĝi penas trarampi tra malfermaĵoj, sed ili estas tro malgrandaj.''''' Nenadoma lisica zavoha sir. * '''''Subite la vulpo ekflaras fromaĝon.''''' Sledi vonju s svojim nosom in zagleda, da je velik črn vran priletel na dvorišče ter s svojim kljunom vzel kos sira iz podganolovke, ki stoji poleg kletke. * '''''Ĝi sekvas la odoron per sia nazo kaj ekvidas, ke granda nigra korvo ekflugis en la korton kaj ekkaptis per sia beko pecon da fromaĝo el la ratkaptilo, kiu staras apud la kaĝo.''''' Vran tedaj hitro odleti in sede na vejo bližnjega drevesa, * '''''La korvo tiam rapide forflugas kaj sidiĝas sur branĉon de apuda arbo.''''' Lisica se približuje drevesu in reče: »Oh kako lepo perje te krasi in tvoje oči sijejo kakor zvezde!« * ''''' La vulpo alproksimiĝas al la arbo kaj diras:''''' '''''»Ho, kiel belaj plumoj ornamas vin kaj viaj okuloj brilas kiel steloj.«''''' Lisica nadaljuje: »Ti si najlepša ptica, ki sem jo kdaj videla.« * '''''La vulpo daŭrigas: »Vi estas la plej bela birdo, kiun mi iam vidis.«''''' »Slišala sem, da tudi poješ zelo lepo. Zapoj mi torej pesmico!« * '''''»Mi aŭdis, ke vi ankaŭ kantas tre bele, ekkantu do por mi kanteton!«''''' Nečimrn vran je odprl kljun, da bi zapel, a sir je padel iz njegovega kljuna v lisičji gobec. * '''''La vanta korvo malfermis la bekon por ekkanti kaj la fromaĝo elfalis el ĝia beko kaj falis en la buŝon de la vulpo.''''' == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vinko Ošlak]] (predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja&nbsp;[[PEN]] v letih 2004-2006) == Viri == * Rakuša, Rudolf ''Esperanto : za šole, tečaje in samouke'', Ljubljana, Klub esperantistov v Ljubljani, 1937, {{COBISS|ID=2943747}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|esperanto|Esperanto}} * [https://lernu.net/sl/esperanto Kaj je esperanto?] * [http://learn.esperanto.com/sl/ Esperanto v 12 lekcijah: tečaj esperanta na spletu v slovenščini na osnovi zagrebške metode] * [http://www.kurso.com.br/index.php?sl Kurso de Esperanto: tečaj esperanta v slovenščini za operacijske sisteme Windows, Mac OS X in Linux] * [http://www.esperanto.si www.esperanto.si] * [http://www.esperanto-maribor.si Esperantsko društvo Maribor] * [http://esperanto-maribor.si/kaj-je-to-esperanto/ Esperanto: kaj je to?] * [http://muzaiko.info/ Muzaiko: radio v esperantu, ki oddaja 24 ur na dan] * [http://pola-retradio.org/ Poljski radio v esperantu] * [http://esperanto.cri.cn/index.htm Ĉina Radio Internacia: kitajski spletni portal v esperantu] * [https://www.vaticannews.va/eo/podcast.html Radio Vatikan v esperantu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodni pomožni jeziki]] [[Kategorija:Esperanto| ]] [[Kategorija:Aglutinacijski jeziki]] [[Kategorija:Umetni jeziki]] [[Kategorija:Leto 1887]] kqpkld48c8jx3wchahxnw9v26u792rb 0 207 6657865 6657460 2026-04-09T14:19:39Z ~2026-90770-6 254477 /* Češka */ 6657865 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] *[[Mostarsko polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} rbdxfpmjgh2s1eqr9rt6nfvro5l5e21 0 2427 6658111 4224640 2026-04-10T09:04:55Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6658111 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 557''' ('''[[rimske številke|DLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[Obri]] so prodrli k [[Črno morje|Črnemu morju]]. == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 557|*]] 8irjm4u3362r9zuhgfauj3yeipv9q6r 0 2428 6658110 4224639 2026-04-10T09:04:30Z TadejM 738 leto 6658110 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 556''' ('''[[rimske številke|DLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * - [[Dioniz Eksiguus|Dionizij Eksiguus Mali]], [[Skiti|skitski]] [[menih]] (približni datum) (* okoli [[470]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 556|*]] 0sk641cd6lbiw20tk7oelad090c5rdf 0 2429 6658109 4690787 2026-04-10T09:04:10Z TadejM 738 leto 6658109 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 555''' ('''[[rimske številke|DLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Agilulf]], kralj Langobardov († [[616]]) == Smrti == * [[Teodebald]], frankovski kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* okoli [[535]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 555|*]] ll4ih24rh2i74zb18lcuj74l8yhgvvy 0 2430 6658108 4245978 2026-04-10T09:03:55Z TadejM 738 leto 6658108 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 554''' ('''[[rimske številke|DLIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Agila I.]], [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotski]] kralj (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 554|*]] o3hc78hxg4rueugi64fmyzdyqfp4hyd 0 2668 6658102 6426710 2026-04-10T09:00:04Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6658102 wikitext text/x-wiki '''10. april''' je 100. [[dan]] [[leto|leta]] (101. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 265 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1241]] – Začela se je bitka pri [[Mohi]]ju med [[Mongoli]] in [[Madžari]]. * [[1864]] – [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijan I.]] je bil oklican za [[Mehika|mehiškega]] [[cesar]]ja. * [[1869]] – Dograjena je bila [[pacifiška železnica]], ki je povezala vzhodno in zahodno obalo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1912]] – [[RMS Titanic]] je odplul iz [[Anglija|Anglije]] na svojo prvo in edino potovanje. * [[1941]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] je zasedla [[Massauo]]. ** Razglašena je bila [[Neodvisna država Hrvaška]]. * [[1944]] – [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Odesa|Odeso]]. * [[1945]] – [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[vojska]] je zavzela [[Hannover]]. * [[1972]]: ** [[Združene države Amerike]] in [[Sovjetska zveza]] so podpisale sporazum o prepovedi uporabe [[biološko orožje|biološkega orožja]]. ** [[Charlie Chaplin]] je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za življenjsko delo. * [[2010]] – V [[Letalska nesreča v Smolensku 2010|letalski nesreči]] v [[Rusija|ruskem]] mestu [[Smolensk]] je umrlo 96 ljudi, med njimi poljski predsednik [[Lech Kaczyński]] z ženo in visoki predstavniki poljskih oblasti. == Rojstva == * [[401]] - [[Teodozij II.]], bizantinski cesar († [[450]]) * [[1267]] – [[Jakob II. Aragonski|Jakob II.]], aragonski kralj († [[1327]]) * [[1270]] – [[Hakon V. Norveški|Hakon V.]], norveški kralj († [[1319]]) * [[1583]] – [[Hugo Grocius]], nizozemski pravnik, pesnik, humanist († [[1645]]) * [[1651]] – [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]], nemški fizik, matematik, zdravnik († [[1708]]) * [[1707]] – [[John Pringle]], škotski zdravnik in fizik († [[1782]]) * [[1727]] – [[Samuel Heinicke]], nemški učitelj († [[1790]]) * [[1755]] – [[Christian Friedrich Samuel Hahnemann]], nemški zdravnik († [[1843]]) * [[1766]] – sir [[John Leslie (fizik)|John Leslie]], škotski fizik († [[1832]]) * [[1769]] – [[Jean Lannes]], Napoleonov general in maršal Francoskega cesarstva († [[1809]]) * [[1847]] – [[Joseph Pulitzer]], ameriški novinar madžarskega rodu († [[1911]]) * [[1851]] – [[Gennaro Granito Pignatelli di Belmonte]], italijanski kardinal († [[1948]]) * [[1863]] – [[Paul Héroult]], francoski znanstvenik († [[1914]]) * [[1864]] – [[Eugen d'Albert]], nemški skladatelj in pianist († [[1932]]) * [[1867]] – [[George William Russell]] - psevdonim [[Æ]], irski pesnik, mistik († [[1935]]) * [[1873]] – [[Kyösti Kallio]], finski politik († [[1940]]) * [[1879]] – [[Coenraad Hiebendaal]], nizozemski veslač († [[1921]]) * [[1880]] – [[Ivan Matetić-Ronjgov]], hrvaški skladatelj († [[1960]]) * [[1885]] – [[Christian Hansen]], nemški general († [[1972]]) * [[1887]] – [[Pavel Golia]], slovenski pesnik, dramatik, publicist, prevajalec († [[1959]]) * [[1897]] – [[Eric Knight]], angleški pisatelj († [[1943]]) * [[1912]] – [[Boris Kidrič]], slovenski revolucionar, politik († [[1953]]) * [[1913]] – [[Duke Dinsmore]], ameriški avtomobilistični dirkač († [[1985]]) * [[1917]] – [[Robert Burns Woodward]], ameriški kemik, nobelovec 1965 († [[1979]]) * [[1920]] – [[Miško Baranja]], slovenski (prekmurski) cimbalist († [[1993]]) * [[1927]] – [[Marshall Warren Nirenberg]], ameriški biokemik in genetik, nobelovec 1968 († [[2010]]) * [[1929]] – [[Mike Hawthorn]], britanski avtomobilistični dirkač († [[1959]]) * [[1932]] – [[Omar Sharif]], egiptovski igralec († [[2015]]) * [[1934]] – [[Carel Godin de Beaufort]], nizozemski avtomobilistični dirkač († [[1964]]) * [[1954]] – [[Jouko Törmänen]], finski smučarski skakalec († [[2015]]) * [[1962]] – [[Jukka Tammi]], finski hokejist * [[1973]] – [[Roberto Carlos da Silva]], brazilski nogometaš * [[1984]] – [[Mandy Moore]], ameriška pevka, filmska in televizijska igralka * [[1985]] – [[Matija Čakš]], slovenski veterinar in politik. * [[1991]] – [[Amanda Michalka]], ameriška pevka, filmska, televizijska igralka * [[1996]] – [[Loïc Nottet]], belgijski pevec == Smrti == * [[879]] – [[Ludvik Jecljavi]], kralj Zahodnih Frankov (* [[846]]) * [[1028]] – [[sveti Fulbert iz Chartresa]], francoski škof (* okoli [[960]]) * [[1055]] – [[Konrad II. Bavarski|Konrad II.]], bavarski vojvoda (* [[1052]]) * [[1146]] – [[Indžong (Gorjeo)|Indžong]], 17. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1109]]) * [[1181]] – [[Peter I. Courtenayjski|Peter I.]], baron Courtenayja, sin kralja Ludvika VI. Francoskega (* [[1125]]) * [[1216]] – [[Erik X. Švedski|Erik X.]], švedski kralj (* [[1180]]) * [[1232]] – [[Rudolf II. Habsburški (1232)|Rudolf II.]], habsburški grof * [[1310]] – [[Peire Autier]], francoski katar * [[1380]] – [[Manuel Kantakouzen]], bizantinski guverner Moreje (* [[1326]]) * [[1548]] – [[Gonzalo Pizarro]], španski konkvistador, raziskovalec (* okoli [[1502]]) * [[1756]] – [[Giacomo Antonio Perti]], italijanski skladatelj (* [[1661]]) * [[1813]] – grof [[Joseph-Louis de Lagrange]], italijansko-francoski matematik, astronom, mehanik (* [[1736]]) * [[1823]] – [[Karl Leonhard Reinhold]], avstrijski filozof (* [[1757]]) * [[1863]]: ** [[Giovanni Battista Amici]], italijanski astronom, optik (* [[1786]]) ** [[Hermann Steudner]], nemški zdravnik, raziskovalec Afrike (* [[1832]]) * [[1882]] – [[Dante Gabriel Rossetti]], angleški slikar, pesnik, prevajalec (* [[1828]]) * [[1909]] – [[Algernon Charles Swinburne]], angleški pesnik (* [[1837]]) * [[1911]] – [[Samuel Loyd]], ameriški problemist, ugankar, razvedrilni matematik (* [[1841]]) * [[1919]] – [[Emiliano Zapata]], mehiški revolucionar (* [[1879]]) * [[1931]] – [[Khalil Gibran]], libanonsko-ameriški pisatelj, pesnik, filozof (* [[1883]]) * [[1935]] – [[Henrik Tuma]], slovenski politik, publicist, planinec (* [[1858]]) * [[1945]] – [[Johann Mickl]], nemški general slovenskega porekla (* [[1893]]) * [[1949]] – [[Jara Beneš]], češki skladatelj (* [[1897]]) * [[1955]] – [[Marie-Joseph-Pierre Teilhard de Chardin]], francoski paleontolog, filozof (* [[1881]]) * [[1956]] – [[Božidar Širola]], hrvaški skladatelj, muzikolog, matematik, fizik (* [[1889]]) * [[1957]] – [[Fran Tratnik]], slovenski slikar (* [[1881]]) * [[1961]] – sir [[John Hope Simpson]], angleški upravitelj Indije (* [[1868]]) * [[1962]] – [[Manó Kertész Kaminer]] - [[Michael Curtiz]], ameriški filmski režiser madžarskega rodu (* [[1888]]) * [[1966]] – [[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj, častnik in diplomat (* [[1903]]) * [[1976]] – [[Enrico Mainardi]], italijanski violončelist, skladatelj (* [[1897]]) * [[1992]] – [[Peter Dennis Mitchell]], britanski biokemik, nobelovec 1978 (* [[1920]]) * [[2002]] – [[Yuji Hyakutake]], japonski ljubiteljski astronom (* [[1950]]) * [[2004]] – [[Roland Rainer]], avstrijski arhitekt (* [[1910]]) * [[2008]] – [[Ernesto Corripio Ahumada]], mehiški kardinal (* [[1919]]) * [[2010]] – [[Lech Kaczyński]], poljski politik (* [[1949]]) == Prazniki in obredi == Velikonočni ponedeljek-2023. [[Kategorija:Dnevi v letu|410]] [[Kategorija:April|410]] mo9zezusucbbuenzoti9vzzfo3xpcby 0 3510 6658259 6531492 2026-04-10T11:52:31Z ~2026-90770-6 254477 6658259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Verlič]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |grb=Coat of arms of Grosuplje.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Grosuplje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F32_T1257_vF_b_x474740.90599999996_y88937.8005_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F32_T1257_vF_b_x474740.90599999996_y88937.8005_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.grosuplje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=133,8 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=22050 |moški=11304 |ženske=10746 |sedež=[[Grosuplje]]}} [[Slika:Grosuplje town library.jpg|thumb|305px|[[Mestna knjižnica Grosuplje]]]] [[Slika:Grosuplje.jpg|thumb|305px|Panorama]] [[Slika:Radensko polje.jpg|thumb|305px|[[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]]]] [[Slika:Polica vas.jpg|thumb|305px|[[Polica]]]] [[Slika:GradBostanj-Grosuplje.jpg|thumb|305px|Ostanki gradu Boštanj]] '''Občina Grosuplje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], 15 km jugovzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] s sedežem v [[Grosuplje|Grosupljem]] in okoli 22.000 prebivalci. Pretežno podeželsko območje zaznamujeta bogata naravna in kulturna dediščina. == Osnovni podatki o občini == * skupna [[površina]]: 134&nbsp;km² * površina kmetijskih zemljišč: 58&nbsp;km² * površina gozdnih površin: 69&nbsp;km² * število naselij: 66 * število krajevnih skupnosti: 10 * število prebivalcev: 20.672 (po podatkih iz Registra prebivalstva, 2018) * avtocesta [[Šmarje - Sap]]–[[Višnja Gora]]: 2 × 11,9&nbsp;km * število podjetij, samostojnih podjetnikov in zavodov: 1439 * povprečno letno število zaposlenih v občini: 5111 Največje naselje v grosupeljski občini je [[Grosuplje]] s 7549 prebivalci. S 1512 prebivalci mu sledi [[Šmarje - Sap]]. Tretje po velikosti je [[Brezje pri Grosupljem]], ki šteje 990 prebivalcev. Več kot 500 prebivalcev imajo še: [[Polica, Grosuplje|Polica]], [[Ponova vas]], [[Spodnja Slivnica]] in [[Veliko Mlačevo]]. == Naselja v občini == [[Bičje]], [[Blečji Vrh]], [[Brezje pri Grosupljem]], [[Brvace]], [[Cerovo]], [[Cikava, Grosuplje|Cikava]], [[Čušperk]], [[Dobje, Grosuplje|Dobje]], [[Dole pri Polici]], [[Dolenja vas pri Polici]], [[Gabrje pri Ilovi Gori]], [[Gajniče]], [[Gatina]], [[Gorenja vas pri Polici]], [[Gornji Rogatec]], [[Gradišče, Grosuplje|Gradišče]], '''[[Grosuplje]]''', [[Hrastje pri Grosupljem]], [[Huda Polica]], [[Kožljevec]], [[Lobček]], [[Luče, Grosuplje|Luče]], [[Mala Ilova Gora]], [[Mala Loka pri Višnji Gori]], [[Mala Račna]], [[Mala Stara vas]], [[Mala vas pri Grosupljem]], [[Male Lipljene]], [[Mali Konec]], [[Mali Vrh pri Šmarju]], [[Malo Mlačevo]], [[Medvedica]], [[Paradišče]], [[Pece]], [[Peč, Grosuplje|Peč]], [[Perovo, Grosuplje|Perovo]], [[Plešivica pri Žalni]], [[Podgorica pri Podtaboru]], [[Podgorica pri Šmarju]], [[Polica, Grosuplje|Polica]], [[Ponova vas]], [[Praproče pri Grosupljem]], [[Predole]], [[Rožnik, Grosuplje|Rožnik]], [[Sela pri Šmarju]], [[Spodnja Slivnica]], [[Spodnje Blato]], [[Spodnje Duplice]], [[Šent Jurij]], [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]], [[Šmarje - Sap]], [[Tlake, Grosuplje|Tlake]], [[Troščine]], [[Udje]], [[Velika Ilova Gora]], [[Velika Loka, Grosuplje|Velika Loka]], [[Velika Račna]], [[Velika Stara vas]], [[Velike Lipljene]], [[Veliki Vrh pri Šmarju]], [[Veliko Mlačevo]], [[Vino, Grosuplje|Vino]], [[Vrbičje]], [[Zagradec pri Grosupljem]], [[Zgornja Slivnica]], [[Zgornje Duplice]], [[Žalna]], [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] == Občinski simboli == [[Grb]] na osrednjem mestu vsebuje stilizacijo poznohalštatske svinčene okrasne broške za konje (živalska svastika), najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnovni značaj nastanka in razvoja širšega Grosuplja (tranzitna baza sprva konjskih vpreg, danes pač drugačnih). Hkrati tvori inicialko G in s svojo ciklično obliko simbolizira gibanje in razvoj. Zelena in rdeča barva v grbu predstavljata sobivanje mirne Dolenjske regije z živahnim razvojem kraja. Osnovni okvir je posodobljen [[gotika|gotski]] ščit, ki pa je za potrebe registrskih tablic poenoten. Na belo-zeleni [[zastava|zastavi]] se nahaja grb. == Geografska lega == Geografsko gledano je skoraj celotna sedanja občina Grosuplje zajeta v Grosupeljsko kotlino, z izjemo Škocjanskih hribov. Občina tako obsega [[Grosupeljsko polje|Grosupeljsko]] in [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]], Šmarski kot, Šentjursko dolino, Poliške in Škocjanske hribe, Žalsko-Loško in Luško dolino ter Ilovo goro. Občina Grosuplje se navzven dotika [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] pri [[Škofljica|Škofljici]], pri Smrjenih gleda v Želimeljsko dolino, za Škocjanom se stika s [[Grad Turjak|turjaškim]] ozemljem, na Limberku in Starem gradu nad Čušperkom meji na [[Občina Dobrepolje|Dobrepoljsko]] kotlino, na Ilovi gori pa se odpre obširno območje [[Suha krajina|Suhe krajine]]. Čez Luče vodi glavna cesta v dolino reke [[Krka|Krke]], čez [[Žalna|Žalno]] in [[Velika Loka, Grosuplje|Loko]] pa na Peščenik in od tam v [[Višnja Gora|Višnjo Goro]] ali na [[Polževo]]. Na Peščenik pridemo tudi čez Stehan po stari furmanski deželni cesti. Na severovzhodu se Poliški hribi skoraj dotikajo Zasavskih, le še [[Prežganje]] in nekaj manjših vasi je vmes. Nad Troščinami, Gorenjo vasjo, Dolami in Zgornjo Slivnico je že [[Mestna občina Ljubljana]] ([[Pance]], [[Lipoglav]]). Pri Magdalenski gori obidemo Veliki in Mali Vrh in nato sklenemo krog po meji današnje Občine Grosuplje pri predorih na [[Avtocesta A2|avtocesti Ljubljana–Novo mesto]]. Naselje [[Grosuplje]] je danes upravno, gospodarsko in prometno središče. Samo pred dobrimi sto leti pa je bilo v Grosupeljski kotlini glavno središče [[Šmarje]], le Škocjanski hribi so imeli cerkveno in deloma gospodarsko središče v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]]u – slednje je bilo povezano tudi s [[Turjak]]om in [[Velike Lašče|Velikimi Laščami]]. == Zgodovina == ===Nekdanje občine na območju današnje občine Grosuplje do 2. svetovne vojne=== Prvi je katastrske občine v naših krajih uvedel [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], vendar te še niso imele pravih upravnih funkcij. Prve prave upravne občine so v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] uvedli Francozi. Na območju današnje občine so tedaj delovale občine Šmarje, Višnja Gora in Turjak. [[Avstro-Ogrska]] je po ukinitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] ponovno uveljavila svojo upravnoteritorialno delitev na okraje in občine. Leta 1854 so območje današnje Grosupeljske občine pokrivali upravni okraji Velike Lašče, Višnja Gora in Ljubljana okolica, v letu 1859 pa je to območje v celoti pripadlo upravi okraja Ljubljana okolica. Znotraj upravne enote Ljubljana okolica so delovale občine Grosuplje, Blečji Vrh, Luče, Šent Jurij, Polica, Praproče, Spodnja Slivnica, Šmarje, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene in Žalna. Takšna upravnoteritorialna delitev je ostala nespremenjena tudi po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Šele leta 1933 so bile na podlagi novega zakona nekatere manjše občine združene: občini Grosuplje so bile priključene občine Račna, Spodnja Slivnica in Stara vas. V Ljubljanskem okraju so tako po novem delovale le 3 občine: Grosuplje, Šent Jurij in Šmarje. 1936 je bila ustanovljena nova občina Slivnica – Žalna in sicer na zahtevo lastnika [[grad Boštanj|Boštanjskega gradu]], ki je tako združil svoja ozemlja. Na pobudo prebivalcev [[Radensko polje|Radenskega polja]] pa se je ponovno osamosvojila tudi občina Račna. V času [[NOB]] je bilo območje današnje občine združeno v eno politično enoto – okrožni odbor OF Grosuplje. ===Občina Grosuplje med 2. svetovno vojno=== Območje Grosuplja je bilo po kapitulaciji [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] sprva problematično glede razdelitve med italijanskim in nemškim okupatorjem. Ko so bile dileme razrešene, so v [[Grosuplje]] vkorakali Italijani in zasedli nekatere glavne ustanove (najprej policijo). Tako kot na ostalih področjih t.i. Ljubljanske pokrajine se je tudi v Grosupljem na pobudo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] hitro razraščala organizacija [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Okrožni odbor OF Grosuplje je bil ustanovljen v [[Račna|Račni]] 28. septembra 1941. Meja okrožja ni bila točno določena. Okrožje je imelo širši obseg kakor kasnejša povojna občina: obsegal je območje vse od [[Škofljica|Škofljice]], [[Želimlje|Želimelj]] in [[Turjak]]a do [[Veliki Gaber|Velikega Gabra]] in [[Žužemberk]]a. Na območju današnje občine Grosuplje je vključeval rajone Šmarje, Grosuplje, Polica, Žalna - Račna in Šent Jurij. Spomladi 1942 je OF doživljala največji razcvet z nastankom osvobojenega območja pod revolucionarno oblastjo krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Avgusta 1942 je sledila velika italijanska protipartizanska ofenziva. Osvobojenega ozemlja je bilo tako konec, politično delovanje OF pa je bilo razbito. Kapitulacija Italije 8. septembra 1943 je prinesla žarek upanja za OF. Poldrugi mesec je bila skoraj vsa Ljubljanska pokrajina osvobojena. Okrožje Grosuplja je bilo svobodno v celoti. Oblast so prevzeli odbori OF. V mesecu septembru so legalno delovali novoustanovljeni rajonski odbori OF: Šmarje, Grosuplje s Polico, Šent Jurij, Račna in Žalna. Ko je že marsikdo mislil, da je vojne konec, je sledila nemška ofenziva, poimenovana »prelom oblakov«. Konec oktobra in začetek novembra 1943 se je tako boj OF samo še zaostril. Grosupeljsko območje so 18. novembra 1943 združili s stiškim okrožjem v enotno grosupeljsko-stiško okrožje. Njegov sedež je bil nekaj mesecev na [[Muljava|Muljavi]]. Nemški in belogardistični pritisk je politične delavce OF s [[Krka, Ivančna Gorica|Krke]] potiskal vse bolj proti notranjosti [[Suha krajina|Suhe krajine]] in od tam v sosednje novomeško okrožje ali v stalno osvobojeno [[Bela krajina|Belo krajino]]. Posledično se je septembra 1944 grosupeljsko-stiško okrožje pripojilo novomeškemu. Tako razširjenemu novomeškemu okrožju pa so januarja 1945 priključili še [[Bela krajina|Belo krajino]]. Znotraj novega okrožja je nekdanje grosupeljsko-stiško okrožje tako postalo le še okraj Grosuplje. Pretežni del ozemlja današnje občine Grosuplje je bil osvobojen 6. maja 1945 s pomočjo 15. divizije narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tega dne je v Grosuplje vkorakala [[Cankarjeva brigada]] in naznanila konec vojne na tem območju. ===Občina Grosuplje po 2. svetovni vojni=== Takoj po osvoboditvi je bila izvedena nova upravnoteritorialna razdelitev. Maju 1945 je bil znotraj Ljubljanskega okrožja ustanovljen okraj Grosuplje. Okraj Grosuplje je bil najprej razdeljen na 52 krajev s svojimi krajevnimi ljudskimi odbori, število pa se je kmalu zmanjšalo na 28: [[Ambrus]], [[Dob]], [[Dvorska vas]], [[Grosuplje]], [[Ivančna Gorica]], [[Karlovica]], [[Kompolje]], [[Krka]], [[Muljava]], [[Polica]], [[Ponikve]], [[Račna]], [[Radohova vas]], [[Rob]], [[Stična]], [[Struge]], [[Sveti Gregor, Ribnica|Sv. Gregor]], [[Škocjan pri Turjaku]], [[Šmarje - Sap|Šmarje]], [[Šent Jurij]], [[Šentvid pri Stični]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Turjak]], [[Velike Lašče]], [[Videm, Dobrepolje|Videm-Dobrepolje]], [[Višnja Gora]], [[Zagradec pri Grosupljem|Zagradec]] in [[Žalna]]. Ta upravna delitev je bila ukinjena leta 1952. Z zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] na mesta, okraje in občine so okraju Ljubljana-okolica pripadle občine: Grosuplje, Krka, Šent Jurij, Stična, Šentvid pri Stični, Šmarje in Višnja Gora. Zagradec z Ambrusom je pripadel okraju Novo mesto, občina Videm-Dobrepolje pa okraju Kočevje. Leta 1955 je bil sprejet nov zakon o razdelitvi območij in okrajev. Uvedene so bile 3 nove občine: Grosuplje in Ivančna Gorica z Zagradcem pod okrajem Ljubljana ter Dobrepolje pod okrajem Kočevje. Na območju vseh treh občin je bilo ustanovljenih 24 krajevnih odborov. Še istega leta je bil ukinjen okrajni ljudski odbor Kočevje, zaradi česar je bila občina Dobrepolje z izjemo [[Struge|Strug]] priključena občini Grosuplje. 1956 je bila občini Grosuplje z izjemo katastrske občine Sobrače priključena še [[občina Ivančna Gorica]]. [[Sobrače]] so pripadle sosednji [[občina Litija|občini Litija]]. Občinski ljudski odbor Ivančna Gorica je z delom prenehal leta 1960. Tako je bila dokončno oblikovana občina Grosuplje s središčem v [[Grosuplje|Grosupljem]], prometno in gospodarsko najbolj razvitem kraju v občini. ===Občina po osamosvojitvi Slovenije=== Sam obseg, struktura in delovanje občine se po osamosvojitvi niso bistveno spremenili. Občina Grosuplje je leta 1991 obsegala 211 naselij, 24 krajevnih skupnosti, 8.313 gospodinjstev in 28.282 stalnih prebivalcev. Z zakonom o lokalni samoupravi je bila nova občina Grosuplje formirana 1. januarja 1995. Območje nove občine Grosuplje je bilo vezano na geografski zaokroženo [[Grosupeljsko polje]], ki ga povezujejo skupne naravne in kulturno-zgodovinske značilnosti. Nova občina je tako obsegala 66 naselij in 14.100 prebivalcev ter 124&nbsp;km². Središče občine je ostalo [[Grosuplje]] kot največji kraj, ki je takrat štel 5830 prebivalcev. Novo vodstvo je prevzelo nekatere razvojne programe stare občine, nekatere pa je oblikovalo na novo, prilagojene sodobnemu času. Zakonske spremembe na področju lokalne samouprave so leta 1998 prinesle spremembe tudi na področju organizacije občinske uprave. Občinska uprava je po novem delovala v naslednji obliki: *župan; *direktor uprave; *Urad za splošne zadeve; *Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance; *Urad za komunalno infrastrukturo; *Urad za prostor. S priseljevanjem novih občanov je gospodarska moč občine hitro rasla, občina pa se je uvrstila med 25 najrazvitejših občin v RS. ==Gospodarstvo== Po vojni se je v grosupeljski občini začela pospešena gradnja [[industrija|industrijskih]] obratov, zaradi močnega priseljevanja pa je naglo raslo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati danes so izdelovalec električnih strojev [[Black & Decker]], tkalnica [[Anton Šinkovec]], znana Pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Elektro, kovinska galanterija Kovinastroj in gradbeno podjetje Grosuplje. Precej je tudi samostojnih obrtnikov, pri Brvacah pa stoji farma, specializirana v rejenju goveje živine. Polja v dnu Grosupeljske kotline so meliorirana in večinoma v lasti agrokombinata. Kljub dokaj številnim in različnim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano. S slednjo je vsakodnevno povezano z redno [[Ljubljanski potniški promet|integrirano avtobusno linijo]] št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. == Kulturna dediščina == ;Splošno * Arheološka dediščina - v občini je prek 40 arheoloških najdišč. Najbolj znano je [[Magdalenska gora]]. * Profana stavbna dediščina - poleg gradov je zaščitenih še več drugih stavb * Sakralna stavbna dediščina - v občini je več kot 90 cerkvenih objektov * Sakralno profana stavbna dediščina - [[Cerovo]] - [[Tabor nad Cerovim|Tabor s cerkvijo sv. Nikolaja]] * Memorialna dediščina - v občini je mnogo spomenikov, bodisi kipov bodisi spominskih plošč, različnim pomembnim osebnostim ter borcem padlim v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] * Vrtnoarhitekturna dediščina - Grosuplje - Dvostrani drevored ob Kolodvorski cesti * Naselbinska dediščina - [[Blečji Vrh]] in [[Luče]] (vasi) ter [[Velika Račna]] (vaško jedro) * Kulturna krajina - [[Lučki dol]]; [[Spodnja Slivnica]]; [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]] ;Gradovi * [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanjski grad]] – od gradu prvič omenjenega leta [[1468]] je, potem ko je bil med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] požgan, v celoti ohranjen ostal le severni stolp * Gradič Zavrh – na začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so Lambergi (lastniki gradu Boštanj) v gozdu na Gradišču blizu Boštanja pri Grosupljem postavili ''lovski gradič Zavrh - Saverch''. Tudi ta grad je bil med vojno požgan, vendar je vseeno bolje ohranjen. * Stara pošta – pri vasi [[Brvace]] so ob poštni trasi, ki je potekala med [[Dunaj]]em in [[Karlovec|Karlovcem]], zgradili oskrbno zgradbo za poštne kočijaže in drugo osebje ter večje hleve, kjer so lahko poskrbeli za redno zamenjavo vprežnih konj. V zadnjih desetletjih so v njej stanovanja. * Gradič Brinje – stoji ob potoku Grosupeljščica. Valvasor je upodobil Brinje kot manjše zidano poslopje z mlinom, obdano z več lesenimi stavbami. Stavba je bila v 20. stoletju predelana v neoklasičnem slogu. * Dvorec Praproče – v zaselku Praproče pri Grosupljem je že v 14. stoletju stal stolpast dvor, ki so ga kasnejši gospodarji v 16. stoletju predelali v manjši gradič, v 18. stoletju pa v dvorec Praproče. Kljub [[potres]]u leta 1895, ki je močno poškodoval Praproče, so danes v stavbi stanovanja. V njej je urejena tudi muzejska soba pisatelja [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]], ki se rodil tu. Valvasor je dvorec upodobil kot enonadstropno poslopje s šivanimi vogali in lepimi rustičnim portalom, ki so ga Lichtenbergi kmalu po nakupu temeljito prezidali in spremenili v imenitno baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. * [[Grad Čušperk]] – razvaljeni grad Čušperk, vrh skalnate kope Stari grad (669 [[meter|m]] [[Nadmorska višina|n.m.v.]]) nad [[Čušperk|istoimensko vasjo]] južno od Grosupljega je bil sprva oglejski fevd svobodnih gospodov [[Auerspergi|Auerspergov]], nato pa od leta 1248 grofov Ortenburških. Leta 1573 so Čušperk razdejali [[kmečki upori|kmečki uporniki]]. Danes v razvalinah izstopajo dokaj ohranjeno mogočno [[renesansa|renesančno]] obrambno obzidje s številnimi obrambnimi stolpi. ;Kulturni spomeniki lokalnega pomena: * spomeniki delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve, 1987, * arheološki teren na [[Tabor nad Cerovim|Taboru nad Cerovim]] in podružnična cerkev sv. Nikolaja s tabornim obzidjem, 1991, * podružnična cerkev [[Sveti Martin|sv. Martina]] v Velikem Mlačevem, 1991, * podružnična cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici, 1991, * arheološki kompleks [[Magdalenska gora]] in podružnična cerkev sv. Magdalena, 1994, * župnijska cerkev Marijinega rojstva in obrambni stolp nekdanjega protiturškega tabora v Šmarju – Sap, 1999, * mlin pri graščini Brinje, 2006 * cerkev [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|sv. Kancijana]] v Škocjanu pri Turjaku, 2008. ; Druge znamenitosti: * [[Radensko polje, Grosuplje|Radensko polje]] * [[Županova jama]] * [[Tabor nad Cerovim]] * spominska soba [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]] * hrib [[Kopanj]] * mozaik patra I. Marka Rupnika v grosupeljski cerkvi * šmarska cerkev s Turenčkom == Glej tudi == * [[seznam osebnosti iz občine Grosuplje]] == Viri == {{sklici}} * Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. * [http://www.grosuplje.si/ Grosuplje, uradna stran občine], z dovoljenjem ^{[[Wikipedija:Slovenske občine|*]]}. * [http://www.grosuplje.si/ Grosuplje], uradna stran občine. * [http://www.drevored.si/ Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180218103837/http://www.drevored.si/ |date=2018-02-18 }}, spletni portal z lokalnimi vsebinami iz Grosuplja in okolice. * Ahlin, Ivan. »Nekdanje občine na področju sedanje občine Grosuplje.« V: Zbornik občine Grosuplje 17 (1992), 103–104. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CS6Y33U6/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+17%27&pageSize=25 dLib] * Marolt, Jože. »Nastanek in razvoj občine.« V: Zbornik občine Grosuplje 2 (1970), 45–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+2%27&pageSize=25 dLib] * Perovšek, France. »Vojna, razpad stare Jugoslavije in okupacija.« V: Zbornik občine Grosuplje 3 (1971), 15–23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAS5U99H/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+3%27&pageSize=25 dLib] * Mikuž, Metod. »Grosupeljsko okrožje (pobuda za grosupeljsko kroniko med NOB).« V: Zbornik občine Grosuplje 2 (1970), 7–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Dine+grosuplje+2%27&pageSize=25 dLib] * Rome, Rudolf. »Načrti in naloge nove občine Grosuplje.« V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje 19 (1996), 61. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1/?euapi=1&query=%27keywords%3dzbornik+ob%C4%8Din+grosuplje%2c+ivan%C4%8Dna+gorica%2c+dobrepolje%27&pageSize=25 dLib] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Grosuplje]] [[Kategorija:Občina Grosuplje|*]] [[de:Grosuplje]] [[en:Grosuplje]] [[fr:Grosuplje]] [[it:Grosuplje]] [[ja:グロースプリェ]] [[pt:Grosuplje]] [[ro:Grosuplje]] [[sr:Општина Гросупље]] [[zh:格羅蘇普列]] rscujwnimc4wwtktb7loe6sze6tmxd2 0 3536 6657839 6497859 2026-04-09T13:41:44Z ~2026-90770-6 254477 6657839 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Lenart}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Janez Kramberger]] |grb=Coat of Arms of Lenart.svg |lokacija=Karte Lenart si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F58_T1257_vF_b4_x562448.6875_y157016.6015_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F58_T1257_vF_b4_x562448.6875_y157016.6015_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.lenart.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=62,1 |prebivalstvo=8574 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=4293 |ženske=4281 |sedež=[[Lenart v Slovenskih goricah]]}} '''Občina Lenart''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu v Slovenskih Goricah]] in šteje skoraj 8.600 prebivalcev. Lenart je središče [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], njihovega najbolj značilnega in osrednjega dela. Leži na višji terasi med potokoma [[Globovnica]] in [[Velka (Pesnica)|Velka]]. Obe sta nekdaj poplavljali, danes pa sta strugi regulirani, kmetijske površine pa [[melioracija|meliorirane]]. Gričevje oblikujejo miocenski [[lapor]]ji in [[peščenjak]]i, jugozahodno okolje pa litavski [[apnenec|apnenci]]. Ker so apnenci za vodo prepustna trša kamnina, izstopajo s svojo višino in ostrejšimi oblikami, opazni pa so tudi [[kras|kraški pojavi]] z [[vrtača]]mi, [[kamnolom]]i pri [[Šetarova|Šetarovi]] in [[kraška jama|kraškima jamama]] v ''Strmi Gori'' in planoti ''Hrastovenjek''. Zaradi ugodnih življenjskih razmer je bilo občinsko ozemlje naseljeno že v [[miolitik|miolitski dobi]], zlasti pa za vlade [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]]. Slovenske gorice so gosto poseljene; opraviti imamo s posebnim tipom [[razloženo naselje|razloženih naselij]], ki leže po ploščatih, podolžnih [[sleme (geografija)|slemenih]], kjer si slede v dolgih nizih, poudarjenih s topoli kot naravnimi strelovodi. Manjše [[gručasto naselje|gručaste vasi]] so se razvile le okoli [[cerkev (zgradba)|cerkva]], ki stoje navadno na vrhovih slemen. Razgibano pokrajinsko sliko ne oblikuje samo talni relief, ampak tudi razne pridelovalne kulture, ki so razporejene tako, da osojna pobočja gričev pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline pašniki in travniki, obrobja pa njive in sadovnjaki. == Podnebje == Podnebje je [[subpanonsko podnebje|subpanonsko]] z zmernimi temperaturnimi razlikami med letnimi časi. Povprečna letna temperatura je okoli 10 °C. Spomladi in poleti je temperatura na vrhovih in v dolinah približno enaka, jeseni in pozimi pa je na vzpetinah topleje, kar je posledica [[toplotni preobrat|toplotnega obrata]] in [[megla|megle]]. == Zgodovina občine == Območje sedanje občine Lenart je bilo leta 1850 razdeljeno na 18 krajnih občin, ki so obstajale vse do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918. [[Kraljevina Jugoslavija]] je staro upravno ureditev ohranila nekaj let. Leta 1933 in 1934 so izvedli novo upravnopolitično ureditev in oblikovali večje občine s stalnim uradništvom, tako da sta nastali Občina Sveti Rupert v Slovenskih goricah in Občina Sveti Lenart v Slovenskih goricah. Leta 1952 se je Občina Sveti Rupert v Slovenskih goricah preimenovala v Občino Voličina. Občina Lenart je nastala leta 1955, ko so Občine [[Benedikt v Slovenskih goricah|Benedikt]], [[Cerkvenjak]], [[Jurovski Dol]], Gradišče v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, Voličina in [[Zgornja Ščavnica]] združili v »veliko« Občino Lenart, ki je merila 204 kvadratne kilometre. Krajevne skupnosti so bile ustanovljene leta 1963. V takem obsegu je občina Lenart obstajala do leta 1998, ko so nastale nove Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Občina Lenart je tedaj merila 120,2 kvadratnih kilometrov. V letu 2006 sta se izločili KS Sv. Jurij in KS Sv. Trojica, tako da sta nastali Občini [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] in [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]. == Naselja v občini == [[Črmljenšak]], [[Dolge Njive, Lenart|Dolge Njive]], [[Gradenšak]], [[Hrastovec v Slovenskih goricah]], '''[[Lenart v Slovenskih goricah]]''', [[Lormanje]], [[Močna]], [[Nadbišec]], [[Radehova]], [[Rogoznica]], [[Selce, Lenart|Selce]], [[Spodnja Voličina]], [[Spodnje Partinje]], [[Spodnji Porčič]], [[Spodnji Žerjavci]], [[Straže]], [[Šetarova]], [[Vinička vas]], [[Zamarkova]], [[Zavrh, Lenart|Zavrh]], [[Zgornja Voličina]], [[Zgornji Žerjavci]] == Naravna in kulturna dediščina == [[Slika:SLO-Landscape03.JPG|thumb|305px|Pogled po lenarški občini s Spodnjega Porčiča]] * kraj [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]] z [[grad Hrastovec|gradom]] in lepo viteško dvorano, ki je prvič omenjen že v 13. stoletju * [[Spodnja Voličina|Voličina]] s cerkvijo iz 15. stoletja in mežnarijo iz 16. stoletja * stare stavbe v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]] (Špital, Rotovž) * [[Zavrh, Lenart|Zavrh]] z Maistrovo sobo, kletjo in stolpom * jezeri [[Jezero Radehova|Radehova]] in [[Pristava (jezero)|Pristava]] * naravni rezervat [[Komarniško jezero|Komarnik]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart]] == Zunanje povezave in viri == * Žive sledi: zbornik ob 250-letnici šolstva v Lenartu: 1759-2009, Simona Peserl Vezovnik in Marjan Zadravec (ur.), OŠ, 2009 {{COBISS|ID=247733760}} * [http://www.lenart.si/ Lenart, uradna stran občine], z dovoljenjem ^{[[Wikipedija:Slovenske občine|*]]}. {{Kategorija v zbirki|Lenart municipality}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Občine Slovenije|Lenart]] [[Kategorija:Občina Lenart|*]] [[cs:Občina Lenart]] [[de:Lenart]] [[eo:Lenart]] [[es:Lenart]] [[fr:Lenart]] [[hr:Općina Lenart]] [[it:Lenart]] [[ja:レナルト]] [[ko:레나르트]] [[nl:Lenart]] [[pl:Gmina Lenart]] [[pt:Lenart]] [[ro:Lenart]] [[sr:Општина Ленарт]] [[sv:Lenart]] [[vi:Lenart]] {{normativna kontrola}} l7ruh6i9objyuorozonz8v6mczutfgx 0 3663 6657849 6512518 2026-04-09T13:53:49Z ~2026-90770-6 254477 6657849 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveta Ana}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Martin Breznik]] |grb= |lokacija=Karte_Sveta_Ana_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,2 |prebivalstvo=2376 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=1213 |ženske=1163 |splet=https://www.sv-ana.si/|sedež=[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]}} '''Občina Sveta Ana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2.400 prebivalci. == Naselja v občini == [[Dražen Vrh, Sveta Ana|Dražen Vrh]], [[Froleh]], [[Kremberk]], [[Krivi Vrh]], [[Ledinek]], Lokavec, [[Rožengrunt]], '''[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]''', [[Zgornja Bačkova]], [[Zgornja Ročica]], [[Zgornja Ščavnica]], [[Žice]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Občine Sveta Ana]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana]] == Zunanje povezave == * [http://www.sv-ana.si/ Sveta Ana], uradna stran občine. * [http://www.sveta-ana.org/ Sveta Ana], uradna stran osnovne šole. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveta Ana]] [[Kategorija:Občina Sveta Ana|*]] {{normativna kontrola}} ka9odwd8h44lfsea2t9z1wbbdm6mik9 6657852 6657849 2026-04-09T13:59:57Z ~2026-90770-6 254477 /* Naselja v občini */ 6657852 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveta Ana}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Martin Breznik]] |grb= |lokacija=Karte_Sveta_Ana_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,2 |prebivalstvo=2376 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=1213 |ženske=1163 |splet=https://www.sv-ana.si/|sedež=[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]}} '''Občina Sveta Ana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2.400 prebivalci. == Naselja v občini == [[Dražen Vrh, Sveta Ana|Dražen Vrh]], [[Froleh]], [[Kremberk]], [[Krivi Vrh]], [[Ledinek]], [[Lokavec, Sveta Ana|Lokavec]], [[Rožengrunt]], '''[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]''', [[Zgornja Bačkova]], [[Zgornja Ročica]], [[Zgornja Ščavnica]], [[Žice]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Občine Sveta Ana]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana]] == Zunanje povezave == * [http://www.sv-ana.si/ Sveta Ana], uradna stran občine. * [http://www.sveta-ana.org/ Sveta Ana], uradna stran osnovne šole. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveta Ana]] [[Kategorija:Občina Sveta Ana|*]] {{normativna kontrola}} lxcf17vlku88cvtbpw45uxxzflg3pph 6657858 6657852 2026-04-09T14:04:32Z ~2026-90770-6 254477 6657858 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveta Ana}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Martin Breznik]] |grb= |lokacija=Karte_Sveta_Ana_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F181_T1257_vF_b_x564659.5625_y168124.1015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,2 |prebivalstvo=2376 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=1213 |ženske=1163 |splet=https://www.sv-ana.si/|sedež=[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]}} '''Občina Sveta Ana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2.400 prebivalci in središčem v [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveti Ani v Slovenskih goricah]], medtem ko je največji kraj v občini [[Zgornja Ščavnica]]. == Naselja v občini == [[Dražen Vrh, Sveta Ana|Dražen Vrh]], [[Froleh]], [[Kremberk]], [[Krivi Vrh]], [[Ledinek]], [[Lokavec, Sveta Ana|Lokavec]], [[Rožengrunt]], '''[[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]''', [[Zgornja Bačkova]], [[Zgornja Ročica]], [[Zgornja Ščavnica]], [[Žice]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Občine Sveta Ana]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana]] == Zunanje povezave == * [http://www.sv-ana.si/ Sveta Ana], uradna stran občine. * [http://www.sveta-ana.org/ Sveta Ana], uradna stran osnovne šole. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveta Ana]] [[Kategorija:Občina Sveta Ana|*]] {{normativna kontrola}} jy6u3e2sdjlu7p867ha6kex92vn2pq4 0 9673 6657867 6649446 2026-04-09T14:28:03Z G-Cup 10746 /* Razprava */ Dopolnjeno z vezenino Z. Mušiča. 6657867 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |nationality = |known_for = ''[[Potovanja Marka Pola]]'' |spouse = Donata Badoer |children = Fantina, Bellela in Moretta |parents = Oče [[Niccolò Polo]], mati neznana}} [[Slika:Travels of Marco Polo.jpg|thumb|right|250px|Potovanje Marca Pola]] '''Marco Polo''', [[Benečani|beneški]] [[trgovec]] in [[raziskovalec]], * [[1254]], domnevno [[Benetke]], [[Beneška republika]] (danes [[Italija]]),{{#tag:ref|Ta podatek navaja večina zgodovinarjev,<ref name="Bergreen2007">{{Harvnb|Bergreen|2007}}</ref> po mnenju nekaterih pa naj bi se rodil na otoku [[Korčula]] (današnja [[Hrvaška]]).<ref>{{navedi knjigo |last=Burgan |first=Michael |title=Marco Polo: Marco Polo and the silk road to China |year=2002 |url=http://books.google.com/?id=3aPF0rgdslUC&dq=Marco+Polo:+Marco+Polo+and+the+silk+road+to+China&printsec=frontcover&q=Korcula |publisher=Compass Point Books |location=Mankato |isbn=9780756501808}}</ref>|group=Op.}} † [[8. januar]] [[1324]], Benetke. Marco Polo je bil slaven [[srednji vek|srednjeveški]] popotnik. Skupaj z očetom in stricem, znanima beneškima trgovcema, se je odpravil v [[Azija|Azijo]] iskat nove trgovske poti. Na poti je spoznal številna dotedaj še neznana ljudstva in kraje, prepotoval je [[Indija|Indijo]] ter veliko časa preživel na [[Kitajska|Kitajskem]], kjer je postal celo zaupnik in pomočnik takratnega [[Mongolsko cesarstvo|mongolskega]] vladarja [[Kublaj Kan]]a. Po 24 letih se je vrnil v domovino, ki je medtem zapletla v vojno z [[Genovska republika|Genovsko republiko]] in Polo je bil zajet v eni od bitk ter zaprt. Njegov sojetnik, pisatelj [[Rustichello da Pisa]], je zapisal Polovo pripoved v knjigi ''Il Millione'' (''Milijon'' ali ''[[Potovanja Marka Pola]]'') {{COBISS|ID=1057079}}, ki je postala v [[Evropa|Evropi]] zelo priljubljena in je bila prevedena v mnoge evropske jezike. == Življenje == === Zgodnje življenje in potovanje v Azijo === Marco Polo se je rodil v 15. septembra 1254 v Benetkah, morda v nekdanji contradi San Giovanni Crisostomo, kjer je bila kasneje njegova hiša. Nekateri manj zanesljivi viri omenjajo njegov dalmatinski izvor. Na Korčuli imajo hišo, v kateri naj bi se rodil. Leta 1260 sta brata Niccolò (markov oče) in Matteo (markov stric) prebivala v [[Carigrad|Konstantinoplu (Carigradu)]] ter predvidela politične spremembe. Zamenjala sta svoje premoženje za dragulje in odpotovala. Glede na navedbe v knjigi ''Potovanja Marka Pola'', sta potovala skozi precejšen del Azije in se srečala s [[Kublajkan]]om.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.1–9}}</ref> Njuna odločitev se je izkazala za pametno. Leta 1261 je Konstantinopel ponovno zavzel Mihail Palaeologus, vladar nikejskega cesarstva. Cesar je takoj naročil požig Beneške četrti. Prijeti beneški državljani so bili oslepljeni, medtem ko je veliko tistih, ki jim je uspelo pobegniti, umrlo na krovu preobremenjene begunske ladje, ki je bežala v Egejskem morju.<ref> Zorzi, Alvise, Vita di Marco Polo veneziano, Rusconi Editore, 1982</ref> Medtem je Marcu Polu umrla mati in tako je odraščal s teto in stricem. Polo je bil dobro izobražen in se je naučil trgovskih veščin, poznal je tuje denarne valute, ocenjevanje in ravnanje s tovornimi ladjami, naučil pa se je verjetno tudi malo latinščine. Leta 1269 sta se Niccolò in Maffeo vrnila k svojim družinam v Benetke, kjer sta se prvič srečala z mladim Marcom. Leta 1271, v času [[dož]]a [[Lorenzo Tiepolo|Lorenza Tiepola]], je Marco Polo (star sedemnajst let) z očetom in stricem odpotoval v Azijo, kar je kasneje opisal v knjigi. V Benetke so se vrnili leta 1295, to je 24 let kasneje, z velikim bogastvom in zakladi. Prepotovali so skoraj 24.000 km. === Genovsko ujetništvo in kasnejše življenje === [[Slika:VENEZIA MILION.JPG|thumb|''Corte del Milion'' se še vedno imenuje z vzdevkom Polo "Il Milione"]] Marco Polo se je vrnil v Benetke leta 1295 s precejšnjim premoženjem preračunanim v drago kamenje. [[Beneška republika|Benetke]] so bile v vojni z [[Genovska republika|Republiko Genovo]].<ref name="Donald M. Nicol219">Nicol 1992, p. 219</ref> S svojo [[Galeja|galejo]] je stopil v vojno. Verjetno je bil ujet v spopadu leta 1296, v Turčiji, med Adano in zalivom Alexandretta<ref>According to fr. Jacopo d'Aqui,'' Chronica mundi libri imaginis''</ref> in ne v bitki pri Korčuli (september 1298), ob dalmatinski obali. Ta zadnja trditev je posledica kasnejših ugotovitev (16. stoletje), ki jih je zabeležil Giovanni Battista Ramusio.<ref>Polo, Marco; Latham, Ronald (translator) (1958). ''The Travels of Marco Polo'', p. 16. New York: Penguin Books. ISBN 0-14-044057-7.</ref> Več mesecev je preživel v zaporu in tam svojo pripoved potovanjih narekoval sojetniku Rustichello da Pisa, ki je vključil tudi zgodbe, kot tudi druge zbrane anekdote in dogodivščine iz Kitajske. Knjiga se je kmalu razširila po vsej Evropi v rokopisu in postala znana kot ''Potovanja Marka Pola''. Le redki pa so takoj verjeli pravljičnim opisom. Potopis predstavlja Polova potovanja po vsej Aziji in daje Evropejcem prvi celovit vpogled na življenje na Daljnem vzhodu oziroma na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem.<ref>{{Harvnb|Bram|1983}}</ref> Polo je bil spuščen iz ujetništva v avgustu 1299, ko se je vrnil domov v Benetke, kjer sta njegov oče in stric kupila veliko hišo v contradi San Giovanni Crisostomo (''Corte del Milion''). Družba je nadaljevala svoje dejavnosti in Marco Polo je kmalu postal bogat trgovec. Financiral je nove ekspedicije, vendar sam ni nikoli več zapustil Benetk. Leta 1300 se je poročil z Donato Badoer, hčerjo trgovca Vitala Badoerja. Imela sta tri hčere, Fantino, Bellelo in Moreto.<ref name="Bergreen2007"/> === Smrt === Leta 1323 je bil Polo priklenjen na posteljo zaradi bolezni. 8. januarja 1324 je bil kljub prizadevanjem zdravnikov, na smrtni postelji. Da bi napisali oporoko, je njegova družina pripeljala Giovannija Giustinianija, [[duhovnik]]a iz San Procola. Poleg žene in hčera je del zapuščine zase zahtevala tudi Cerkev. Še dodatno izplačilo je volil samostanu San Lorenzo in cerkvi na severnem robu Benetk, kjer je želel biti pokopan.<ref name="DeathBergeen">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=339–342}}</ref> Preostanek premoženja, tudi posestva, so razdelili med posameznike, verske ustanove ter vse [[ceh]]e in bratovščine, katerih član je bil. Odpisal je tudi več dolgov, vključno 300 lir, ki jih je dolgovala njegova sestra in drugi: samostan San Giovanni, San Paolo iz reda pridigarjev in duhovnik z imenom pater Benvenuto. Ukazal je 220 soldov nameniti Giovanniju Giustinianiju za njegovo delo kot notarju in molitve. [[Oporoka]], ki je Polo ni podpisal, a je bila potrjena s takrat ustreznimi »''signum manus''«, s katerim je imel pravico razpolagati oporočitelj, je bila sestavljena dne 9. januarja 1324.<ref>Biblioteca Marciana, the institute that holds Polo's original copy of his testament. [http://marciana.venezia.sbn.it/admin/filemanager/file/UserFiles/File/testamento-polo.txt Venezia.sbn.it]</ref> Zaradi beneškega prava, ki je določalo, da se dan konča ob sončnem zahodu, ni bilo mogoče določiti točnega datuma smrti, vendar velja, da je bilo to med zahodom 8. in 9. januarja 1324. == Potovanje Marca Pola == {{glavni|Potovanja Marca Pola}} Verodostojne različice knjige Marca Pola ni, saj se zgodnji rokopisi bistveno razlikujejo. Objavljene izdaje knjige se zanašajo na posamezne rokopise ali so mešanica več različic skupaj, ali vsebujejo dodatne opombe; na primer v angleškem prevodu [[Henry Yule|Henryja Yula]]. Angleški prevod A.C. Mouleja in Paula Pelliota iz leta 1938 temelji na latinskem rokopisu, ki so ga našli v knjižnici katedrale v [[Toledo|Toledu]] leta 1932 in je za 50% daljši kot v drugih različicah.<ref name="book">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=367–368}}</ref> Obstajalo je okoli 150 rokopisnih izvodov v različnih jezikih preden so uredili tiskovna neskladja pri tiskanju in med kopiranjem in prevajanjem. Priljubljen prevod je izdala založba ''Penguin Books'' objavljeno leta 1958, avtorja R. E. Lathama in je sestavljen iz več besedil v berljivo celoto.<ref>''The Travels of Marco Polo.'' (Harmondsworth, Middlesex; New York: Penguin Books, Penguin Classics, 1958; rpr. 1982 etc.)ISBN 0140440577.</ref> Polo je narekoval svoje spomine sojetniku Rustichellu da Pisa v zaporu Genovske republike. Rustichello je napisal naslov ''Book of the Marvels of the World'' (francosko: ''Livre des merveilles du monde'' ali ''Description of the World'' (''Divisament du monde''), in italijansko ''Il Milione'' (ali ''Oriente Poliano''). Ideja je bila, da bi ustvaril priročnik za trgovce, predvsem besedilo o utežeh, merah in razdaljah.<ref>{{navedi knjigo |last=Larner |first=John |title=Marco Polo and the discovery of the world |publisher=Yale University Press |year=1999 |isbn=0-300-07971-0 |pages=68–87}}</ref> === Pripoved === [[Slika:Marco Polo, Il Milione, Chapter CXXIII and CXXIV Cropped.jpg|thumb|Stran iz ''Il Milione'', iz rokopisa iz let 1298–1299.]] Knjiga se začne s predgovorom, ki opisuje očeta in strica, ki potujeta v Bolghar (danes v [[Tatarstan]]u) kjer je živel kan Berke. Leto kasneje so šli v Ukek (mesto v [[Zlata horda|Zlati hordi]])<ref name="YuleCH2">{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 2}}</ref> in še naprej v [[Buhara|Buharo]]. Tam jih je odposlanec [[Levant]]a pozval, naj se srečajo s [[Kublajkan]]om, ki še nikoli ni srečal Evropejcev.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 3}}</ref> Leta 1266 so dosegli sedež Kublajkana v [[Dadu]] (tudi ''Khanbaliq'', takrat glavno mesto dinastije Yuan), danes [[Peking]] na Kitajskem. Kan jih je sprejel gostoljubno in jih spraševal v zvezi z evropskim pravnim in političnim sistemom. Vprašal jih je tudi o [[papež]]u in [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] v [[Rim]]u.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 6}}</ref> Potem ko sta brata odgovorila na vprašanja jima je dal pismo v katerem od papeža zahteva da 100 kristjanov seznani s [[Sedem svobodnih umetnosti|Sedmimi umetnostmi]] ((Latinsko: ''artes liberales'') [[slovnica]], [[retorika]], [[dialektika]], [[geometrija]], [[aritmetika]], [[glasba]] in [[astronomija]]). Kublajkan je zahteval, da mu odposlanec prinese nazaj ''olje luči iz Jeruzalema''. Dolgo obdobje med smrtjo papeža [[Papež Klemen IV.|Klementa IV.]] leta 1268 in izvolitvijo njegovega naslednika, je povzročilo zamudo Polovim pri izpolnjevanju kanove prošnje. Upoštevali so predlog Theobalda Viscontija, papeškega legata za področje [[Egipt]]a in se vrnili v Benetke leta 1269 ali 1270 ter počakali na imenovanje novega papeža, ki je omogočil Marcu Polu prvič videti svojega očeta. Star je bil petnajst ali šestnajst let. Leta 1271 so se Niccolò, Maffeo in Marco Polo odpravili na potovanje, da izpolnijo zahtevo Kublajkana. Pluli so v Acre (danes S Izrael), nato jahali na kamelah v Perzijsko pristanišče [[Hormuz]]. Želeli so jadrati na Kitajsko, vendar ladje še niso bile usposobljene za plovbo, tako da so nadaljevali po kopnem, dokler niso prišli so kanove poletne palače v Shangduju, v bližini današnjega Zhangjiakou-ja (danes [[Notranja Mongolija]]). Tri leta in pol po odhodu iz Benetk, ko je bil Marco star okoli 21 let, jih je Kan pozdravil v svoji palači. Točen datum njihovega prihoda ni znan, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bilo med letoma 1271 in 1275. Ob prihodu na dvor je Polo predal ''sveto olje iz Jeruzalema'' in papeška pisma. Marco je znal štiri jezike in družina je imela veliko znanja in izkušenj, ki jih je Kan s pridom uporabil. Možno je, da je postal državni uradnik, saj je pisal o mnogih vladarskih obiskih v južnih in vzhodnih provincah Kitajske in daleč na jug in v Burmo. Kublajkan se ni strinjal da Polovi zapustijo Kitajsko. Ti pa so postali zaskrbljeni glede varne vrnitve domov v primeru da bi Kan umrl in bi se njegovi sovražniki obrnili proti njim zaradi tesnega sodelovanja z Kanom. Leta 1291 je Kanov pranečak, kasneje vladar [[Perzija|Perzije]], poslal predstavnike na Kitajsko, da mu poiščejo ženo. Vprašali so Polove ali bi jih želeli spremljati in tako jim je bilo dovoljeno, da so se vrnili v Perzijo s svati. Še isto leto so zapustili Zaitun na južnem Kitajskem s floto 14 [[Džunka|džunk]]. Odpluli so do pristanišča v [[Singapur]]ju, potovali proti severu do [[Sumatra|Sumatre]], odpluli zahodno od Trincomalee v pristanišče Džafna pod Savakanmaindan in do Pandyana v Tamilakkam. Polo opisuje kraljestvo Pandyan pod cesarjem Jatavarman Sundara Pandyanom I. kot najbogatejši imperij tedanjega časa. Polo je prispel v času vladavine Maravarman Kulasekara Pandyan I., sina Jatavarman Sundara Pandyan I. in enega od petih kraljevih bratov.<ref>{{Citation|title=South India and her Muhammadan Invaders|last=Aiyangar|first=Sakkottai Krishnaswami|authorlink=|publisher=Oxford University Press|year=1921}}</ref> Verjetno je Polo prečkal Arabsko morje pri Hormuzu. Dvoletno potovanje je bilo nevarno, saj je preživelo le osemnajst od 600 ljudi skupaj s Polovimi.<ref>Boyle, J. A. (1971). Marco Polo and his Description of the World. ''History Today''. Vol. 21, No. 11. [http://www.historytoday.com/MainArticle.aspx?m=33372&amid=30283909 Historyoftoday.com]</ref> Polo je zapustil poročno slavje po Hormuzu in potoval po kopnem do pristanišča Trebizond (danes Trabzon) ob Črnem morju. [[Slika:Lire 1000 (Marco Polo).jpg|thumb|Italijanski bankovec, iz leta 1982 s portretom Marca Pola.]] === Razprava === Nekaj virov navaja, da je bil Polo rojen na beneškem otoku Curzola, (sedanja Korčula - Hrvaška), vendar utemeljenih dokazov za to trditev ni. Primerjave z nekaterimi podobnimi priimki družin na Korčuli (Depolo), znanstveno niso potrjeni. Marcov oče Niccolò je bil trgovec, ki je trgoval z Bližnjim vzhodom in postal bogat ter zelo ugleden mož. Niccolò in njegov brat Maffeo sta se odpravila na trgovsko plovbo, preden se je rodil Marco. Skeptiki so se spraševali, če je Marco Polo dejansko šel na Kitajsko ali ni morda napisal svojo knjigo po pripovedovanju. Medtem ko Polo opisuje papirnat denar in kurjenje premoga, ne omenja Kitajskega zidu, kitajskih pismenk, palčk ali ''footbinding'' (''Lotusovo stopalo'').<ref>Frances Wood, ''Did Marco Polo Go to China?'' (London: Secker & Warburg; Boulder, Colorado: Westview, 1995).</ref> Če je bil namen Pola očarati druge z zgodbami o visoko cenjeni in napredni civilizaciji, potem je možno, da je izpustil tiste podrobnosti, ki bi povzročile pri njegovih bralcih, da bi se posmehovali Kitajcem z občutkom evropske premoči. Poleg tega, je Marco Polo živel med mongolsko elito. Povezovanje stopal je bilo redko celo med Kitajci in skoraj neznano med [[Mongoli]]. [[Kitajski zid]] je bil zgrajen, da prestreže napadalce s severa, medtem ko so bili vladajoča dinastija med obiskom Marca Pola to precej bolj severni napadalci. Raziskovalci so ugotovili, da je Kitajski zid, ki ga poznamo danes struktura, ki jo je zgradila [[dinastija Ming]] dve stoletji po tem, ko je Marco Polo potoval po teh krajih. Mongolski vladar, ki mu je Polo služil, je nadzoroval ozemlja tako severno in južno od današnjega zidu in ne bi imel razlogov, da bi imeli kakršne koli utrdbe. Drugi Evropejci, ki so potovali na Khanbaliq v času [[Dinastija Yuan|dinastije Yuan]], kot Giovanni de 'Marignolli in Odoric Pordenone nista rekla ničesar o zidu. Zagovorniki osnovne različice knjige odgovarjajo še bolj zavzeto. [[Sinologija|Sinolog]] in [[zgodovinar]] Univerze v [[Tübingen]]u [[Hans Ulrich Vogel]] je trdil, da Polov opis papirnatega denarja in proizvodnje soli podpira njegovo prisotnost na Kitajskem, saj so vključene take podrobnosti, ki jih sicer ne bi mogel napisati drugače. Gospodarski zgodovinar [[Mark Elvin]] v svojem predgovoru k Voglovi monografiji 2013 ugotavlja, da Vogel »dokazuje s primeri posebne primere prepričljivo verjetnost pristnosti« Polove pripovedi. Veliko težav je povzročil ustni prenos izvirnega besedila in širjenje precej različnih ročno kopiranih rokopisov. Na primer, ali je Polo izvajal ''politično oblast'' (''seignora'') v Yangzhou ali je tam le ''bival'' (''sejourna''). Elvin zaključuje, da je knjiga »v bistvu verodostojna, če se uporablja previdno, v širšem smislu in ji lahko zaupate kot resni, čeprav ni vedno dokončna, je le pričevanje«.<ref>Hans Ulrich Vogel, ''[http://books.google.de/books?id=Ydo_9TEmuVQC&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Marco Polo Was in China: New Evidence from Currencies, Salts and Revenues]'' (Leiden; Boston: Brill, 2013), p. xix</ref> == Zapuščina == === Nadaljnje raziskovanje === Drugi manj znani raziskovalci so tudi odpotovali na Kitajsko, kot na primer Giovanni da Pian del Carpine, in mu je Polova knjiga pomagala, da je bila pot bolj znana. [[Krištof Kolumb]] se je prav tako zgledoval po Polovem opisu Daljnega vzhoda, ko je želel obiskati te dežele; izvod knjige je bil med njegovo prtljago, z lastnoročnimi opombami. Bento de Góis se je zgledoval po pisanju Pola v krščanskem kraljestvu na vzhodu, ko je prepotoval 6.400 km v treh letih po vsej Srednji Aziji. Nikoli ni našel kraljestva, vendar se je končalo njegovo potovanje ob Kitajskem zidu leta 1605, kar dokazuje, da je bil ''Kataj'' to, kar je Matteo Ricci (1552-1610) imenoval "Kitajska".<ref>{{Harvnb|Winchester|2008|p=264}}</ref> * Ovca Marco Polo, podvrsta ''[[Ovis ammon polii]]'', se imenuje po raziskovalcu [42], ki jo je opisal v svojem potovanju preko Pamirja (starodavna gora Imeon) v letu 1271.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.18}} pravi: »Potem so tu ovce, ki so velike kot osli; in njihovi repi so tako veliki in debeli, da mora eden tehtati kakšnih 15 kg. Dobre debele živali so in dajejo odlično ovčetino.«</ref> * Leta 1851 zgrajena trijambornica Clipper, zgrajena v Saint John, New Brunswick, poimenovana Marco Polo, je bila prva ladja, ki je obplula svet v šestih mesecih. * Na motorni potniški ladji Augustus je bila razstavljena velika tapiserija Potovanje Marca Pola. Njen avtor je bil Zoran Mušič. * Leta 1961 so odprli v Benetkah letališče ''l'Aeroporto di Venezia-Marco Polo'' imenovano po Marku Polu. * Program zvestobe iz Hong Konga, nosilec zastave Cathay Pacific je znana kot ''program Marco Polo Club''.<ref>Cathay Pacific Airways (2009), The Marco Polo Club, Cathay Pacific, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2012, pridobljeno 13. julija 2009</ref> * Potovanja Marka Pola so izmišljena v romanu Brian Oswald Donn - ''Byrne Messer Marco Polo'' in v romanu Gary Jenningsa ''Journeyer'' iz leta 1984. Polo je tudi osrednji lik v romanu Itala Calvina ''Invisible Cities''. * Leta 1982 je televizijska mini serija Marco Polo, v režiji Giuliano Montalda in predstavlja Polova potovanja, osvojila dva [[emmy]]ja in bila nominirana še za šest več.<ref name=Emmy>{{Citation|title=Academy of Television Arts & Sciences|url=http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|accessdate=2009-07-06|archive-date=2008-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080113103340/http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|url-status=dead}} (Searching for "Marco Polo", and year 1982)</ref> * Marco Polo se pojavi kot velik raziskovalec v strateški video igri ''Civilization Revolution'' iz leta 2008.<ref>[http://www.civfanatics.com/civrev/great_people Civilization Revolution: Great People] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317031836/http://www.civfanatics.com/civrev/great_people |date=2011-03-17 }} "CivFanatics" Retrieved on 2009-09-04</ref> * Po Marcu Polu se danes imenuje [[krater]] na [[Luna|Luni]], ki se nahaja v razgibanem vznožju južno od gorovja Montes Apenninus. To leži le 20 kilometrov zahodno od Mare Vaporum, v regiji Neistaknut, brez vidnih kraterjev v bližini.<ref>Andersson, L. E.; Whitaker, E. A. (1982). NASA Catalogue of Lunar Nomenclature. NASA RP-1097.</ref> === Kartografija === Potovanja Marca Pola so imela določen vpliv na razvoj evropske [[Kartografija|kartografije]], kar je kasneje omogočilo ero evropskih raziskovalnih potovanj. Karta Fra Maura iz leta 1453, je dejal Giovanni Battista Ramusio, je bila delno osnovana na enem opisu Kitajske Marca Pola. Iluminiran zemljevid sveta na [[pergament]]u, ki ga je še vedno mogoče videti v veliki omari poleg [[kor]]a v [[samostan]]u Camaldolese v San Michele di Murano, je bil od enega od samostanskih bratov, ki je imel veliko veselje s študijem kozmografije in je vestno sestavljal in kopiral iz najlepših in zelo starih navtičnih zemljevidov ter zemljevidov sveta, ki sta jih s Kitajske pripeljala Messer Marco Polo in njegov oče. == Opomba == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin |2}} * {{citation |last=Bergreen |first=Laurence |title=Marco Polo: From Venice to Xanadu |year=2007 |publisher=Quercus |location=London |isbn=978-1-84724-345-4 |ref=CITEREFBergreen2007}} * {{citation |last=Bram |first=Leon L. |first2=Phillips |last2=Robert S. |first3=Norma H. |last3=Dickey |title=Funk & Wagnalls New Encyclopedia |publisher=Funk & Wagnalls |location=New York |year=1983 |isbn=978-0-8343-0051-4|ref=CITEREFBram1983}} * {{Citation | last=Nicol | first=Donald M. | url= | title=Byzantium and Venice: a study in diplomatic and cultural relations | year=1992| publisher=Cambridge University Press | isbn=0-521-42894-7}} * {{citation |last=Winchester |first=Simon |title=The Man Who Loved China: Joseph Needham and the Making of a Masterpiece |location=New York |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0-06-088459-8 |ref=CITEREFWinchester2008}} * {{citation |last1=Yule |first1=Henry |last2=Cordier |first2=Henri |title=The Travels Of Marco Polo |publisher=Dover Publications |location=Mineola |year=1923 |isbn=978-0-486-27586-4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/The_Travels_of_Marco_Polo |ref=CITEREFYuleCordier1923}} {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam raziskovalcev]] * [[Kitajski misijoni]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Marco Polo|Marko Polo}} * [http://www.innvenice.com/Marco-Polo.htm Marco Polo's house in Venice, near the church of San Giovanni Grisostomo] * [http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/07/01/sights_n_sounds/media.2.2.html National Geographic Marco Polo: Journey from Venice to China] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polo, Marco}} [[Kategorija:Marco Polo| ]] [[Kategorija:Italijanski raziskovalci]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski diplomati]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Kitajski misijoni]] [[Kategorija:Benečani v 14. stoletju]] k21do2b7ih6ncnygzah2nfiyhp542kj 6657957 6657867 2026-04-09T18:47:43Z Ljuba24b 92351 dp 6657957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |nationality = |known_for = ''[[Potovanja Marka Pola]]'' |spouse = Donata Badoer |children = Fantina, Bellela in Moretta |parents = Oče [[Niccolò Polo]], mati neznana}} [[Slika:Travels of Marco Polo.jpg|thumb|right|250px|Potovanje Marca Pola]] '''Marco Polo''', [[Benečani|beneški]] [[trgovec]] in [[raziskovalec]], * [[1254]], domnevno [[Benetke]], [[Beneška republika]] (danes [[Italija]]),{{#tag:ref|Ta podatek navaja večina zgodovinarjev,<ref name="Bergreen2007">{{Harvnb|Bergreen|2007}}</ref> po mnenju nekaterih pa naj bi se rodil na otoku [[Korčula]] (današnja [[Hrvaška]]).<ref>{{navedi knjigo |last=Burgan |first=Michael |title=Marco Polo: Marco Polo and the silk road to China |year=2002 |url=http://books.google.com/?id=3aPF0rgdslUC&dq=Marco+Polo:+Marco+Polo+and+the+silk+road+to+China&printsec=frontcover&q=Korcula |publisher=Compass Point Books |location=Mankato |isbn=9780756501808}}</ref>|group=Op.}} † [[8. januar]] [[1324]], Benetke. Marco Polo je bil slaven [[srednji vek|srednjeveški]] popotnik. Skupaj z očetom in stricem, znanima beneškima trgovcema, se je odpravil v [[Azija|Azijo]] iskat nove trgovske poti. Na poti je spoznal številna dotedaj še neznana ljudstva in kraje, prepotoval je [[Indija|Indijo]] ter veliko časa preživel na [[Kitajska|Kitajskem]], kjer je postal celo zaupnik in pomočnik takratnega [[Mongolsko cesarstvo|mongolskega]] vladarja [[Kublaj Kan]]a. Po 24 letih se je vrnil v domovino, ki je medtem zapletla v vojno z [[Genovska republika|Genovsko republiko]] in Polo je bil zajet v eni od bitk ter zaprt. Njegov sojetnik, pisatelj [[Rustichello da Pisa]], je zapisal Polovo pripoved v knjigi ''Il Millione'' (''Milijon'' ali ''[[Potovanja Marka Pola]]'') {{COBISS|ID=1057079}}, ki je postala v [[Evropa|Evropi]] zelo priljubljena in je bila prevedena v mnoge evropske jezike. == Življenje == === Zgodnje življenje in potovanje v Azijo === Marco Polo se je rodil v 15. septembra 1254 v Benetkah, morda v nekdanji contradi San Giovanni Crisostomo, kjer je bila kasneje njegova hiša. Nekateri manj zanesljivi viri omenjajo njegov dalmatinski izvor. Na Korčuli imajo hišo, v kateri naj bi se rodil. Leta 1260 sta brata Niccolò (markov oče) in Matteo (markov stric) prebivala v [[Carigrad|Konstantinoplu (Carigradu)]] ter predvidela politične spremembe. Zamenjala sta svoje premoženje za dragulje in odpotovala. Glede na navedbe v knjigi ''Potovanja Marka Pola'', sta potovala skozi precejšen del Azije in se srečala s [[Kublajkan]]om.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.1–9}}</ref> Njuna odločitev se je izkazala za pametno. Leta 1261 je Konstantinopel ponovno zavzel Mihail Palaeologus, vladar nikejskega cesarstva. Cesar je takoj naročil požig Beneške četrti. Prijeti beneški državljani so bili oslepljeni, medtem ko je veliko tistih, ki jim je uspelo pobegniti, umrlo na krovu preobremenjene begunske ladje, ki je bežala v Egejskem morju.<ref> Zorzi, Alvise, Vita di Marco Polo veneziano, Rusconi Editore, 1982</ref> Medtem je Marcu Polu umrla mati in tako je odraščal s teto in stricem. Polo je bil dobro izobražen in se je naučil trgovskih veščin, poznal je tuje denarne valute, ocenjevanje in ravnanje s tovornimi ladjami, naučil pa se je verjetno tudi malo latinščine. Leta 1269 sta se Niccolò in Maffeo vrnila k svojim družinam v Benetke, kjer sta se prvič srečala z mladim Marcom. Leta 1271, v času [[dož]]a [[Lorenzo Tiepolo|Lorenza Tiepola]], je Marco Polo (star sedemnajst let) z očetom in stricem odpotoval v Azijo, kar je kasneje opisal v knjigi. V Benetke so se vrnili leta 1295, to je 24 let kasneje, z velikim bogastvom in zakladi. Prepotovali so skoraj 24.000 km. === Genovsko ujetništvo in kasnejše življenje === [[Slika:VENEZIA MILION.JPG|thumb|''Corte del Milion'' se še vedno imenuje z vzdevkom Polo "Il Milione"]] Marco Polo se je vrnil v Benetke leta 1295 s precejšnjim premoženjem preračunanim v drago kamenje. [[Beneška republika|Benetke]] so bile v vojni z [[Genovska republika|Republiko Genovo]].<ref name="Donald M. Nicol219">Nicol 1992, p. 219</ref> S svojo [[Galeja|galejo]] je stopil v vojno. Verjetno je bil ujet v spopadu leta 1296, v Turčiji, med Adano in zalivom Alexandretta<ref>According to fr. Jacopo d'Aqui,'' Chronica mundi libri imaginis''</ref> in ne v bitki pri Korčuli (september 1298), ob dalmatinski obali. Ta zadnja trditev je posledica kasnejših ugotovitev (16. stoletje), ki jih je zabeležil Giovanni Battista Ramusio.<ref>Polo, Marco; Latham, Ronald (translator) (1958). ''The Travels of Marco Polo'', p. 16. New York: Penguin Books. ISBN 0-14-044057-7.</ref> Več mesecev je preživel v zaporu in tam svojo pripoved potovanjih narekoval sojetniku Rustichello da Pisa, ki je vključil tudi zgodbe, kot tudi druge zbrane anekdote in dogodivščine iz Kitajske. Knjiga se je kmalu razširila po vsej Evropi v rokopisu in postala znana kot ''Potovanja Marka Pola''. Le redki pa so takoj verjeli pravljičnim opisom. Potopis predstavlja Polova potovanja po vsej Aziji in daje Evropejcem prvi celovit vpogled na življenje na Daljnem vzhodu oziroma na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem.<ref>{{Harvnb|Bram|1983}}</ref> Polo je bil spuščen iz ujetništva v avgustu 1299, ko se je vrnil domov v Benetke, kjer sta njegov oče in stric kupila veliko hišo v contradi San Giovanni Crisostomo (''Corte del Milion''). Družba je nadaljevala svoje dejavnosti in Marco Polo je kmalu postal bogat trgovec. Financiral je nove ekspedicije, vendar sam ni nikoli več zapustil Benetk. Leta 1300 se je poročil z Donato Badoer, hčerjo trgovca Vitala Badoerja. Imela sta tri hčere, Fantino, Bellelo in Moreto.<ref name="Bergreen2007"/> === Smrt === Leta 1323 je bil Polo priklenjen na posteljo zaradi bolezni. 8. januarja 1324 je bil kljub prizadevanjem zdravnikov, na smrtni postelji. Da bi napisali oporoko, je njegova družina pripeljala Giovannija Giustinianija, [[duhovnik]]a iz San Procola. Poleg žene in hčera je del zapuščine zase zahtevala tudi Cerkev. Še dodatno izplačilo je volil samostanu San Lorenzo in cerkvi na severnem robu Benetk, kjer je želel biti pokopan.<ref name="DeathBergeen">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=339–342}}</ref> Preostanek premoženja, tudi posestva, so razdelili med posameznike, verske ustanove ter vse [[ceh]]e in bratovščine, katerih član je bil. Odpisal je tudi več dolgov, vključno 300 lir, ki jih je dolgovala njegova sestra in drugi: samostan San Giovanni, San Paolo iz reda pridigarjev in duhovnik z imenom pater Benvenuto. Ukazal je 220 soldov nameniti Giovanniju Giustinianiju za njegovo delo kot notarju in molitve. [[Oporoka]], ki je Polo ni podpisal, a je bila potrjena s takrat ustreznimi »''signum manus''«, s katerim je imel pravico razpolagati oporočitelj, je bila sestavljena dne 9. januarja 1324.<ref>Biblioteca Marciana, the institute that holds Polo's original copy of his testament. [http://marciana.venezia.sbn.it/admin/filemanager/file/UserFiles/File/testamento-polo.txt Venezia.sbn.it]</ref> Zaradi beneškega prava, ki je določalo, da se dan konča ob sončnem zahodu, ni bilo mogoče določiti točnega datuma smrti, vendar velja, da je bilo to med zahodom 8. in 9. januarja 1324. == Potovanje Marca Pola == {{glavni|Potovanja Marca Pola}} Verodostojne različice knjige Marca Pola ni, saj se zgodnji rokopisi bistveno razlikujejo. Objavljene izdaje knjige se zanašajo na posamezne rokopise ali so mešanica več različic skupaj, ali vsebujejo dodatne opombe; na primer v angleškem prevodu [[Henry Yule|Henryja Yula]]. Angleški prevod A.C. Mouleja in Paula Pelliota iz leta 1938 temelji na latinskem rokopisu, ki so ga našli v knjižnici katedrale v [[Toledo|Toledu]] leta 1932 in je za 50% daljši kot v drugih različicah.<ref name="book">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=367–368}}</ref> Obstajalo je okoli 150 rokopisnih izvodov v različnih jezikih preden so uredili tiskovna neskladja pri tiskanju in med kopiranjem in prevajanjem. Priljubljen prevod je izdala založba ''Penguin Books'' objavljeno leta 1958, avtorja R. E. Lathama in je sestavljen iz več besedil v berljivo celoto.<ref>''The Travels of Marco Polo.'' (Harmondsworth, Middlesex; New York: Penguin Books, Penguin Classics, 1958; rpr. 1982 etc.)ISBN 0140440577.</ref> Polo je narekoval svoje spomine sojetniku Rustichellu da Pisa v zaporu Genovske republike. Rustichello je napisal naslov ''Book of the Marvels of the World'' (francosko: ''Livre des merveilles du monde'' ali ''Description of the World'' (''Divisament du monde''), in italijansko ''Il Milione'' (ali ''Oriente Poliano''). Ideja je bila, da bi ustvaril priročnik za trgovce, predvsem besedilo o utežeh, merah in razdaljah.<ref>{{navedi knjigo |last=Larner |first=John |title=Marco Polo and the discovery of the world |publisher=Yale University Press |year=1999 |isbn=0-300-07971-0 |pages=68–87}}</ref> === Pripoved === [[Slika:Marco Polo, Il Milione, Chapter CXXIII and CXXIV Cropped.jpg|thumb|Stran iz ''Il Milione'', iz rokopisa iz let 1298–1299.]] Knjiga se začne s predgovorom, ki opisuje očeta in strica, ki potujeta v Bolghar (danes v [[Tatarstan]]u) kjer je živel kan Berke. Leto kasneje so šli v Ukek (mesto v [[Zlata horda|Zlati hordi]])<ref name="YuleCH2">{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 2}}</ref> in še naprej v [[Buhara|Buharo]]. Tam jih je odposlanec [[Levant]]a pozval, naj se srečajo s [[Kublajkan]]om, ki še nikoli ni srečal Evropejcev.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 3}}</ref> Leta 1266 so dosegli sedež Kublajkana v [[Dadu]] (tudi ''Khanbaliq'', takrat glavno mesto dinastije Yuan), danes [[Peking]] na Kitajskem. Kan jih je sprejel gostoljubno in jih spraševal v zvezi z evropskim pravnim in političnim sistemom. Vprašal jih je tudi o [[papež]]u in [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] v [[Rim]]u.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 6}}</ref> Potem ko sta brata odgovorila na vprašanja jima je dal pismo v katerem od papeža zahteva da 100 kristjanov seznani s [[Sedem svobodnih umetnosti|Sedmimi umetnostmi]] ((Latinsko: ''artes liberales'') [[slovnica]], [[retorika]], [[dialektika]], [[geometrija]], [[aritmetika]], [[glasba]] in [[astronomija]]). Kublajkan je zahteval, da mu odposlanec prinese nazaj ''olje luči iz Jeruzalema''. Dolgo obdobje med smrtjo papeža [[Papež Klemen IV.|Klementa IV.]] leta 1268 in izvolitvijo njegovega naslednika, je povzročilo zamudo Polovim pri izpolnjevanju kanove prošnje. Upoštevali so predlog Theobalda Viscontija, papeškega legata za področje [[Egipt]]a in se vrnili v Benetke leta 1269 ali 1270 ter počakali na imenovanje novega papeža, ki je omogočil Marcu Polu prvič videti svojega očeta. Star je bil petnajst ali šestnajst let. Leta 1271 so se Niccolò, Maffeo in Marco Polo odpravili na potovanje, da izpolnijo zahtevo Kublajkana. Pluli so v Acre (danes S Izrael), nato jahali na kamelah v Perzijsko pristanišče [[Hormuz]]. Želeli so jadrati na Kitajsko, vendar ladje še niso bile usposobljene za plovbo, tako da so nadaljevali po kopnem, dokler niso prišli so kanove poletne palače v Shangduju, v bližini današnjega Zhangjiakou-ja (danes [[Notranja Mongolija]]). Tri leta in pol po odhodu iz Benetk, ko je bil Marco star okoli 21 let, jih je Kan pozdravil v svoji palači. Točen datum njihovega prihoda ni znan, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bilo med letoma 1271 in 1275. Ob prihodu na dvor je Polo predal ''sveto olje iz Jeruzalema'' in papeška pisma. Marco je znal štiri jezike in družina je imela veliko znanja in izkušenj, ki jih je Kan s pridom uporabil. Možno je, da je postal državni uradnik, saj je pisal o mnogih vladarskih obiskih v južnih in vzhodnih provincah Kitajske in daleč na jug in v Burmo. Kublajkan se ni strinjal da Polovi zapustijo Kitajsko. Ti pa so postali zaskrbljeni glede varne vrnitve domov v primeru da bi Kan umrl in bi se njegovi sovražniki obrnili proti njim zaradi tesnega sodelovanja z Kanom. Leta 1291 je Kanov pranečak, kasneje vladar [[Perzija|Perzije]], poslal predstavnike na Kitajsko, da mu poiščejo ženo. Vprašali so Polove ali bi jih želeli spremljati in tako jim je bilo dovoljeno, da so se vrnili v Perzijo s svati. Še isto leto so zapustili Zaitun na južnem Kitajskem s floto 14 [[Džunka|džunk]]. Odpluli so do pristanišča v [[Singapur]]ju, potovali proti severu do [[Sumatra|Sumatre]], odpluli zahodno od Trincomalee v pristanišče Džafna pod Savakanmaindan in do Pandyana v Tamilakkam. Polo opisuje kraljestvo Pandyan pod cesarjem Jatavarman Sundara Pandyanom I. kot najbogatejši imperij tedanjega časa. Polo je prispel v času vladavine Maravarman Kulasekara Pandyan I., sina Jatavarman Sundara Pandyan I. in enega od petih kraljevih bratov.<ref>{{Citation|title=South India and her Muhammadan Invaders|last=Aiyangar|first=Sakkottai Krishnaswami|authorlink=|publisher=Oxford University Press|year=1921}}</ref> Verjetno je Polo prečkal Arabsko morje pri Hormuzu. Dvoletno potovanje je bilo nevarno, saj je preživelo le osemnajst od 600 ljudi skupaj s Polovimi.<ref>Boyle, J. A. (1971). Marco Polo and his Description of the World. ''History Today''. Vol. 21, No. 11. [http://www.historytoday.com/MainArticle.aspx?m=33372&amid=30283909 Historyoftoday.com]</ref> Polo je zapustil poročno slavje po Hormuzu in potoval po kopnem do pristanišča Trebizond (danes Trabzon) ob Črnem morju. [[Slika:Lire 1000 (Marco Polo).jpg|thumb|Italijanski bankovec, iz leta 1982 s portretom Marca Pola.]] === Razprava === Nekaj virov navaja, da je bil Polo rojen na beneškem otoku Curzola, (sedanja Korčula - Hrvaška), vendar utemeljenih dokazov za to trditev ni. Primerjave z nekaterimi podobnimi priimki družin na Korčuli (Depolo), znanstveno niso potrjeni. Marcov oče Niccolò je bil trgovec, ki je trgoval z Bližnjim vzhodom in postal bogat ter zelo ugleden mož. Niccolò in njegov brat Maffeo sta se odpravila na trgovsko plovbo, preden se je rodil Marco. Skeptiki so se spraševali, če je Marco Polo dejansko šel na Kitajsko ali ni morda napisal svojo knjigo po pripovedovanju. Medtem ko Polo opisuje papirnat denar in kurjenje premoga, ne omenja Kitajskega zidu, kitajskih pismenk, palčk ali ''footbinding'' (''Lotusovo stopalo'').<ref>Frances Wood, ''Did Marco Polo Go to China?'' (London: Secker & Warburg; Boulder, Colorado: Westview, 1995).</ref> Če je bil namen Pola očarati druge z zgodbami o visoko cenjeni in napredni civilizaciji, potem je možno, da je izpustil tiste podrobnosti, ki bi povzročile pri njegovih bralcih, da bi se posmehovali Kitajcem z občutkom evropske premoči. Poleg tega, je Marco Polo živel med mongolsko elito. Povezovanje stopal je bilo redko celo med Kitajci in skoraj neznano med [[Mongoli]]. [[Kitajski zid]] je bil zgrajen, da prestreže napadalce s severa, medtem ko so bili vladajoča dinastija med obiskom Marca Pola to precej bolj severni napadalci. Raziskovalci so ugotovili, da je Kitajski zid, ki ga poznamo danes struktura, ki jo je zgradila [[dinastija Ming]] dve stoletji po tem, ko je Marco Polo potoval po teh krajih. Mongolski vladar, ki mu je Polo služil, je nadzoroval ozemlja tako severno in južno od današnjega zidu in ne bi imel razlogov, da bi imeli kakršne koli utrdbe. Drugi Evropejci, ki so potovali na Khanbaliq v času [[Dinastija Yuan|dinastije Yuan]], kot Giovanni de 'Marignolli in Odoric Pordenone nista rekla ničesar o zidu. Zagovorniki osnovne različice knjige odgovarjajo še bolj zavzeto. [[Sinologija|Sinolog]] in [[zgodovinar]] Univerze v [[Tübingen]]u [[Hans Ulrich Vogel]] je trdil, da Polov opis papirnatega denarja in proizvodnje soli podpira njegovo prisotnost na Kitajskem, saj so vključene take podrobnosti, ki jih sicer ne bi mogel napisati drugače. Gospodarski zgodovinar [[Mark Elvin]] v svojem predgovoru k Voglovi monografiji 2013 ugotavlja, da Vogel »dokazuje s primeri posebne primere prepričljivo verjetnost pristnosti« Polove pripovedi. Veliko težav je povzročil ustni prenos izvirnega besedila in širjenje precej različnih ročno kopiranih rokopisov. Na primer, ali je Polo izvajal ''politično oblast'' (''seignora'') v Yangzhou ali je tam le ''bival'' (''sejourna''). Elvin zaključuje, da je knjiga »v bistvu verodostojna, če se uporablja previdno, v širšem smislu in ji lahko zaupate kot resni, čeprav ni vedno dokončna, je le pričevanje«.<ref>Hans Ulrich Vogel, ''[http://books.google.de/books?id=Ydo_9TEmuVQC&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Marco Polo Was in China: New Evidence from Currencies, Salts and Revenues]'' (Leiden; Boston: Brill, 2013), p. xix</ref> == Zapuščina == === Nadaljnje raziskovanje === Drugi manj znani raziskovalci so tudi odpotovali na Kitajsko, kot na primer Giovanni da Pian del Carpine, in mu je Polova knjiga pomagala, da je bila pot bolj znana. [[Krištof Kolumb]] se je prav tako zgledoval po Polovem opisu Daljnega vzhoda, ko je želel obiskati te dežele; izvod knjige je bil med njegovo prtljago, z lastnoročnimi opombami. Bento de Góis se je zgledoval po pisanju Pola v krščanskem kraljestvu na vzhodu, ko je prepotoval 6.400 km v treh letih po vsej Srednji Aziji. Nikoli ni našel kraljestva, vendar se je končalo njegovo potovanje ob Kitajskem zidu leta 1605, kar dokazuje, da je bil ''Kataj'' to, kar je Matteo Ricci (1552-1610) imenoval "Kitajska".<ref>{{Harvnb|Winchester|2008|p=264}}</ref> * Ovca Marco Polo, podvrsta ''[[Ovis ammon polii]]'', se imenuje po raziskovalcu [42], ki jo je opisal v svojem potovanju preko Pamirja (starodavna gora Imeon) v letu 1271.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.18}} pravi: »Potem so tu ovce, ki so velike kot osli; in njihovi repi so tako veliki in debeli, da mora eden tehtati kakšnih 15 kg. Dobre debele živali so in dajejo odlično ovčetino.«</ref> * Leta 1851 zgrajena trijambornica Clipper, zgrajena v Saint John, New Brunswick, poimenovana Marco Polo, je bila prva ladja, ki je obplula svet v šestih mesecih. * Na motorni potniški ladji ''Augustus'' je bila razstavljena velika tapiserija ''Potovanje Marca Pola''. Njen avtor je bil Zoran Mušič. * Leta 1961 so odprli v Benetkah letališče ''l'Aeroporto di Venezia-Marco Polo'' imenovano po Marku Polu. * Program zvestobe iz Hong Konga, nosilec zastave Cathay Pacific je znana kot ''program Marco Polo Club''.<ref>Cathay Pacific Airways (2009), The Marco Polo Club, Cathay Pacific, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2012, pridobljeno 13. julija 2009</ref> * Potovanja Marka Pola so izmišljena v romanu Brian Oswald Donn - ''Byrne Messer Marco Polo'' in v romanu Gary Jenningsa ''Journeyer'' iz leta 1984. Polo je tudi osrednji lik v romanu Itala Calvina ''Invisible Cities''. * Leta 1982 je televizijska mini serija Marco Polo, v režiji Giuliano Montalda in predstavlja Polova potovanja, osvojila dva [[emmy]]ja in bila nominirana še za šest več.<ref name=Emmy>{{Citation|title=Academy of Television Arts & Sciences|url=http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|accessdate=2009-07-06|archive-date=2008-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080113103340/http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|url-status=dead}} (Searching for "Marco Polo", and year 1982)</ref> * Marco Polo se pojavi kot velik raziskovalec v strateški video igri ''Civilization Revolution'' iz leta 2008.<ref>[http://www.civfanatics.com/civrev/great_people Civilization Revolution: Great People] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317031836/http://www.civfanatics.com/civrev/great_people |date=2011-03-17 }} "CivFanatics" Retrieved on 2009-09-04</ref> * Po Marcu Polu se danes imenuje [[krater]] na [[Luna|Luni]], ki se nahaja v razgibanem vznožju južno od gorovja Montes Apenninus. To leži le 20 kilometrov zahodno od Mare Vaporum, v regiji Neistaknut, brez vidnih kraterjev v bližini.<ref>Andersson, L. E.; Whitaker, E. A. (1982). NASA Catalogue of Lunar Nomenclature. NASA RP-1097.</ref> === Kartografija === Potovanja Marca Pola so imela določen vpliv na razvoj evropske [[Kartografija|kartografije]], kar je kasneje omogočilo ero evropskih raziskovalnih potovanj. Karta Fra Maura iz leta 1453, je dejal Giovanni Battista Ramusio, je bila delno osnovana na enem opisu Kitajske Marca Pola. Iluminiran zemljevid sveta na [[pergament]]u, ki ga je še vedno mogoče videti v veliki omari poleg [[kor]]a v [[samostan]]u Camaldolese v San Michele di Murano, je bil od enega od samostanskih bratov, ki je imel veliko veselje s študijem kozmografije in je vestno sestavljal in kopiral iz najlepših in zelo starih navtičnih zemljevidov ter zemljevidov sveta, ki sta jih s Kitajske pripeljala Messer Marco Polo in njegov oče. == Opomba == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin |2}} * {{citation |last=Bergreen |first=Laurence |title=Marco Polo: From Venice to Xanadu |year=2007 |publisher=Quercus |location=London |isbn=978-1-84724-345-4 |ref=CITEREFBergreen2007}} * {{citation |last=Bram |first=Leon L. |first2=Phillips |last2=Robert S. |first3=Norma H. |last3=Dickey |title=Funk & Wagnalls New Encyclopedia |publisher=Funk & Wagnalls |location=New York |year=1983 |isbn=978-0-8343-0051-4|ref=CITEREFBram1983}} * {{Citation | last=Nicol | first=Donald M. | url= | title=Byzantium and Venice: a study in diplomatic and cultural relations | year=1992| publisher=Cambridge University Press | isbn=0-521-42894-7}} * {{citation |last=Winchester |first=Simon |title=The Man Who Loved China: Joseph Needham and the Making of a Masterpiece |location=New York |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0-06-088459-8 |ref=CITEREFWinchester2008}} * {{citation |last1=Yule |first1=Henry |last2=Cordier |first2=Henri |title=The Travels Of Marco Polo |publisher=Dover Publications |location=Mineola |year=1923 |isbn=978-0-486-27586-4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/The_Travels_of_Marco_Polo |ref=CITEREFYuleCordier1923}} {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam raziskovalcev]] * [[Kitajski misijoni]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Marco Polo|Marko Polo}} * [http://www.innvenice.com/Marco-Polo.htm Marco Polo's house in Venice, near the church of San Giovanni Grisostomo] * [http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/07/01/sights_n_sounds/media.2.2.html National Geographic Marco Polo: Journey from Venice to China] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polo, Marco}} [[Kategorija:Marco Polo| ]] [[Kategorija:Italijanski raziskovalci]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski diplomati]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Kitajski misijoni]] [[Kategorija:Benečani v 14. stoletju]] eu7sqeaqoeki90eujqxjsk7415ougnz 6658019 6657957 2026-04-09T23:04:10Z G-Cup 10746 6658019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |nationality = |known_for = ''[[Potovanja Marka Pola]]'' |spouse = Donata Badoer |children = Fantina, Bellela in Moretta |parents = Oče [[Niccolò Polo]], mati neznana}} [[Slika:Travels of Marco Polo.jpg|thumb|right|250px|Potovanje Marca Pola]] '''Marco Polo''', [[Benečani|beneški]] [[trgovec]] in [[raziskovalec]], * [[1254]], domnevno [[Benetke]], [[Beneška republika]] (danes [[Italija]]),{{#tag:ref|Ta podatek navaja večina zgodovinarjev,<ref name="Bergreen2007">{{Harvnb|Bergreen|2007}}</ref> po mnenju nekaterih pa naj bi se rodil na otoku [[Korčula]] (današnja [[Hrvaška]]).<ref>{{navedi knjigo |last=Burgan |first=Michael |title=Marco Polo: Marco Polo and the silk road to China |year=2002 |url=http://books.google.com/?id=3aPF0rgdslUC&dq=Marco+Polo:+Marco+Polo+and+the+silk+road+to+China&printsec=frontcover&q=Korcula |publisher=Compass Point Books |location=Mankato |isbn=9780756501808}}</ref>|group=Op.}} † [[8. januar]] [[1324]], Benetke. Marco Polo je bil slaven [[srednji vek|srednjeveški]] popotnik. Skupaj z očetom in stricem, znanima beneškima trgovcema, se je odpravil v [[Azija|Azijo]] iskat nove trgovske poti. Na poti je spoznal številna dotedaj še neznana ljudstva in kraje, prepotoval je [[Indija|Indijo]] ter veliko časa preživel na [[Kitajska|Kitajskem]], kjer je postal celo zaupnik in pomočnik takratnega [[Mongolsko cesarstvo|mongolskega]] vladarja [[Kublaj Kan]]a. Po 24 letih se je vrnil v domovino, ki je medtem zapletla v vojno z [[Genovska republika|Genovsko republiko]] in Polo je bil zajet v eni od bitk ter zaprt. Njegov sojetnik, pisatelj [[Rustichello da Pisa]], je zapisal Polovo pripoved v knjigi ''Il Millione'' (''Milijon'' ali ''[[Potovanja Marka Pola]]'') {{COBISS|ID=1057079}}, ki je postala v [[Evropa|Evropi]] zelo priljubljena in je bila prevedena v mnoge evropske jezike. == Življenje == === Zgodnje življenje in potovanje v Azijo === Marco Polo se je rodil v 15. septembra 1254 v Benetkah, morda v nekdanji contradi San Giovanni Crisostomo, kjer je bila kasneje njegova hiša. Nekateri manj zanesljivi viri omenjajo njegov dalmatinski izvor. Na Korčuli imajo hišo, v kateri naj bi se rodil. Leta 1260 sta brata Niccolò (markov oče) in Matteo (markov stric) prebivala v [[Carigrad|Konstantinoplu (Carigradu)]] ter predvidela politične spremembe. Zamenjala sta svoje premoženje za dragulje in odpotovala. Glede na navedbe v knjigi ''Potovanja Marka Pola'', sta potovala skozi precejšen del Azije in se srečala s [[Kublajkan]]om.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.1–9}}</ref> Njuna odločitev se je izkazala za pametno. Leta 1261 je Konstantinopel ponovno zavzel Mihail Palaeologus, vladar nikejskega cesarstva. Cesar je takoj naročil požig Beneške četrti. Prijeti beneški državljani so bili oslepljeni, medtem ko je veliko tistih, ki jim je uspelo pobegniti, umrlo na krovu preobremenjene begunske ladje, ki je bežala v Egejskem morju.<ref> Zorzi, Alvise, Vita di Marco Polo veneziano, Rusconi Editore, 1982</ref> Medtem je Marcu Polu umrla mati in tako je odraščal s teto in stricem. Polo je bil dobro izobražen in se je naučil trgovskih veščin, poznal je tuje denarne valute, ocenjevanje in ravnanje s tovornimi ladjami, naučil pa se je verjetno tudi malo latinščine. Leta 1269 sta se Niccolò in Maffeo vrnila k svojim družinam v Benetke, kjer sta se prvič srečala z mladim Marcom. Leta 1271, v času [[dož]]a [[Lorenzo Tiepolo|Lorenza Tiepola]], je Marco Polo (star sedemnajst let) z očetom in stricem odpotoval v Azijo, kar je kasneje opisal v knjigi. V Benetke so se vrnili leta 1295, to je 24 let kasneje, z velikim bogastvom in zakladi. Prepotovali so skoraj 24.000 km. === Genovsko ujetništvo in kasnejše življenje === [[Slika:VENEZIA MILION.JPG|thumb|''Corte del Milion'' se še vedno imenuje z vzdevkom Polo "Il Milione"]] Marco Polo se je vrnil v Benetke leta 1295 s precejšnjim premoženjem preračunanim v drago kamenje. [[Beneška republika|Benetke]] so bile v vojni z [[Genovska republika|Republiko Genovo]].<ref name="Donald M. Nicol219">Nicol 1992, p. 219</ref> S svojo [[Galeja|galejo]] je stopil v vojno. Verjetno je bil ujet v spopadu leta 1296, v Turčiji, med Adano in zalivom Alexandretta<ref>According to fr. Jacopo d'Aqui,'' Chronica mundi libri imaginis''</ref> in ne v bitki pri Korčuli (september 1298), ob dalmatinski obali. Ta zadnja trditev je posledica kasnejših ugotovitev (16. stoletje), ki jih je zabeležil Giovanni Battista Ramusio.<ref>Polo, Marco; Latham, Ronald (translator) (1958). ''The Travels of Marco Polo'', p. 16. New York: Penguin Books. ISBN 0-14-044057-7.</ref> Več mesecev je preživel v zaporu in tam svojo pripoved potovanjih narekoval sojetniku Rustichello da Pisa, ki je vključil tudi zgodbe, kot tudi druge zbrane anekdote in dogodivščine iz Kitajske. Knjiga se je kmalu razširila po vsej Evropi v rokopisu in postala znana kot ''Potovanja Marka Pola''. Le redki pa so takoj verjeli pravljičnim opisom. Potopis predstavlja Polova potovanja po vsej Aziji in daje Evropejcem prvi celovit vpogled na življenje na Daljnem vzhodu oziroma na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem.<ref>{{Harvnb|Bram|1983}}</ref> Polo je bil spuščen iz ujetništva v avgustu 1299, ko se je vrnil domov v Benetke, kjer sta njegov oče in stric kupila veliko hišo v contradi San Giovanni Crisostomo (''Corte del Milion''). Družba je nadaljevala svoje dejavnosti in Marco Polo je kmalu postal bogat trgovec. Financiral je nove ekspedicije, vendar sam ni nikoli več zapustil Benetk. Leta 1300 se je poročil z Donato Badoer, hčerjo trgovca Vitala Badoerja. Imela sta tri hčere, Fantino, Bellelo in Moreto.<ref name="Bergreen2007"/> === Smrt === Leta 1323 je bil Polo priklenjen na posteljo zaradi bolezni. 8. januarja 1324 je bil kljub prizadevanjem zdravnikov, na smrtni postelji. Da bi napisali oporoko, je njegova družina pripeljala Giovannija Giustinianija, [[duhovnik]]a iz San Procola. Poleg žene in hčera je del zapuščine zase zahtevala tudi Cerkev. Še dodatno izplačilo je volil samostanu San Lorenzo in cerkvi na severnem robu Benetk, kjer je želel biti pokopan.<ref name="DeathBergeen">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=339–342}}</ref> Preostanek premoženja, tudi posestva, so razdelili med posameznike, verske ustanove ter vse [[ceh]]e in bratovščine, katerih član je bil. Odpisal je tudi več dolgov, vključno 300 lir, ki jih je dolgovala njegova sestra in drugi: samostan San Giovanni, San Paolo iz reda pridigarjev in duhovnik z imenom pater Benvenuto. Ukazal je 220 soldov nameniti Giovanniju Giustinianiju za njegovo delo kot notarju in molitve. [[Oporoka]], ki je Polo ni podpisal, a je bila potrjena s takrat ustreznimi »''signum manus''«, s katerim je imel pravico razpolagati oporočitelj, je bila sestavljena dne 9. januarja 1324.<ref>Biblioteca Marciana, the institute that holds Polo's original copy of his testament. [http://marciana.venezia.sbn.it/admin/filemanager/file/UserFiles/File/testamento-polo.txt Venezia.sbn.it]</ref> Zaradi beneškega prava, ki je določalo, da se dan konča ob sončnem zahodu, ni bilo mogoče določiti točnega datuma smrti, vendar velja, da je bilo to med zahodom 8. in 9. januarja 1324. == Potovanje Marca Pola == {{glavni|Potovanja Marca Pola}} Verodostojne različice knjige Marca Pola ni, saj se zgodnji rokopisi bistveno razlikujejo. Objavljene izdaje knjige se zanašajo na posamezne rokopise ali so mešanica več različic skupaj, ali vsebujejo dodatne opombe; na primer v angleškem prevodu [[Henry Yule|Henryja Yula]]. Angleški prevod A.C. Mouleja in Paula Pelliota iz leta 1938 temelji na latinskem rokopisu, ki so ga našli v knjižnici katedrale v [[Toledo|Toledu]] leta 1932 in je za 50% daljši kot v drugih različicah.<ref name="book">{{Harvnb|Bergreen|2007|pp=367–368}}</ref> Obstajalo je okoli 150 rokopisnih izvodov v različnih jezikih preden so uredili tiskovna neskladja pri tiskanju in med kopiranjem in prevajanjem. Priljubljen prevod je izdala založba ''Penguin Books'' objavljeno leta 1958, avtorja R. E. Lathama in je sestavljen iz več besedil v berljivo celoto.<ref>''The Travels of Marco Polo.'' (Harmondsworth, Middlesex; New York: Penguin Books, Penguin Classics, 1958; rpr. 1982 etc.)ISBN 0140440577.</ref> Polo je narekoval svoje spomine sojetniku Rustichellu da Pisa v zaporu Genovske republike. Rustichello je napisal naslov ''Book of the Marvels of the World'' (francosko: ''Livre des merveilles du monde'' ali ''Description of the World'' (''Divisament du monde''), in italijansko ''Il Milione'' (ali ''Oriente Poliano''). Ideja je bila, da bi ustvaril priročnik za trgovce, predvsem besedilo o utežeh, merah in razdaljah.<ref>{{navedi knjigo |last=Larner |first=John |title=Marco Polo and the discovery of the world |publisher=Yale University Press |year=1999 |isbn=0-300-07971-0 |pages=68–87}}</ref> === Pripoved === [[Slika:Marco Polo, Il Milione, Chapter CXXIII and CXXIV Cropped.jpg|thumb|Stran iz ''Il Milione'', iz rokopisa iz let 1298–1299.]] Knjiga se začne s predgovorom, ki opisuje očeta in strica, ki potujeta v Bolghar (danes v [[Tatarstan]]u) kjer je živel kan Berke. Leto kasneje so šli v Ukek (mesto v [[Zlata horda|Zlati hordi]])<ref name="YuleCH2">{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 2}}</ref> in še naprej v [[Buhara|Buharo]]. Tam jih je odposlanec [[Levant]]a pozval, naj se srečajo s [[Kublajkan]]om, ki še nikoli ni srečal Evropejcev.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 3}}</ref> Leta 1266 so dosegli sedež Kublajkana v [[Dadu]] (tudi ''Khanbaliq'', takrat glavno mesto dinastije Yuan), danes [[Peking]] na Kitajskem. Kan jih je sprejel gostoljubno in jih spraševal v zvezi z evropskim pravnim in političnim sistemom. Vprašal jih je tudi o [[papež]]u in [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] v [[Rim]]u.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch. 6}}</ref> Potem ko sta brata odgovorila na vprašanja jima je dal pismo v katerem od papeža zahteva da 100 kristjanov seznani s [[Sedem svobodnih umetnosti|Sedmimi umetnostmi]] ((Latinsko: ''artes liberales'') [[slovnica]], [[retorika]], [[dialektika]], [[geometrija]], [[aritmetika]], [[glasba]] in [[astronomija]]). Kublajkan je zahteval, da mu odposlanec prinese nazaj ''olje luči iz Jeruzalema''. Dolgo obdobje med smrtjo papeža [[Papež Klemen IV.|Klementa IV.]] leta 1268 in izvolitvijo njegovega naslednika, je povzročilo zamudo Polovim pri izpolnjevanju kanove prošnje. Upoštevali so predlog Theobalda Viscontija, papeškega legata za področje [[Egipt]]a in se vrnili v Benetke leta 1269 ali 1270 ter počakali na imenovanje novega papeža, ki je omogočil Marcu Polu prvič videti svojega očeta. Star je bil petnajst ali šestnajst let. Leta 1271 so se Niccolò, Maffeo in Marco Polo odpravili na potovanje, da izpolnijo zahtevo Kublajkana. Pluli so v Acre (danes S Izrael), nato jahali na kamelah v Perzijsko pristanišče [[Hormuz]]. Želeli so jadrati na Kitajsko, vendar ladje še niso bile usposobljene za plovbo, tako da so nadaljevali po kopnem, dokler niso prišli so kanove poletne palače v Shangduju, v bližini današnjega Zhangjiakou-ja (danes [[Notranja Mongolija]]). Tri leta in pol po odhodu iz Benetk, ko je bil Marco star okoli 21 let, jih je Kan pozdravil v svoji palači. Točen datum njihovega prihoda ni znan, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bilo med letoma 1271 in 1275. Ob prihodu na dvor je Polo predal ''sveto olje iz Jeruzalema'' in papeška pisma. Marco je znal štiri jezike in družina je imela veliko znanja in izkušenj, ki jih je Kan s pridom uporabil. Možno je, da je postal državni uradnik, saj je pisal o mnogih vladarskih obiskih v južnih in vzhodnih provincah Kitajske in daleč na jug in v Burmo. Kublajkan se ni strinjal da Polovi zapustijo Kitajsko. Ti pa so postali zaskrbljeni glede varne vrnitve domov v primeru da bi Kan umrl in bi se njegovi sovražniki obrnili proti njim zaradi tesnega sodelovanja z Kanom. Leta 1291 je Kanov pranečak, kasneje vladar [[Perzija|Perzije]], poslal predstavnike na Kitajsko, da mu poiščejo ženo. Vprašali so Polove ali bi jih želeli spremljati in tako jim je bilo dovoljeno, da so se vrnili v Perzijo s svati. Še isto leto so zapustili Zaitun na južnem Kitajskem s floto 14 [[Džunka|džunk]]. Odpluli so do pristanišča v [[Singapur]]ju, potovali proti severu do [[Sumatra|Sumatre]], odpluli zahodno od Trincomalee v pristanišče Džafna pod Savakanmaindan in do Pandyana v Tamilakkam. Polo opisuje kraljestvo Pandyan pod cesarjem Jatavarman Sundara Pandyanom I. kot najbogatejši imperij tedanjega časa. Polo je prispel v času vladavine Maravarman Kulasekara Pandyan I., sina Jatavarman Sundara Pandyan I. in enega od petih kraljevih bratov.<ref>{{Citation|title=South India and her Muhammadan Invaders|last=Aiyangar|first=Sakkottai Krishnaswami|authorlink=|publisher=Oxford University Press|year=1921}}</ref> Verjetno je Polo prečkal Arabsko morje pri Hormuzu. Dvoletno potovanje je bilo nevarno, saj je preživelo le osemnajst od 600 ljudi skupaj s Polovimi.<ref>Boyle, J. A. (1971). Marco Polo and his Description of the World. ''History Today''. Vol. 21, No. 11. [http://www.historytoday.com/MainArticle.aspx?m=33372&amid=30283909 Historyoftoday.com]</ref> Polo je zapustil poročno slavje po Hormuzu in potoval po kopnem do pristanišča Trebizond (danes Trabzon) ob Črnem morju. [[Slika:Lire 1000 (Marco Polo).jpg|thumb|Italijanski bankovec, iz leta 1982 s portretom Marca Pola.]] === Razprava === Nekaj virov navaja, da je bil Polo rojen na beneškem otoku Curzola, (sedanja Korčula - Hrvaška), vendar utemeljenih dokazov za to trditev ni. Primerjave z nekaterimi podobnimi priimki družin na Korčuli (Depolo), znanstveno niso potrjeni. Marcov oče Niccolò je bil trgovec, ki je trgoval z Bližnjim vzhodom in postal bogat ter zelo ugleden mož. Niccolò in njegov brat Maffeo sta se odpravila na trgovsko plovbo, preden se je rodil Marco. Skeptiki so se spraševali, če je Marco Polo dejansko šel na Kitajsko ali ni morda napisal svojo knjigo po pripovedovanju. Medtem ko Polo opisuje papirnat denar in kurjenje premoga, ne omenja Kitajskega zidu, kitajskih pismenk, palčk ali ''footbinding'' (''Lotusovo stopalo'').<ref>Frances Wood, ''Did Marco Polo Go to China?'' (London: Secker & Warburg; Boulder, Colorado: Westview, 1995).</ref> Če je bil namen Pola očarati druge z zgodbami o visoko cenjeni in napredni civilizaciji, potem je možno, da je izpustil tiste podrobnosti, ki bi povzročile pri njegovih bralcih, da bi se posmehovali Kitajcem z občutkom evropske premoči. Poleg tega, je Marco Polo živel med mongolsko elito. Povezovanje stopal je bilo redko celo med Kitajci in skoraj neznano med [[Mongoli]]. [[Kitajski zid]] je bil zgrajen, da prestreže napadalce s severa, medtem ko so bili vladajoča dinastija med obiskom Marca Pola to precej bolj severni napadalci. Raziskovalci so ugotovili, da je Kitajski zid, ki ga poznamo danes struktura, ki jo je zgradila [[dinastija Ming]] dve stoletji po tem, ko je Marco Polo potoval po teh krajih. Mongolski vladar, ki mu je Polo služil, je nadzoroval ozemlja tako severno in južno od današnjega zidu in ne bi imel razlogov, da bi imeli kakršne koli utrdbe. Drugi Evropejci, ki so potovali na Khanbaliq v času [[Dinastija Yuan|dinastije Yuan]], kot Giovanni de 'Marignolli in Odoric Pordenone nista rekla ničesar o zidu. Zagovorniki osnovne različice knjige odgovarjajo še bolj zavzeto. [[Sinologija|Sinolog]] in [[zgodovinar]] Univerze v [[Tübingen]]u [[Hans Ulrich Vogel]] je trdil, da Polov opis papirnatega denarja in proizvodnje soli podpira njegovo prisotnost na Kitajskem, saj so vključene take podrobnosti, ki jih sicer ne bi mogel napisati drugače. Gospodarski zgodovinar [[Mark Elvin]] v svojem predgovoru k Voglovi monografiji 2013 ugotavlja, da Vogel »dokazuje s primeri posebne primere prepričljivo verjetnost pristnosti« Polove pripovedi. Veliko težav je povzročil ustni prenos izvirnega besedila in širjenje precej različnih ročno kopiranih rokopisov. Na primer, ali je Polo izvajal ''politično oblast'' (''seignora'') v Yangzhou ali je tam le ''bival'' (''sejourna''). Elvin zaključuje, da je knjiga »v bistvu verodostojna, če se uporablja previdno, v širšem smislu in ji lahko zaupate kot resni, čeprav ni vedno dokončna, je le pričevanje«.<ref>Hans Ulrich Vogel, ''[http://books.google.de/books?id=Ydo_9TEmuVQC&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Marco Polo Was in China: New Evidence from Currencies, Salts and Revenues]'' (Leiden; Boston: Brill, 2013), p. xix</ref> == Zapuščina == === Nadaljnje raziskovanje === Drugi manj znani raziskovalci so tudi odpotovali na Kitajsko, kot na primer Giovanni da Pian del Carpine, in mu je Polova knjiga pomagala, da je bila pot bolj znana. [[Krištof Kolumb]] se je prav tako zgledoval po Polovem opisu Daljnega vzhoda, ko je želel obiskati te dežele; izvod knjige je bil med njegovo prtljago, z lastnoročnimi opombami. Bento de Góis se je zgledoval po pisanju Pola v krščanskem kraljestvu na vzhodu, ko je prepotoval 6.400 km v treh letih po vsej Srednji Aziji. Nikoli ni našel kraljestva, vendar se je končalo njegovo potovanje ob Kitajskem zidu leta 1605, kar dokazuje, da je bil ''Kataj'' to, kar je Matteo Ricci (1552-1610) imenoval "Kitajska".<ref>{{Harvnb|Winchester|2008|p=264}}</ref> * Ovca Marco Polo, podvrsta ''[[Ovis ammon polii]]'', se imenuje po raziskovalcu [42], ki jo je opisal v svojem potovanju preko Pamirja (starodavna gora Imeon) v letu 1271.<ref>{{Harvnb|Yule|Cordier|1923|loc=ch.18}} pravi: »Potem so tu ovce, ki so velike kot osli; in njihovi repi so tako veliki in debeli, da mora eden tehtati kakšnih 15 kg. Dobre debele živali so in dajejo odlično ovčetino.«</ref> * Leta 1851 zgrajena trijambornica Clipper, zgrajena v Saint John, New Brunswick, poimenovana Marco Polo, je bila prva ladja, ki je obplula svet v šestih mesecih. * Na motorni potniški ladji ''Augustus'' je bila 1951 razstavljena velika tapiserija ''Potovanje Marca Pola''. Njen avtor je bil Zoran Mušič. * Leta 1961 so odprli v Benetkah letališče ''l'Aeroporto di Venezia-Marco Polo'' imenovano po Marku Polu. * Program zvestobe iz Hong Konga, nosilec zastave Cathay Pacific je znana kot ''program Marco Polo Club''.<ref>Cathay Pacific Airways (2009), The Marco Polo Club, Cathay Pacific, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2012, pridobljeno 13. julija 2009</ref> * Potovanja Marka Pola so izmišljena v romanu Brian Oswald Donn - ''Byrne Messer Marco Polo'' in v romanu Gary Jenningsa ''Journeyer'' iz leta 1984. Polo je tudi osrednji lik v romanu Itala Calvina ''Invisible Cities''. * Leta 1982 je televizijska mini serija Marco Polo, v režiji Giuliano Montalda in predstavlja Polova potovanja, osvojila dva [[emmy]]ja in bila nominirana še za šest več.<ref name=Emmy>{{Citation|title=Academy of Television Arts & Sciences|url=http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|accessdate=2009-07-06|archive-date=2008-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080113103340/http://www.emmys.org/awards/awardsearch.php|url-status=dead}} (Searching for "Marco Polo", and year 1982)</ref> * Marco Polo se pojavi kot velik raziskovalec v strateški video igri ''Civilization Revolution'' iz leta 2008.<ref>[http://www.civfanatics.com/civrev/great_people Civilization Revolution: Great People] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317031836/http://www.civfanatics.com/civrev/great_people |date=2011-03-17 }} "CivFanatics" Retrieved on 2009-09-04</ref> * Po Marcu Polu se danes imenuje [[krater]] na [[Luna|Luni]], ki se nahaja v razgibanem vznožju južno od gorovja Montes Apenninus. To leži le 20 kilometrov zahodno od Mare Vaporum, v regiji Neistaknut, brez vidnih kraterjev v bližini.<ref>Andersson, L. E.; Whitaker, E. A. (1982). NASA Catalogue of Lunar Nomenclature. NASA RP-1097.</ref> === Kartografija === Potovanja Marca Pola so imela določen vpliv na razvoj evropske [[Kartografija|kartografije]], kar je kasneje omogočilo ero evropskih raziskovalnih potovanj. Karta Fra Maura iz leta 1453, je dejal Giovanni Battista Ramusio, je bila delno osnovana na enem opisu Kitajske Marca Pola. Iluminiran zemljevid sveta na [[pergament]]u, ki ga je še vedno mogoče videti v veliki omari poleg [[kor]]a v [[samostan]]u Camaldolese v San Michele di Murano, je bil od enega od samostanskih bratov, ki je imel veliko veselje s študijem kozmografije in je vestno sestavljal in kopiral iz najlepših in zelo starih navtičnih zemljevidov ter zemljevidov sveta, ki sta jih s Kitajske pripeljala Messer Marco Polo in njegov oče. == Opomba == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin |2}} * {{citation |last=Bergreen |first=Laurence |title=Marco Polo: From Venice to Xanadu |year=2007 |publisher=Quercus |location=London |isbn=978-1-84724-345-4 |ref=CITEREFBergreen2007}} * {{citation |last=Bram |first=Leon L. |first2=Phillips |last2=Robert S. |first3=Norma H. |last3=Dickey |title=Funk & Wagnalls New Encyclopedia |publisher=Funk & Wagnalls |location=New York |year=1983 |isbn=978-0-8343-0051-4|ref=CITEREFBram1983}} * {{Citation | last=Nicol | first=Donald M. | url= | title=Byzantium and Venice: a study in diplomatic and cultural relations | year=1992| publisher=Cambridge University Press | isbn=0-521-42894-7}} * {{citation |last=Winchester |first=Simon |title=The Man Who Loved China: Joseph Needham and the Making of a Masterpiece |location=New York |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0-06-088459-8 |ref=CITEREFWinchester2008}} * {{citation |last1=Yule |first1=Henry |last2=Cordier |first2=Henri |title=The Travels Of Marco Polo |publisher=Dover Publications |location=Mineola |year=1923 |isbn=978-0-486-27586-4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/The_Travels_of_Marco_Polo |ref=CITEREFYuleCordier1923}} {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam raziskovalcev]] * [[Kitajski misijoni]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Marco Polo|Marko Polo}} * [http://www.innvenice.com/Marco-Polo.htm Marco Polo's house in Venice, near the church of San Giovanni Grisostomo] * [http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/07/01/sights_n_sounds/media.2.2.html National Geographic Marco Polo: Journey from Venice to China] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polo, Marco}} [[Kategorija:Marco Polo| ]] [[Kategorija:Italijanski raziskovalci]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski diplomati]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Kitajski misijoni]] [[Kategorija:Benečani v 14. stoletju]] o4zpk2fo8vhjt1vp1nimh75nljiiosb 0 14150 6657826 6089375 2026-04-09T12:33:05Z ~2026-21849-53 257941 6657826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edmond Šarani |lived=[[1954]] - |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=[[Ljubljana]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Polkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edmond Šarani''', [[častnik]], [[obrambni ataše|obrambni]], [[vojaški ataše|vojaški]], [[letalski ataše|letalski]] in [[pomorski ataše]], [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[24. december]] [[1954]], [[Ljubljana]]. [[Polkovnik]] Šarani je upokojeni pripadnik [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. == Vojaška kariera == * [[upokojenec MORS]] ([[31.12.2011]]) * [[obrambni svetovalec - predstavništvo RS pri NATO]] ([[1. oktober]] [[2008]] - [[december 2011]]) * [[uradni govorec]] MORS za predsedovanje EU ([[1.julij]] [[2007]] - [[2008]]) * [[obrambni ataše]] za [[Francija|Francijo]], [[Belgija|Belgijo]], [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Luksemburg]], [[Portugalska|Portugalsko]] ([[1. julij]] [[2003]] - [[2007]]) * vodja Oddelka za načrtovanje in mednarodne integracije, [[GŠSV]] ([[2002]]) * vodja Odseka za odnose z javnostmi, [[GŠSV]] ([[2000]]) * mednarodni častnik [[NATO]] - [[AFSOUTH]] ([[1998]] - [[2000]]) * načelnik odseka za NATO + [[Evropska unija|EU]] GŠSV ([[1996]] - [[1998]]) * namestnik poveljnika [[5. PŠSV]] ([[1993]] - [[1996]]) * poveljnik 1./[[52. brigada Slovenske vojske|52 br. Slovenske vojske]] ([[1992]] - [[1993]]) * načelnik [[57. območni štab TO|57. ObmŠTO]] ([[1991]] - [[1992]]) * pomočnik za OU zadeve OŠTO Lj. Vič-Rudnik ([[1986]] - [[1991]]) == Odlikovanja in priznanja == * spominska medalja ob 30 obletnici samostojne in neodvisne države RS (2021) * medalja Zmagali v vojni za Slovenijo (julij 2021) * [[medalja MORS za zasluge]] (december 2011) * [[red Manevrske strukture narodne zaščite]] III. stopnje * [[častniški red za zasluge Republike Francije]] (Officier Ordre National du Mérite, julij 2007) * [[medalja generala Maistra|bronasta medalja generala Maistra]] (14. maj 2001) * [[NATO medalja KFOR]] (oktober 1999) * [[NATO medalja SFOR]] (januar 1999]) * [[spominski znak Obranili domovino 1991]] (10. november 1997) * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] (14. maj 1993) * [[Znak MSNZ]] (17. november 1992) == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]] * [[Seznam slovenskih obrambnih, vojaških, letalskih in pomorskih atašejev]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Šarani, Edmond}} [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci medalje generala Maistra]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Obranili domovino 1991]] [[Kategorija:Slovenski letalski atašeji]] [[Kategorija:Slovenski obrambni atašeji]] [[Kategorija:Slovenski pomorski atašeji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Pribočniki predsednika Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]] dkcfx59gbug5qwt4zfnk939r0q9makj 0 25468 6657999 6657688 2026-04-09T21:20:57Z Ihana Aneta 242446 6657999 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belokranjske pisanke.JPG|250px|thumb|Belokranjske pisanice]] [[Slika:Babina jajca. os ovos da avó. (3459741989).jpg|250px|thumb|Tradicionalni pirhi, barvani v povretku [[Čebula|čebulnih olupkov]]]] [[Slika:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|250px|thumb|desno|Pirhi, okrašeni s tehniko praskanja, ter [[Slovenska potica|potica]]]] '''Pirh''' ali '''velikonočno jajce,''' ponekod imenovano tudi '''pirih''', '''písanica''', '''pisanka''' ali '''remenka''', je tradicionalna [[jed]] in simbol, ki se pripravlja ob [[velika noč|veliki noči]]. [[Jajce|Jajca]] se trdo skuhajo, nato pa se [[barvanje pirhov|barvajo]] in krasijo; lahko pa se že kuhajo v [[barvilo|barvilu]]. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo olupki rdeče [[čebula|čebule]]. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo [[Bela krajina|belokranjske]] pisanice ali pisanke, [[Prekmurje|prekmurske]] remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki [[simbol]]izira kaplje [[Kristus]]ove [[kri|krvi]], sestavljajo še [[hren]], ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, [[potica]] kot simbol trnjeve krone in [[šunka]], ki simbolizira Jezusovo telo. Nekateri dodajajo še [[klobasa|klobase]] (simbol vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan) in [[pomaranča|pomarančo]] (simbol gobe s kisom). == Belokranjske pisanice == Za [[Velika noč|velikonočne praznike]] so se po tradiciji Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali [[jajce]], [[čebelji vosek]], pisač, [[Sveča|svečo]], nad katero so ga topili, [[Rdeča barva|rdečo barvo]], [[Črna|črno barvo]] in [[Ročna spretnost|ročne spretnosti]]. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim [[Verz|verzom]]. Na praznik so svojo najlepšo pisanico [[Poklon|poklonile]] fantu in mu tako izkazale [[ljubezen]]. Obdarile so tudi svoje [[Boter|botre]] in prijatelje. Ljubiteljsko je začel zbirati in odkupovati belokranjske pisanice z najlepšimi motivi [[učitelj]] [[Božo Račič]]. V kraju [[Adlešiči]] je leta 1919 nastopil službo učitelja in spodbujal dekleta in žene naj ustvarjajo pisanice po [[Tradicija|tradicionalnem izročilu]]. Uspelo mu je in leta 1920 je bila v Ljubljani razstava kar 700 belokranjskih pisanic. Metlika je imela svojo tehniko izdelovanja pisanic in sicer tam pirhe imenujejo [[Drsanka|drsanke]]. S pirhi sta povezana tudi običaja sekanja in kotaljenja pirhov. »Belokranjske pisanice« so tudi simfonična skladba slovenskega skladatelja [[Danilo Bučar|Danila Bučarja]]. == Suhorski pirhi == Suhorski pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mu v [[Suhorje|Suhorju]] rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov |work=Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov |accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej}}</ref> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih [[Brkini|Brkinih]], nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala. Ena od izdelovalk 'prihov', kot so bili suhorski pirhi tudi znani, je bila suhorska kmetica Marija Volk(1876–1956).<ref name=":32" /> Te ljudske umetnosti je naučila tudi hčer [[Antonija Volk Krebelj|Antonijo Volk Krebelj]] (1908–2003), kmetico iz Suhorja. Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala.<ref name=":32" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref>Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":32" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":32" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":32" /> Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot |url=https://www.sentrupert.si/objava/633917 |accessdate=2026-04-08 |publisher=Občina Šentrupert}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Hieng |first=Primož |title=Pirhi, pisanice, remenke |publisher=Harlekin No.1 |location=Brezovica pri Ljubljani |year=2018 |isbn=978-961-6008-50-1 |cobiss=292773376}} == Glej tudi == * [[Vrhniški pirh]] *priimke [[Pirih]], [[Pirher]], [[Pirš]] itd. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Easter eggs|pirhi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Velika noč]] iqmrleebsaxkbzaiz3690iqtxbd68aa 0 30768 6657870 6657786 2026-04-09T14:34:12Z G-Cup 10746 /* Delo */ 6657870 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake (datumi, lokacije), ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] b5lqptpvggaqtbsni61ae54j8gafe81 0 32289 6657938 6615234 2026-04-09T17:35:28Z ~2026-21883-20 257957 Priimek 6657938 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[citrar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Franc Ahačič]] (1903–1980) *[[Irena Zdolšek|Irena Anžič (prej Zdolšek)]] *[[Mateja Avšič]] == B == *[[Doroteja Bedenik]] (*1986) *Josef Blumlacher (Ptuj, 1827 - Gradec, 1907) *[[Janja Brlec]] *[[Tinka Budič]] *[[Danica Butinar]] (*1943) == C == * [[Marjeta Cunk]] (+ 2017) == D == *[[Luka Demšar]] (*1985) *[[Doroteja Dolšak]] *[[Miha Dovžan]] == G == *[[Milena Gabrijelčič]] *[[Karli Gradišnik]] *[[Irena Glušič]] *[[Cita Galič]] (r. Zakonjšek) *[[Chiarra Gregorc Planinc]] == H == *[[Helena Hartman]] *[[Hana Hren]] == I == *[[Cvetka Imperl Bizjak]] == J == *[[Romana Jauševec]] *[[Ivan Jelinčič]] == K == *[[Ivan Kiferle]] (1856-1943) *[[Franja Kočnik]] *[[Urban Koder]] *[[Mateja Kolić]] *[[Katja Kokalj]] *[[Tanja Kokalj]] *[[Fran Korun-Koželjski]] *[[Miran Kozole]] - "Špica" *[[Ana Koželj]] *[[Tajda Krajnc]] *[[Mateja Kumpraj]] == L == *[[Fani Lapajne]] *[[Dragica Legat Košmerl]] *[[Tanja Lekše]] *[[Klara Levec]] *[[Kornelija Lovko]] *[[Jasmina Levičar]] *[[Tanja Lončar]] == M == *[[Marjan Marinšek]] *[[Josip Mešiček]] (1865-1923) *[[Stane Modec]] == N == *Brigita Nagode *[[Peter Napret]] *[[Ana Nikolič]] *[[Eva Novak]] *Vinko Novak == O == * [[Jožef Omulec]] == P == *[[Tina Pandev]] *[[Tomaž Plahutnik]] *?? Podbevšek *[[Eva Poglajen]] *[[Viktor Poplaz]] *[[Damjana Praprotnik]] *[[Dejan Praprotnik]] *[[Urška Praprotnik]] == R == * [[Franci Roban]] (196?-2023) == S == *[[Urška Sajovic]] == Š == *[[Natalija Šepul]] *[[Pavlina Šifrar]] *[[Metka Šmon]] *[[Franjo Švigelj]] (učenec Blumlacherja) == T == * [[Božo Trnovšek]] == V == *[[Dorica Vasle]] *[[Anita Veršec]] *[[Petra Vovčko]] *[[Polona Vreček]] *[[Janja Ostrš|Janja Ostr]]<nowiki/>š == Z == * [[Tanja Zajc Zupan]] *[[Cita Zakonjšek]] (por. [[Galič]]) ([[Cita Galič]]) *[[Tanja Zalokar]] *[[Irena Zdolšek]] (por. [[Irena Anžič]]) *[[Karmen Zidar Kos]] *[[Neli Zidar Kos]] *[[Martin Zlobko]] *[[Avguština Zor]] (1848-1933) *[[Ana Zupan]] *[[Ivan Zupanc]] - "Šerif" ? {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Citrarji]] [[Kategorija:Slovenski citrarji|*]] mt38zsepm5qhtrrgw4rvf0bie39vdsp 0 33529 6658020 5752977 2026-04-10T00:51:21Z ~2026-13659-49 255600 /* S */ 6658020 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Perzijci|perzijskih]] [[pesnik]]ov.''' {{CompactTOC2}} == D == [[Dehlevi]] - [[Džami]] - == F == [[Firdusi]] - [[Mehmet Fuzuli]] (''Muhamad Ibn Süleyman Fuduli'') (16. stol.) == G == [[Gorgani]] - == H == [[Hafez]] - [[Omar Hajam]] == L == == N == [[Nezami]] (''Nizami'') - == O == [[Omar Hajam]] - == R == [[Rudaki]] - [[Rumi]] - == S == [[Sadi]] - == T == [[Baba Tahir]] == Glej tudi == * [[seznam perzijskih pisateljev]] * [[seznam iranskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Perzijcev|Pesniki]] [[Kategorija:Perzijski pesniki|*]] n2skn5plcg38m6ni5caf3ykm4sqcfqd 0 38738 6658088 6577697 2026-04-10T08:46:22Z Pv21 142817 konec mandata DZ 6658088 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{Infopolje Funkcionar|name=Jonas Žnidaršič|organization=|term_start3=9. junij 2022|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Socialni demokrati|SD]]|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=10. april 2026}}'''Jonas Žnidaršič''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[televizija|televizijski]] in [[radio|radijski]] [[voditelj]], * [[30. januar]] [[1962]], [[Novo mesto]].{{Navedi vir}} Je 14-kratni dobitnik [[Viktor (nagrada)|viktorja]], edine slovenske nagrade za dosežke v medijih in popularni kulturi, s čimer drži prvo mesto med vsemi dosedanjimi nagrajenci.{{Navedi vir}} Leta 2022 se je vključil v politiko in postal član [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Na volitvah ni bil izvoljen za poslanca, a je junija istega leta postal nadomestni poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Na položaju je bil do leta 2026. == Življenjepis == Obiskoval je [[gimnazija|gimnazijo]] Ivana Cankarja (današnja [[Gimnazija Jožeta Plečnika]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]), kjer je obiskoval program z več [[matematika|matematike]]. Na republiškem matematičnem tekmovanju srednješolcev se je uvrstil na 2. mesto, visoko mesto je dosegel tudi na državni (jugoslovanski) ravni. Zaradi prevelike količine neopravičenih ur se je moral prepisati na [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]], kjer je maturiral.{{Navedi vir}} Septembra 1981 se je vpisal na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], a je študij [[matematika|matematike]] kmalu opustil. Diplomiral je iz [[dramska igra|dramske igre]] na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]].{{Navedi vir}} Medijskemu občinstvu je najbolj poznan kot sodelavec [[Radio Študent|Radia Študent]] (priljubljene interpretacije [[Shakespeare|Shakespearovih]] [[tragedija|tragedij]] v sezoni 1987/1988<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jonas.si/shakespeare/ |title=Shakespeare na Radiu Študent - Jonas-blog |accessdate=2013-11-07 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217201344/http://www.jonas.si/shakespeare/ |url-status=dead }}</ref>), [[Radio Gama MM|Radia Gama MM]] (voditelj v vlogi alter ega Tonija Božanskega), [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]] (voditelj oddaje ''[[Videošpon]]'', leta [[2007]] [[Lepo je biti milijonar|Milijonar z Jonasom]]) in [[POP TV]]-ja (''[[Brez zavor]]'', ''[[Lepo je biti milijonar]]'').{{Navedi vir}} Vodil je oddajo [[Kaj dogaja?]] (2019-2020) in kviz Piramida sreče (2021). V svojem življenju se je ukvarjal z različnimi stvarmi: [[računalništvo]]m, [[glasbenik|glasbo]] (interpretacija skladbe ''[[Samo tij]]'' z [[Vlado Kreslin|Vladom Kreslinom]]), je [[igralne karte|kvartopirec]] in igralec [[biljard]]a. Med letoma 1992 in 2005 je imel biljardni klub v Ljubljani. V začetku [[1990.|devetdesetih]] je imel kratek čas revijo [[Ž (revija)|Ž]].{{Navedi vir}} Od pomladi 2007 sodeluje pri spletnem portalu Vest, je en od voditeljev osrednje informativne oddaje Vesti na Vesti, vodi filmsko oddajo Kinotožje in skrbi za računalniško opremo ter korak s časom.{{Navedi vir}} === Politika === Leta 2022 je neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor]] kot kandidat stranke [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Jonas Žnidaršič se podaja v politiko, kandidiral bo na listi SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jonas-bo-kandidiral-na-listi-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-12-31|language=sl}}</ref> Ker je bila Tanja Fajon imenovana na mesto ministrice za zunanje zadeve, je Žnidaršiču pripadlo mesto [[Nadomestni poslanec|nadomestnega poslanca]], ki ga je zasedel 9. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Nadomestni poslanci bodo v četrtek sedli v poslanske klopi|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nadomestni-poslanci-bodo-v-cetrtek-sedli-v-poslanske-klopi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-15}}</ref> Na volitvah leta 2026 ni bil izvoljen.[[Slika:Vest-Chetverica.jpg|thumb|right|400px|Začetna četverica voditeljev Vesti na Vesti, od leve proti desni: Jonas, [[Katja Lenart]], [[Marko Bratuš]] in [[Jure Godler]] (februar 2008)]] == Osebno življenje == === Poker === Žnidaršič je soustanovitelj "ljubljanske šole pokra", ki deluje od pomladi [[1998]] in je vzgojila številne slovenske pokeraše.{{Navedi vir}} Leta 2006 je kot prvi Slovenec nastopil na svetovnem prvenstvu v pokru WSOP ("World Series Of Poker: Main Event"), ki je potekalo od 28. julija do 10. avgusta v Las Vegasu. Prijavnina za sodelovanje na prvenstvu je znašala 10.000 [[ameriški dolar|$]], prislužil pa si jo je na "freeroll" turnirju na spletni igralnici "Paradise Poker". Nastopil je na tekmovanju "Main Event", kjer je sodelovalo prek 8000 igralcev. Jonas je nastopil 31. julija, a se v nadaljevanje ni uvrstil.{{Navedi vir}} == Stališča == '''<big>Stališča o televiziji</big>''' Ko so jeseni 2008 začeli predvajati prvo slovensko telenovelo [[Strasti]], v kateri igra dr. Vasjo, je Jonas o resničnostnih šovih povedal: "Vsakemu tisto, kar mu gre. Izvoli in glej resničnostni šov, če ga potrebuješ! Sedi, prižgi televizijo in je ne ugasni, dokler se ga ne nagledaš! Jaz te potrebe ne čutim in marsikdo z menoj tudi ne."<ref>Vikend (priloga Dela), št. 832 (11/2008).</ref> Televizije ne gleda več veliko in ga smatra za mrtev medij, odkar je odkril splet.{{Navedi vir}} == Filmografija == {| class="wikitable" border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- align="center" bgcolor="#cccccc" | '''Leto''' || '''Naslov''' || '''Vloga''' || '''Ostali podatki''' |- |2022 |[[Dedek gre na jug]] |Vodja kriminalistov | |- |2016 |''[[Več po oglasih]]'' | |avtor |- | 2011 || ''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]''|| Jos Bauer || |- | 2010 || ''[[Prepisani]]''|| Brat Janez || spletna nadaljevanka |- | 2008 || ''Strasti''|| dr. Vasja || telenovela |- | 2008 || ''[[Vampir z Gorjancev (film)|Vampir z Gorjancev]]''|| || |- | 2002 || ''[[Varuh meje]]''|| varuh meje || |- | 1993 || ''[[Oko za oko (film, 1993)|Oko za oko]]''|| || |- | 1992 || ''[[Triangel (film)|Triangel]]''|| || |- | 1990 || ''[[Ječarji]]''|| inšpektor || |- | 1990 || ''[[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]]''|| študent || |- | 1980 || ''[[Na svidenje v naslednji vojni]]'' || domobranec || trije bežni kadri |- |} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] ==Opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.jonas.si Jonas Žnidaršič] - uradna spletna stran * [https://web.archive.org/web/20040221105911/http://www.mladina.si/tednik/200113/clanek/jonas/ "Hvala"]. 2. april 2001. mladina.si - intervju <small>(arhivirano na web.archive.org)</small> * [https://web.archive.org/web/20080110163444/http://www.mladina.si/tednik/200646/clanek/kul-profil--jure_aleksic/ "Od Satansofta do lego kravice"]. 10. november 2006. mladina.si. <small>(arhivirano na web.archive.org)</small> * [http://www.dnevnik.si/novice/dnevnik/229092/ "Če sem etabliran, hočem biti na vrhu"]. dnevnik.si (2/2007) * [http://blog.vest.si/ajda/2008/11/25/intervju-z-jonasom/ Intervju] za Stop (11/2008) {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Žnidaršič, Jonas}} [[Kategorija:Jonas Žnidaršič| ]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] eo3ie6a0f233r3qqw4fkqrsnqh4crwd 0 40427 6657969 6650210 2026-04-09T19:33:20Z Yerpo 8417 pp 6657969 wikitext text/x-wiki [[slika:Hortobágy.jpg|thumb|260px|Prizor iz [[Narodni park Hortobágy|narodnega parka Hortobágy]]]] '''Velika madžarska nižina''', tudi '''Veliko madžarsko nižavje''' ({{jezik-hu|Alföld}} ali ''Nagy-Magyar-Alföld'') je obsežno nižavje na [[Madžarska|Madžarskem]] v [[porečje|porečju]] [[Tisa|Tise]] in [[Morava (reka)|Morave]], ki predstavlja glavno [[žito]]rodno območje Madžarske. Tvori največji del [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in poleg juga ter vzhoda Madžarske obsega še dele vzhodne [[Slovaška|Slovaške]] (kot ''Východoslovenská nížina'', Vzhodnoslovaška nižina), jugozahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] (kot ''Zakarpats'ka nyzovyna'', Zakarpatska nižina), zahodne [[Romunija|Romunije]], severne [[Srbija|Srbije]] in vzhodne [[Hrvaška|Hrvaške]]. V grobem jo na severu in vzhodu omejujejo [[Karpati]], na jugozahodu Prekodonavsko sredogorje in [[Dinarsko gorstvo|Dinaridi]] ter reka [[Sava]] na jugu. == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Great Hungarian Plain|Velika madžarska nižina}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Geografija Madžarske]] [[Kategorija:Nižavja]] 26jncci91hg51q7okk0mq9crb74ztak 0 41046 6658070 6635275 2026-04-10T08:12:09Z Erardo Galbi 166658 6658070 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih dvatisočakov''' obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v [[Slovenija|Sloveniji]] ali so na njeni meji. Bolj subjektivni kriteriji za uvrstitev na seznam pa so pomembnost vrha, vizualna definiranost vrha in njegova relativna višina (razlika med vznožjem in vrhom).<ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000/2000_projekt.html|title=Projekt 2000}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000.htm |title=Slovenski dvatisočaki}}</ref> V knjigi Slovenske gore (Cankarjeva založba, 1982) je v dodatku na strani 328 seznam vseh slovenskih vrhov nad 2000 m, ki ga je pripravil geograf Karel Natek, ločeno za Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. V tem seznamu, ki vsebuje 352 zapisov, so tudi nekateri »pomožni« vrhovi, na primer Mali Triglav. [[Slika:Triglav.jpg|sličica|[[Triglav]] (2864 m)]] [[Slika:Mangart 17.jpg|sličica|[[Mangart]] (2679 m)]] [[Slika:Grintovec.jpg|sličica|[[Grintovec]] (2558 m)]] [[Slika:VelikiStol_Mountain_from_Slovenia.jpg|sličica|[[Stol (gora)|Stol]] z [[Bled]]a (2236 m)]] == Seznam == {| class="wikitable sortable" ! # ! Vrh ! Višina (m) ! Gorska skupina ! Občina (vrh) |- | 1 | [[Triglav]] | align="center" | 2864 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Bovec|Bovec]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 2 | [[Škrlatica]] | align="center" | 2740 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 3 | [[Mali Triglav]] | align="center" | 2725 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Gorje|Gorje]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 4 | [[Mangart]] | align="center" | 2679 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 5 | [[Visoki Rokav]] | align="center" | 2646 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 6 | [[Jalovec]] | align="center" | 2645 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 7 | [[Oltar (gora)|Veliki Oltar]] | align="center" | 2621 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 8 | [[Velika (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2602 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 9 | [[Razor]] | align="center" | 2601 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 10 | [[Dolkova špica]] | align="center" | 2591 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 11 | [[Srednji Rokav]] | align="center" | 2589 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 12 | [[Kanin|Visoki Kanin]] | align="center" | 2587 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 13 | [[Kanin|Mali Kanin]] | align="center" | 2571 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 14 | [[Kanjavec]] | align="center" | 2569 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 15 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rjavec]] | align="center" | 2568 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 16 | [[Grintovec]] | align="center" | 2558 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 17 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava v Zaplanji]] | align="center" | 2556 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 18 | [[Prisojnik|Prisojnik (Prisank)]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 19 | [[Rogljica]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 20 | [[Rakova špica]] | align="center" | 2545 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 21 | [[Srednji Vršič]] | align="center" | 2543 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 22 | [[Dovški križ]] | align="center" | 2542 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 23 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Kredarica]] | align="center" | 2539 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | 24 | [[Spodnja Dolkova špica]] | align="center" | 2541 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 25 | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Jezerska Kočna]] | align="center" | 2540 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 26 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rž]] | align="center" | 2538 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 27 | [[Rjavina]] | align="center" | 2532 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | 28 | [[Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe|Skuta]] | align="center" | 2532 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 29 | [[Kaninski Vršič]] | align="center" | 2530 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 30 | [[Mali Oltar]] | align="center" | 2521 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 31 | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Kokrska Kočna]] | align="center" | 2520 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 32 | [[Mala martuljška Ponca|Mala (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2502 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 33 | [[Stenar]] | align="center" | 2501 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 34 | [[Spodnji Rokav]] | align="center" | 2500 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 35 | [[Prestreljenik]] | align="center" | 2499 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 36 | [[Široka peč]] | align="center" | 2497 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 37 | [[Poprovec]] | align="center" | 2496 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 38 | [[Vrh Žlebičev]] | align="center" | 2486 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 39 | [[Na Križu]] | align="center" | 2484 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 40 | [[Veliki Ozebnik]] | align="center" | 2480 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 41 | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2478 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 42 | [[Dolgi hrbet]] | align="center" | 2473 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 43 | [[Špik]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 44 | [[Zvoniki]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 45 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Zelenic]] | align="center" | 2468 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 46 | [[Mišeljski Konec]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 47 | [[Peči]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 48 | [[Begunjski vrh]] | align="center" | 2461 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 49 | [[Štruca]] | align="center" | 2457 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 50 | [[Kranjska Rinka]] | align="center" | 2453 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 51 | [[Planja]] | align="center" | 2453 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 52 | [[Vrh Laške planje]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 53 | [[Vršaki]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 54 | [[Škrnatarica]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 55 | [[Mali Grintovec]] | align="center" | 2447 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 56 | [[Pelc nad Klonicami]] (Pinja, Kloniški Pelc) | align="center" | 2442 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 57 | [[Dovški Gamsovec]] | align="center" | 2440 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 58 | [[Koroška Rinka (Križ)]] | align="center" | 2433 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 59 | [[Pod Kaninom]] | align="center" | 2429 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 60 | [[Kukova špica]] | align="center" | 2427 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 61 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava]] (Triglav) | align="center" | 2426 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 62 | [[Črni Vogel]] | align="center" | 2422 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 63 | [[Zadnjiški Pihavec|(Zadnjiški) Pihavec]] | align="center" | 2419 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 64 | [[Lipnica (gora)|Lipnica]] | align="center" | 2418 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 65 | [[Križ (gora)|Križ]] | align="center" | 2410 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 66 | [[Visoka Vrbanova špica]] | align="center" | 2408 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 67 | [[Lopa, Kanin|Lopa]] | align="center" | 2406 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 68 | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2404 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 69 | [[Veliko špičje]] | align="center" | 2398 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 70 | [[Goličica]] | align="center" | 2395 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 71 | [[Planjava]] | align="center" | 2394 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 72 | [[Turn pod Razorjem]] | align="center" | 2394 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 73 | [[Cmir]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 74 | [[Koritniški Mali Mangart]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 75 | [[Bovški Gamsovec]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 76 | [[Zadnji Prisank]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 77 | [[Debeli vrh]] | align="center" | 2390 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 78 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Veliki Pelc]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 79 | [[Vrh Hribaric]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 80 | [[Šplevta]] | align="center" | 2382 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 81 | [[Turn pod Črnim voglom]] | align="center" | 2380 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 82 | [[Travnik (gora)|Travnik]] (pri Mojstrovkah) | align="center" | 2379 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 83 | [[Kotova špica]] | align="center" | 2376 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 84 | [[Štajerska Rinka]] | align="center" | 2374 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 85 | [[Kucelj (Julijci)|Kucelj]] | align="center" | 2372 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 86 | [[Vrh Osojnic]] | align="center" | 2371 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 87 | [[Velika Mojstrovka]] | align="center" |2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 88 | [[Kriški rob]] | align="center" | 2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 89 | [[Glava za žlebom]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 90 | [[Rjavčeve glave]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 91 | [[Zadnjiški Pihavec|Vrh nad Kamnom (Pihavec)]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 92 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Snežne konte]] | align="center" | 2361 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 93 | [[Veliki Skutnik]] | align="center" | 2360 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 94 | [[Šmarjetna glava]] | align="center" | 2358 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 95 | [[Plaski Vogel]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 96 | [[Spodnji Stenar]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 97 | [[Zadnja Mojstrovka]] | align="center" | 2354 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 98 | [[Mišelj vrh]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 99 | [[Ojstrica]] | align="center" | 2350 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 100 | [[Kol]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 101 | [[V Koncu špica]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 102 | [[Bavški Grintavec]] | align="center" | 2347 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 103 | [[Briceljk]] | align="center" | 2346 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 104 | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2344 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 105 | [[Vevnica]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 106 | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 107 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Srednji Pelc]] | align="center" | 2338 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 108 | [[Vrh Žlebi]] | align="center" | 2335 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 109 | [[Velika Črnelska špica]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 110 | [[Mala Mojstrovka]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 111 | [[Škodela]] | align="center" | 2331 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 112 | [[Zadnji Vogel]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 113 | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 114 | [[Vrh Labrje]] | align="center" | 2326 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 115 | [[Mali Ozebnik]] | align="center" | 2324 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 116 | [[Turn pod Laško planjo]] | align="center" | 2323 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 117 | [[Velika Zelnarica]] | align="center" | 2320 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 118 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Zadnji Pelc]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 119 | [[Kamen (gora)|Kamen]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 120 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vzhodne glave]] | align="center" | 2314 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 121 | [[Malo špičje]] | align="center" | 2312 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 122 | [[Kraj sten]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 123 | [[Visoka glava]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 124 | [[Mala Zelnarica]] | align="center" | 2310 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 125 | [[Škednjovec]] | align="center" | 2309 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 126 | [[Oltarji]] | align="center" | 2308 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 127 | [[Šite]] | align="center" | 2305 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 128 | [[Spodnja Vrbanova špica]] | align="center" | 2299 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 129 | [[Konjske police]] | align="center" | 2297 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 130 | [[Mali Grintavec]] | align="center" | 2294 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 131 | [[Konjc]] | align="center" | 2289 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 132 | [[Mala Rinka]] | align="center" | 2289 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 133 | [[Vršiči pod Lopo]] | align="center" | 2285 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 134 | [[Frdamane police]] | align="center" | 2284 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 135 | [[Veliki Talir]] | align="center" | 2281 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 136 | [[Vrh Zelenic]] | align="center" | 2278 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 137 | [[Tosc]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 138 | [[Na Nizkem]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 139 | [[Visoka Ponca|Visoka (Rateška) Ponca]] | align="center" | 2274 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 140 | [[Mala Črnelska špica]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 141 | [[Mišeljska glava]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 142 | [[Šplevta]] | align="center" | 2272 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 143 | [[Glave nad Grabnom]] | align="center" | 2268 | | |- | 144 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Slovenski turnc]] | align="center" | 2267 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 145 | [[Nad Kuhinjo špica]] | align="center" | 2266 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 146 | [[Strug (Strmi)]] | align="center" | 2265 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 147 | [[Prestreljeniški Vršič]] | align="center" | 2262 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 148 | [[Morež]] | align="center" | 2261 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 149 | [[Strugove špice]] | align="center" | 2260 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 150 | [[Rateški Mali Mangart]] | align="center" | 2259 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 151 | [[Travnik (gora)|Travnik]] | align="center" | 2256 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 152 | [[Brana]] | align="center" | 2253 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 153 | [[Turska gora]] | align="center" | 2251 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 154 | [[Luknja peč]] | align="center" | 2249 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 155 | [[Oblica]] | align="center" | 2246 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 156 | [[Vrh Rup]] | align="center" | 2245 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 157 | [[Krn]] | align="center" | 2244 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 158 | [[Lučka Baba]] | align="center" | 2244 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 159 | [[Veliki Draški vrh]] | align="center" | 2243 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 160 | [[Visoka Ponca|Zadnja Ponca]] | align="center" | 2242 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 161 | [[Hudičev steber]] | align="center" | 2237 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 162 | [[Stol, Karavanke|Stol]] | align="center" | 2236 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 163 | [[Vrh Krnice]] | align="center" | 2234 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 164 | [[Čelo (gora)|Čelo]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 165 | [[Prevčev stolp]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 166 | [[Visoka Ponca|Srednja Ponca]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 167 | [[Rob Velike Dnine]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 168 | [[Srednji Vogel]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 169 | [[Vrh nad Mužici]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 170 | [[Vernar]] | align="center" | 2225 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 171 | [[Kalški greben]] | align="center" | 2224 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 172 | [[Zadnjiški Pihavec|Šplevta (Pihavec)]] | align="center" | 2224 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 173 | [[Dovški Pihavec]] | align="center" | 2216 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 174 | [[Mali Prisank]] | align="center" | 2215 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 175 | [[Kanceljni]] | align="center" | 2213 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 176 | [[Rombon]] | align="center" | 2208 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 177 | [[Mrzla gora]] | align="center" | 2203 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 178 | [[Kopice]] | align="center" | 2202 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 179 | [[Travnik (Strmi Nos)]] | align="center" | 2200 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 180 | [[Mali Stol]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 181 | [[Špica v Planji]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 182 | [[Votli vrh]] | align="center" | 2197 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 183 | [[Bedinji vrh]] | align="center" | 2196 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 184 | [[Vršac (gora)|(Vodnikov) Vršac]] | align="center" | 2194 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 185 | [[Špiček]] | align="center" | 2192 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 186 | [[Veliki kup]] | align="center" | 2192 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 187 | [[Mali Razor]] | align="center" | 2191 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 188 | [[Kopica (gora)|Kopica]] | align="center" | 2190 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 189 | [[Bavh]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 190 | [[Nad steno]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 191 | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2185 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 192 | [[Plešivec (Loška stena)]] | align="center" | 2184 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 193 | [[Vrtača (gora)|Vrtača]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 194 | [[Prvi Vogel]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 195 | [[Vrh nad Peski]] | align="center" | 2176 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 196 | [[Mali Bedinji vrh]] | align="center" | 2175 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 197 | [[Mali Talir]] | align="center" | 2174 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 198 | [[Skutnik]] | align="center" | 2172 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 199 | [[Zelena čuklja]] | align="center" | 2170 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 200 | [[Špičica]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 2016 | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 202 | [[Male Špice]] | align="center" | 2167 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 203 | [[Veliki Stador]] | align="center" | 2165 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 204 | [[Batognica]] | align="center" | 2164 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 205 | [[Nizki vrh]] | align="center" | 2162 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 206 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2160 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 207 | [[Visoka špica]] | align="center" | 2159 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 208 | [[Turn pod Stenarjem]] | align="center" | 2154 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 209 | [[Vrh Brda]] | align="center" | 2152 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 210 | [[Kepa|Kepa (Jepa)]] | align="center" | 2143 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 211 | [[Krnčica]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 212 | [[Travniški rob]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 213 | [[Sravnik]] | align="center" | 2140 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 214 | [[Kljuka (gora)|Kljuka]] | align="center" | 2137 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 215 | [[Sklep (gora)|Sklep]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 216 | [[Teme (gora)|Teme]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 217 | [[Srednji vrh]] (pri Krnu) | align="center" | 2134 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 218 | [[Košutnikov turn]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 219 | [[Skala (gora)|Skala]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 220 | [[Mali Draški vrh]] | align="center" | 2132 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 221 | [[Storžič]] | align="center" | 2132 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 222 | [[Pelc za Rušo]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 223 | [[Glava za bajto]] | align="center" | 2131 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 224 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 225 | [[Najvišji rob Zeleniških špic]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] (!) |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 226 | [[Jerebica (gora)|Jerebica]] | align="center" | 2126 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 227 | [[Kordeževa glava]] (Peca) | align="center" | 2125 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | 228 | [[Macesje]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 229 | [[Činkelman]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 230 | [[Veliki Babanski Skedenj]] | align="center" | 2121 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 231 | [[Vrh Goleževice]] | align="center" | 2119 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 232 | [[Šmihelovec]] | align="center" | 2117 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 233 | [[Krkotnik]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 234 | [[Trentski Pelc]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 235 | [[Zadnja Lopa]] | align="center" | 2115 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 236 | [[Velika Zelenica]] | align="center" | 2114 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | |- | 237 | [[Veliki Jelenk]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 238 | [[Velika Gnila glava]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 239 | [[Vrh Male krnice]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 240 | [[Mali Skedenj]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 241 | [[Vršac (gora)|Vršac]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 242 | [[Veliki vrh (Veža)]] | align="center" | 2110 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 243 | [[Končnikov vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] | |- | 244 | [[Suhi vrh, Vršič|Suhi vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | | | align="center" | | | |- | 246 | [[Vrh nad Rudo]] | align="center" | 2108 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 247 | [[Ledinski vrh]] | align="center" | 2108 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | 248 | [[Celovška špica]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 249 | [[Vrh Police]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 250 | [[Dimniki]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 251 | [[Ostrv]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 252 | [[Vajnež]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 253 | [[Koštrunovec]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 254 | [[Veliki grad]] | align="center" | 2102 (?) | | |- | 255 | [[Goličica]] | align="center" | 2101 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 257 | [[Gladki lašt]] | align="center" | 2100 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 258 | [[Kogel]] | align="center" | 2100 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 259 | [[Debeli lašt]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 260 | [[Cesar (gora)|Cesar]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 261 | [[Kobila (gora)|Kobila]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 262 | [[Rušica]] | align="center" | 2096 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 263 | [[Veliko Kladivo|(Veliko) Kladivo]] | align="center" | 2094 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 264 |[[Mrzli vrh (Kamniško-Savinjske Alpe)|Mrzli vrh]] | align="center" | 2094 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 256 | [[Srebrnjak (gora)|Srebrnjak]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 265 | [[Planja (2092 m)|Planja]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 266 | [[Velika Tičarica]] | align="center" | 2091 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 267 | [[Veliki Pihavec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 268 | [[Zagorelec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 269 | [[Veliki vrh (Košuta)]] | align="center" | 2088 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 270 | [[Ogradi]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 271 | [[Nad Šitom glava]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 272 | [[Mala Gnila glava]] | align="center" | 2086 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 273 | [[Tolminski Kuk]] | align="center" | 2085 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 274 | [[Zadnjiški Ozebnik]] | align="center" | 2084 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 275 | [[Krofička]] | align="center" | 2083 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 276 | [[Užnik]] | align="center" | 2079 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 277 | [[Sleme (Vrtaško)]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 278 | [[Slatna (gora)|Slatna]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 279 | [[Velika glava (Peca)|Velika glava]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | 280 | [[Dovška Mala Kepa]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 281 | [[Prevalski Stog]] | align="center" | 2075 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 282 |''[[Tičarica]]'' | align="center" | ''2075'' | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 283 | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 284 | [[Rigljica]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 285 | [[Skutnik]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 286 | [[Mala Tičarica]] | align="center" | 2071 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 287 | [[Gamsovke]] | align="center" | 2065 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 288 | [[Mali peski]] | align="center" | 2063 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 289 | [[Raduha|Velika Raduha]] | align="center" | 2062 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 290 | [[Podrta gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | 291 | [[Krnička gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 292 | [[Veliki vrh (Begunjščica)]] | align="center" | 2060 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Radovljica|Radovljica]] |- | 293 | [[Kalška gora]] | align="center" | 2058 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 294 | [[Tolsta Košuta]] | align="center" | 2057 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 295 | [[Veliki Pršivec]] | align="center" | 2056 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 296 | [[Pri Banderi]] | align="center" | 2055 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 297 | [[Vrh nad Škrbino]] | align="center" | 2054 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 298 | [[Zeleni vrh]] | align="center" | 2052 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 299 | [[Germlajt]] | align="center" | 2051 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 300 | [[Viševnik]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 301 | [[Jelenk (gora)|Jelenk]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kanal|Kanal]] |- | 302 | [[Votlo Sleme]] | align="center" | 2049 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 303 | [[Veliko Ušje]] | align="center" | 2048 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 304 | [[Spodnja Šplevta]] | align="center" | 2046 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 305 | [[Tegoška gora]] | align="center" | 2044 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 306 | [[Veliki Lemež]] | align="center" | 2043 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 307 | [[Jezerski Stog]] | align="center" | 2040 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 308 | [[Turn]] (?) | align="center" | 2040 | | |- | 309 | [[Na Pečeh]] | align="center" | 2039 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 310 | [[Plaski Kuk]] | align="center" | 2038 | | |- | 311 | [[Malo Kladivo]] | align="center" | 2036 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 312 | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2035 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 313 | [[Kačarjeva glava]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 314 | [[Veliki Konj]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 316 | [[Srednji vrh, Julijske Alpe|Srednji vrh]] | align="center" | 2032 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 317 | [[Mala Raduha]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 318 | [[Travnik (Kamniško-Savinjske Alpe)|Travnik]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 319 | [[Kurica]] | align="center" | 2028 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 320 | [[Poljske device]] | align="center" | 2028 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 321 | [[Palec (gora)|Palec]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 322 | [[Srednji Oblič]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | | [[Kreda (gora)|Kreda]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 323 | [[Pungrat]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 324 | [[Stador]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 325 | [[Vrh Ribežnov]] ([[Ribežnov vrh]]) | align="center" | 2024 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 326 | [[Zelenjak]] | align="center" | 2024 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 327 | [[Lučki Dedec]] | align="center" | 2023 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 328 | [[Eva (gora)|Eva]] | align="center" | 2019 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 329 | [[Mala Kalška gora]] | align="center" | 2019 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 330 | [[Mala Baba]] | align="center" | 2018 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 331 | [[Mala Ojstrica]] | align="center" | 2017 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 332 | [[Mali vrh]] | align="center" | 2017 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Jesenice|Jesenice]] |- | 333 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2016 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 334 | [[Mali vrh]] (?) | align="center" | 2015 | | |- | 335 | [[Debela peč]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 336 | [[Potoški Stol]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 337 | [[Vrh konte]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 338 | [[Škofič (gora)|Škofič]] | align="center" | 2013 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 339 | [[Adam (gora)|Adam]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 340 | [[Lopatnik (vrh)]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 341 | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 342 | [[Krivi rob]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 343 | [[Mahavšček]] (Veliki Bogatin) | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 344 | [[Plešivec]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 345 | [[Rušje]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 346 | [[Grad (gora)|Grad]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 347 | [[Malo Ušje]] | align="center" | 2007 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 348 | [[Glava pod Planjo]] | align="center" | 2006 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 349 | [[Ablanca]] | align="center" | 2004 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 350 | [[Lanževica]] | align="center" | 2003 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 351 | [[Kal (gora)|Kal]] | align="center" | 2001 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 352 | [[Toplar]] | align="center" | 2000 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |} == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam vrhov v Sloveniji]] * [[slovenska planinska pot]] * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HTUVRZLE/fc965dba-624b-41cb-bea6-c1d7cfed0fa8/PDF Planinski vestnik] * [http://www.hribi.net/goreiskanje.asp Iskalnik gora] * [http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm Širši spisek slovenskih dvatisočakov (Marjana in Marko)] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/2602/ David Ipavec, Slovenski dvatisočaki] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografski seznami|Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki|*|*]] i5q7qkk2a0xilm72baz1kzcxxc2htbq 0 42208 6658057 6577755 2026-04-10T07:36:24Z ~2026-22019-33 257982 Podatki o starsih 6658057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Svetozar Borojević von Bojna |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]] |branch=pehota |serviceyears= |rank=[[Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles=[[10. soška bitka]] |awards=[[Slika:Maria Theresia Orden.jpg|border|24px]] [[Vojaški red Marije Terezije]] <br /> [[Slika:OEK3 with war decoration obv.jpg|border|24px]] [[red železne krone]] |relations= |laterwork= }} '''Svetozar Borojević de Bojna''' ({{jezik-hr|Svetozar Borojević od Bojne}}), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[maršal]], * [[13. december]] [[1856]], [[Mečenčani]] pri Kostajnici,<ref>{{Navedi splet|url=http://sistory.si/11686/37597|title=Nekaj premislekov, dilem in popravkov o življenjepisu feldmaršala Svetozarja Boroevića de Bojne|accessdate=2019-01-25|website=www.sistory.si|language=sl}}</ref> [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj [[Hrvatska Kostajnica]], [[Hrvaška]]), † [[23. maj]] [[1920]], [[Celovec]], [[Avstrija]]. Borojević se je v vojaško zgodovino vpisal kot vrhovni poveljnik [[soška fronta|soške fronte]]. Borojević je bil hkrati tudi prvi in edini nenemški feldmaršal v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]]h [[oborožene sile|oboroženih silah]]. == Izvor == Rodil se je v pravoslavni družini krajišniškega [[častnik]]a,<ref>His father Adam had entered the 2nd Banat Border Regiment (Grenzinfanterie Regiment number 11) on the 1st of November 1845 and had become a Feldwebel by May 1849 after he had received the Silver Bravery Medal 1st class. Subsequently commissioned ten years later as a Leutnant he became an Oberleutnant in 1872. http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303170352/http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm |date=2016-03-03 }} ''Austro-Hungarian Army''</ref> kot Svetozar Borojević, vendar je bil njegov [[priimek]] pozneje običajno zapisan kot Boroević. Njegov oče Adam in mati Stana, rojena pl. Kovarbašić, sta takrat živela v vasi [[Umetić]].<ref>[http://zagreb.arhiv.hr/hr/novosti/pregled/izlozbe/download/KATALOG_BOROEVIC.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426035445/http://zagreb.arhiv.hr/hr/novosti/pregled/izlozbe/download/KATALOG_BOROEVIC.pdf|date=2012-04-26}} SVETOZAR barun BOROEVIĆ od Bojne, VOJSKOVOĐA</ref> Ko je dobil plemiški naslov, je dobil pravico do [[častno ime|častnega imena]] in si je izbral '''Bojna''', ki naj bi bilo ime njegovega rojstnega kraja, hkrati pa je tudi hrvaški izraz za [[bataljon]]. Od leta 1902 naprej je bil uradno imenovan '''Svetozar Boroević von Bojna''' oziroma ker je bil ogrski plemič '''de Bojna'''. Na predvečer prve svetovne vojne so frankovci, privrženci Josipa Franka, protisrbsko usmerjeni Hrvati, uničili nagrobni spomenik staršev Svetozarja Borojevića na pravoslavnem pokopališču v Petrinji.<ref>{{Navedi splet|title=https://www.ushmm.org/|url=https://www.ushmm.org/|website=www.ushmm.org|accessdate=2026-04-10|language=en}}</ref> Med drugo svetovno vojno je bilo iz družine Borojević iz Knezovljanov, kjer se je rodil oče Svetozarja Borojevića, na seznamu ubitih v koncentracijskem taborišču Jasenovac Neodvisne države Hrvaške 35 Borojevićev, od skupno doslej evidentiranih 442. Iz srbske družine Kovarbašić je na seznamu ubitih v koncentracijskem taborišču Jasenovac 24 članov. == Vojaška kariera == Ko je bil star 10 let, je odšel na [[vojaška šola|vojaško šolo]] v [[Sremska Kamenica|Sremsko Kamenico]] pri [[Petrovaradin]]u; tu je bil od 1. septembra 1866 do konca avgusta 1869. Nato je bil poslan v vojaško nadrealko v [[Kiseg]] ([[Ogrska]]), kjer je bil od 1. septembra 1869 do 1. septembra 1872. Vojaško kariero je začel leta 1872 kot naslovni [[četovodja]] v [[52. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|52. pehotnem polku]] ([[Pécs]]). Novembra 1872 je prišel v kadetnico v [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] [[Gradec]], ki jo je končal 1874 in se nato septembra istega leta vrnil v svoj [[polk]]. Leta 1878 je sodeloval pri [[okupacija Bosne in Hercegovina (1878)|okupaciji Bosne in Hercegovine]]. Zaradi dobrega služenja in njegovih sposobnosti je bil jeseni 1882 poslan na vojno šolo ({{jezik-de|Kriegsschule}}), ki jo je končal leta 1884 kot [[generalštabni častnik]]. Leta 1887 je postal [[predavatelj]] na [[Terezijanska vojaška akademija|Terezijanski vojaški akademiji]] ([[Dunajsko Novo mesto]]<!--Wiener Neustadt-->), kjer je do 1891 predaval [[vojaška taktika|taktiko]], vojaško organizacijo in [[vojna zgodovina|vojno zgodovino]]. Nato je postal [[načelnik štaba]] [[19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|19. pehotne divizije]], nato pa še v [[18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|18.]] in [[27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|27. pehotni diviziji]]. Oktobra 1895 je bil premeščen v operativni oddelek poveljstva [[6. korpus (Avstro-Ogrska)|6. korpusa]]. Nato je postal poveljnik 3. bataljona [[17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|17. pehotnega polka]]. Junija 1898 je postal načelnik štaba [[8. korpus (Avstro-Ogrska)|8. korpusa]]. Leta 1902 je bil odlikovan z [[red železne krone|redom železne krone 3. stopnje]], na katerega se je vezal tudi [[plemstvo|plemiški stan]]. Maja 1904 je postal poveljnik [[14. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|14. pehotnega polka]], kar je opravljal do julija 1907, ko je postal poveljnik VII. [[vojaško okrožje|vojaškega okrožja]] [[Honved]]a (tako je postal poveljnik [[hrvaško domobranstvo|hrvaškega domobranstva]]); to dolžnost je opravljal do leta 1912. 1913 je prevzel dolžnost poveljnika [[6. korpus (Avstro-Ogrska)|6. korpusa]], ki je bil nastanjen v [[Košice|Košicah]]<!--Kaschau-->. Istega leta je postal tudi [[častni polkovnik]] [[51. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|51. pehotnega polka]], ki je od takrat nosil njegovo ime. [[Slika:Stab des 5. Armeekommandos, Postojna, Isonzofront, heute Slowenien.jpg|thumb|right|250px|Štab [[5. armada (Avstro-Ogrska)|5. armade]] v [[Postojna|Postojni]] leta 1915]] Ob pričetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil s svojim korpusom v [[Galicija|Galiciji]], kjer ga je vodil med [[bitka pri Zamoscu|bitkama pri Zamoscu]] in [[bitka pri Komarowu|pri Komarowu]]. Septembra je prevzel poveljstvo [[3. armada (Avstro-Ogrska)|3. armade]], ki je bila zadolžena za varovanje [[Karpati|Karpatov]] in s katero je v začetku oktobra istega leta osvojil [[trdnjava|trdnjavo]] [[Przemysl, Poljska|Przemysl]] in tako začasno zmanjšal pritisk na svoje enote. Te so do marca 1915 uspešno držale fronto, nato pa so se morale pod pritiskom [[Ruski imperij|ruske]] vojske umakniti do [[Budimpešta|Budimpešte]] in [[Bratislava|Bratislave]], kjer so ob okrepitvah uspele ustaviti ruski prodor. Z [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[11. armada (Nemško cesarstvo)|11. armado]] in avstrijsko [[4. armada (Avstro-Ogrska)|4. armado]] so nato izvedli skupno ofenzivo in ponovno zasedli Przemysl, česar pa Borojević ni dočakal. 27. maja 1915 je postal poveljnik [[5. armada (Avstro-Ogrska)|5. armade]], ki je bila nameščena na [[Kraljevina Italija|italijanski]] meji. Borojević se je odločil, da bo poskusil ustaviti Italijane že na [[Soča|Soči]], čeprav so drugi predlagali obrambno linijo na reki [[Sava|Savi]] in vzhodnem robu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]]. Borojević ni pristal na predlog avstrijskega feldmaršala [[Franz Conrad von Hötzendorf|Franza Conrada von Hötzendorfa]], ki je predlagal, naj se avstro-ogrska vojska umakne in prepusti Italijanom večji del današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Borojević je takrat trdil, da bodo [[Slovenci]] zagrizeno branili svojo domovino in ustavili napredovanje Italijanov. To stališče je upošteval [[cesar]] [[Franc Jožef]] in Borojevića postavil za poveljnika celotne [[Soška fronta|soške fronte]]. S svojimi enotami je Borojević uspešno odbil enajst italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni naziv »Soški vitez«, med vojaki pa je imel priljubljeni poveljnik naziv »Naš Sveto«. Za zasluge je bil 1. maja 1916 povišan v [[Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)|generalpolkovnika]], 23. avgusta 1917 pa je postal poveljnik jugozahodne fronte, ki so jo kasneje preimenovali v [[Armadna skupina Borojević|Armadno skupino Borojević]]. 1. februarja 1918 je postal feldmaršal, podelili pa so mu tudi vrsto visokih vojaških odlikovanj, med drugim tudi [[Vojaški red Marije Terezije]]. 6. avgusta 1915 ga je [[župan Ljubljane]] [[Ivan Tavčar]] predlagal za [[častni meščan Ljubljane|častnega meščana]], kar je občinski svet potrdil. (1919 mu je bil naziv iz nejasnih razlogov odvzet in potem leta 2009 vrnjen<ref>http://www.zurnal24.si/Zupanovi-neenotni/novice/slovenija/osrednja/117147{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) [[Slika:BorojevicevPrestol-Kras.JPG|thumb|250px|Borojevićev kamniti stol pri [[Cerje|Cerju]] na [[Slovenski Kras|Krasu]] ^{[http://www.geopedia.si/#b2_x393351.25_y80753_s19]}]] Avgusta 1917 je postal poveljnik [[armadna skupina|armadne skupine]], ki je združevala [[1. soška armada (Avstro-Ogrska)|1.]] in [[2. soška armada (Avstro-Ogrska)|2. soško armado]]. Istega leta je postal tudi [[častni doktor]] [[univerza v Zagrebu|Zagrebške univerze]]. Po neuspehu zadnje avstro-ogrske ofenzive na Piavi je bila morala vojakov na dnu, vrstili so se upori, dezerterstva, primanjkovalo je tako hrane kot orožja. Hkrati je država pospešeno razpadala, vendar je Borojeviću uspevalo še nekaj časa zadrževati Italijane, ki so 24. oktobra sprožili veliko, zadnjo ofenzivo. Večdnevno držanje fronte s katere so se madžarski, hrvaški in češki ( [[Čehi]] so ravno sredi ofenzive, 28. oktobra, kot prvi razglasili neodvisnost) [[polk]]i umikali, je bilo neverjetno dejanje. Fronta je zdržala do novembra 1918, ko so morale avstro-ogrske enote zapustiti položaje in se umakniti do [[Tagliamento|Tilmenta]]. Decembra, po porazu Avstro-Ogrske, je Borojević odstopil s položaja. Umaknil se je v [[Vrba, Vrbsko jezero|Vrbo]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]]. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral zdaj bivšo avstro-ogrsko vojsko v Sloveniji. Pri tem je prišlo do napetosti, tako da mu je zagrebško [[Narodno vijeće]] prepovedalo vstop v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo SHS]], zaradi česar je preostanek življenja preživel v Celovcu. Novembra 1918 so v [[Drava|Dravi]] pri [[Maribor]]u našli truplo njegovega sina, ki se je utopil dobra dva tedna prej; smrt ga je zelo prizadela. Uradno poročilo je navedlo, da je umrl za posledicami v bolnišnici v Celovcu, kjer so ga tudi pokopali. Po neuradnih vesteh pa je storil [[samomor]] v bližnjem jezeru. Istega leta so ga odkopali in ga 21. oktobra 1920 ponovno pokopali na dunajskem glavnem pokopališču. == Epilog == Borojević je do konca ostal zvest monarhiji kateri je tako dolgo služil. Tik pred njenim razpadom je v brzojavki cesarju predlagal vkorakanje na [[Dunaj]] z namenom zaščititi državo za kar, da ima pripravljene zanesljive čete, česar pa le-ta ni sprejel. Po koncu vojne je izjavil, da je bila njegova najtežja vojna naloga končanje napada in umik nazaj čez [[Piava|Piavo]], ki ga je cesar ukazal navkljub obetom po nadaljnjem prodiranju skozi obrambo Italijanov v juniju 1918, za časa njegove zadnje ofenzive. Kljub vsemu je nalogo izvedel zelo uspešno in vzpostavil novo, trdno fronto. Na pogrebu, ki se ga je sicer udeležilo več tisoč ljudi, so mu vojaške časti izkazali le člani zavezniške komisije za nadzor [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]], medtem ko so mu ostali obrnili hrbet: [[Avstrija]] se mu je odrekla, iz [[Zagreb]]a je že prej dobil obvestilo da je nezaželen, le tedaj že nekdanji cesar je iz izgnanstva poslal venec in plačal [[grob]] svojemu nekdaj tako zvestemu častniku. == Napredovanja == * 1872 - naslovni [[četovodja]] * september 1874 - [[kadet]] * 1. maj 1875 - [[poročnik]] * maj 1880 - [[nadporočnik]] * maj 1886 - [[stotnik]] * maj [1892 - [[generalštabni častnik|generalštabni]] [[major]] * maj 1895 - generalštabni [[podpolkovnik]] * november 1897 - [[polkovnik]] * maj 1904 - [[Generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]] * 8. maj 1908 - [[Podmaršal (Avstro-Ogrska)|podmaršal]] ([[divizijski general]]) * 28. april 1913 - [[General pehote (Avstro-Ogrska)|general pehote]] * 1. februar 1918 - [[Feldmaršal (Avstro-Ogrska)|feldmaršal]] == Odlikovanja == ; [[Avstro-ogrska]] * [[oficirski zaslužni križ (AOM)|oficirski zaslužni križ 3. stopnje z vojnim okrasjem]] ([[MVK 3. KDS]]; 1878) * [[vojna medalja]] (KM; 1878) * [[oficirski križ za dolgoletno službo]] 2. stopnje ([[D2]]) * [[vojaška jubilejna medalja 1898]] ([[MJM 98]]) * [[vojaški jubilejni križ 1908]] ([[MJK 08]]) * [[red železne krone|red železne krone 3. stopnje]] ([[EKO-R3]]; 1902) * [[red Leopolda|red Leopolda viteške stopnje]] ([[LO-R]]; 1909) * red železne krone 2. stopnje * red železne krone 1. stopnje ([[EKO-R1]]; 1914) * veliki križ reda Leopolda z vojnim okrasjem in meči ([[LO-GK KDS]]; 1914) * oficirski zaslužni križ 1. stopnje z vojnim okrasjem ([[MVK 1. KDS]]; 1915) * [[zvezda Rdečega križa za zasluge]] z vojnim okrasjem ([[VSt-RK KD]]; 1915) * [[oficirska zaslužna medalja|bronasta oficirska zaslužna medalja z vojnim okrasjem in meči]] ([[BMVM KDS]]; 1915) * [[oficirska zaslužna medalja|srebrna oficirska zaslužna medalja z vojnim okrasjem in meči]] ([[SMVM KDS]]; 1916) * [[oficirska zaslužna medalja|velika zlata oficirska zaslužna medalja z vojnim okrasjem in meči s ploščico za ponovno podelitve]] ([[GMVM]], 1916) * [[red Marije Terezije|red Marije Terezije komturske stopnje]] ([[MMTO-K]]; 1917) * [[red Marije Terezije|red Marije Terezije viteške stopnje]] (1931; posmrtno za [[10. soška bitka|10. soško bitko]]) ; [[Nemško cesarstvo]] * [[železni križec]] 2. stopnje (1915) * [[železni križec]] 1. stopnje (1915) ; [[Osmansko cesarstvo]] * [[medalja za hrabrost (Turčija)|srebrna medalja za hrabrost]] (1916) * [[medalja za hrabrost (Turčija)|zlata medalja za hrabrost]] (1916) * [[železni polmesec]] (1916) * [[zaslužni križec Mecklenburga]] 2. stopnje (1916) * [[zaslužni križec Mecklenburga]] 1. stopnje (1916) ; [[Romunija]] * [[red romunske zvezde]] 3. stopnje z meči ; [[Perzija]] * [[red leva in sonca]] 2. stopnje == Nazivi == * [[tajni svetnik]] * častni polkovnik pehotnega polka št. 51 * častni doktor [[Univerza v Zagrebu|Univerze Franca Jožefa v Zagrebu]] * častni meščan mesta Ljubljane (6. avgust 1915; odvzet 1919; vrnjen 2009) * častni meščan občin: [[občina Renče|Renče]], [[občina Goče na Vipavskem|Goče na Vipavskem]] (5. januar 1916), [[občina Ajdovščina|Ajdovščina]] (2. december 1915), [[občina Šempas|občine Šempas]], [[občina Kamenj pri Ajdovščini|Kamenj pri Ajdovščini]], [[občina Sežana|Sežana]]<ref>[[Vasja Klavora|Klavora, Vasja]]: ''Doberdob: Kraško bojišče 1915-1916'', 2007, str. 122-3.</ref>,... == Dela == * ''O vojni proti Italiji'', [[Adriaticus]], [[Ljubljana]], 1923. == Reference == {{sklici}} == Viri == *[[Janez J. Švajncer|Švajncer, Janez]], '''General Borojević in Slovenci''', v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 8, str. 24-59, [[Logatec]], 2002. * Avsenak, Vinko, '''Svetozar Boroević von Bojna''', v [[Na fronti - revija za vojaško zgodovino]] 4, str. 58-61, Šempeter pri Gorici, 2006 * Simić, Miro ''»Po sledeh soške fronte«'', Založba Mladinska Knjiga, Ljubljana, 1996 * Simič, Miro Svetozar Borojević - med slavo in ponižanjem == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Borojevićev prestol]] (Cesarjev – Borojevićev kamniti stol) pri [[Cerje|Cerju]] na Krasu * [[seznam avstro-ogrskih generalov]] * [[seznam avstro-ogrskih maršalov]] * [[seznam nosilcev reda Marije Terezije]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Svetozar Boroëvić von Bojna}} * [http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm ''Austro-Hungarian Army''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303170352/http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm |date=2016-03-03 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Borojević von Bojna, Svetozar}} [[Kategorija:Avstro-ogrski maršali]] [[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda romunske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda leva in sonca]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Predavatelji na Terezijanski vojaški akademiji]] [[Kategorija:Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj]] d8vnnq9uo47iv6fj3jb7og0myboj42p 0 42270 6658024 6606388 2026-04-10T04:18:49Z ~2026-22010-34 257972 Poprava tipkarskih napak. 6658024 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{drugipomeni}} {{Infopolje Funkcionar |name = Boris Kidrič |order = 1. [[Predsednik Vlade Republike Slovenije#Socialistična republika Slovenija|Predsednik Vlade<br>Socialistične republike Slovenije]] |term_start = 5. maj 1945 |term_end = junij 1946 |party = [[Zveza komunistov Slovenije]] |president = [[Josip Vidmar]] |predecessor = [[Marko Natlačen]] |successor = [[Miha Marinko]] }} '''Boris Kidrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[partizan]], [[politik]], [[prvoborec]] in [[narodni heroj]], * [[10. april]] [[1912]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. april]] [[1953]], [[Beograd]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. Kidrič je bil eden od glavnih komunističnih revolucionarjev, organizatorjev slovenskih partizanov, slovenskega upora proti okupaciji [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija|fašistične Italije]] po operaciji Barbarossa junija 1941. Bil je tudi vodja Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva. Imel je ključno vlogo v protifašističnem osvobodilnem boju v Sloveniji med letoma 1941 in 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Kidrič (prvih sedem let) skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] vodilni slovenski politik v socialistični Jugoslaviji. == Biografija == === Zgodnja leta življenja in političnega delovanja === [[Slika:Boris Kidrič 1929.jpg|levo|sličica|252x252_pik|Kidrič po aretaciji leta 1929 zaradi komunistične dejavnosti ]] Boris Kidrič se je rodil na [[Dunaj]]u kot sin znanega [[Slovenci|slovenskega]] [[liberalizem|liberalnega]] intelektualca in literarnega zgodovinarja [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] (1880–1950). [[Gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval in zaključil v [[Ljubljana|Ljubljani]], nakar je nekaj časa študiral [[kemija|kemijo]] na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] in v [[Praga|Pragi]]. Študija ni zaključil. V višjih razredih gimnazije se je Boris začel seznanjati z marksizmom in se&nbsp;1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v naslednjem letu pa je postal član SKOJ, kmalu zatem pa tudi član Komunistične partije Jugoslavije. V začetku 30. let se je na prigovarjanje [[Vlado Kozak|Vlada Kozaka]] včlanil v Komunistično partijo Jugoslavije. Ob [[Edvard Kardelj|Kardelju]] je postal eden najvidnejših slovenskih komunistov predvojnega obdobja mlajše generacije. Komunistična partija je bila v takratni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] prepovedana, zato se je v predvojnem obdobju nekajkrat znašel v zaporu. Leta 1929 je vodil akcije tako v Ljubljani kot v Rogaški Slatini. Sam je razmnoževal letake, ki so obsojali diktaturo kralja Aleksandra. Novembra istega leta je bil kot dijak osmega razreda gimnazije zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na leto dni zapora v mariborski kaznilnici. V njej se je srečal z mnogimi komunisti, ki so ga bolje podučili o zarotah in organizaciji. Kasneje je nekaj časa živel v Pragi in [[Pariz]]u, kjer se je pod zaščito [[Kominterna|Kominterne]] zbirala glavnina jugoslovanskih komunistov. Leta 1937 je bil Kidrič eden od ustanoviteljev [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]. Bil je tudi sekretar CK [[SKOJ]] (v letih 1935-39; obenem tudi kandidat za člana [[CK KPJ]]). === V 2. svetovni vojni === Po [[pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] 1939 in [[nacizem|nacistično]]-komunističnem razkosanju [[Poljska|Poljske]] se je skupaj z drugimi komunisti vrnil v Jugoslavijo, kjer je zagovarjal "pravoverno" prosovjetsko linijo, zaradi katere so se nekateri do tedaj vidni komunisti razšli s KP oz. so jih izključili iz nje. Leta 1940 pa je v imenu KPS dosegel sporazum o sodelovanju s krščanskimi socialisti in levim krilom Sokola. Na 5. državni konferenci KPJ v Zagrebu 1940 je postal polnopravni član CK KPJ. [[Slika:Boris Kidrič and Herta Haas in Jajce 1943.jpg|sličica|269x269_pik|Kidrič v partizanski enoti leta 1943 v Jajcu.]] Kmalu po napadu okupacijskih sil na [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevino Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je 26. aprila v imenu KPS v Vidmarjevi vili v ljubljanski Rožni dolini sklical sestanek več skupin (KPS, levih Sokolov, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev), ki je bil kasneje razglašen za ustanovni sestanek Osvobodilne fronte (takrat uradno poimenovane [[Protiimperialistična fronta]]). Po napadu [[Tretji Rajh|Tretjega rajha]] na [[Stalin|Stalinovo]] Sovjetsko zvezo se je organizacija preimenovala v ''[[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] slovenskega naroda'', Kidrič pa je v njej zavzel eno ključnih funkcij in kmalu postal njen ''de facto'' vodja (od aprila 1943 formalno politični sekretar IO OF, kar je ostal do odhoda v Beograd 1946; na 2. kongresu OF 1948 pa je bil izvoljen za enega izmed štirih podpredsednikov). V teku vojne je postal junija 1941 prvič, nato pa še 4-krat politični komisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Maja 1942 je z ostalim partizanskim vodstvom odšel na Dolenjsko, kjer je usmerjal razvoj "ljudske oblasti" in kritiziral negativne pojave na terenu, vendar na zasedanju Vrhovnega plenuma OF novembra 1942 ostro nastopil proti vaškim stražam, ki so sodelovale z okupatorjem. Kidrič se je kot del najožjega vodstva slovenske KPS zavzemal za popolno podreditev vseh ostalih pridruženih skupin ([[krščanski socialisti|krčanskih socialistov]], liberalcev in [[Sokoli|Sokolov]]) [[Komunistična partija Slovenije|Komunistični partiji Slovenije]]. V začetku leta 1943 je bil v Polhograjskem hribovju skupaj z E. Kardeljem eden od avtorjev t.i. Dolomitske izjave, s katero si je KP tudi formalno zagotovila vodilno vlogo v OF. Iz nekaterih dokumentov takratnega časa, na katerih je njegov podpis, izhaja, da je bil glavni cilj komunistov znotraj OF izvedba revolucije po sovjetskem vzoru. Zato so aktivisti oz. pripadniki [[VOS]] pod njegovim vodstvom izvajali t. i. likvidacije oz. atentate na predvojne politike, duhovnike, podjetnike, protikomunistično usmerjene intelektualce in študente ter celo nekatere sodelavce OF, pa tudi usmrtitve narodnih izdajalcev in okupatorjevih sodelavcev.{{navedi vir}} Oktobra 1943 se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]], kjer je postal član Predsedstva SNOO (oz. SNOS v Črnomlju naslednje leto, 1944) in bil vodja slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu novembra 1943, kjer je bil izvoljen tudi v njegovo predsedstvo. Sredi leta 1944 je bil s strani vrhovnega poveljnika J. Broza -Tita za kratek čas suspendiran, ker naj bi se zavzemal za preveliko avtonomijo slovenske vojske, ki je takrat dosegla največjo stopnjo med NOB. Jeseni 1944 je napisal poročilo za Moskvo "Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politična situacija v Sloveniji." Ob koncu [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] maja 1945 je ''Slovenski narodnoosvobodilni svet'' imenoval Kidriča za prvega predsednika vlade Federalne Slovenije (kasneje [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije)]]. To funkcijo, ki jo je prevzel 5. maja 1945 v Ajdovščini, je opravljal dobro leto, do 1. junija 1946. Kidrič je predsedoval slovenski vladi ravno v času [[povojni poboji|povojnih pobojev]] [[slovensko domobranstvo|domobrancev]] in množičnega izgona [[Štajerska|štajerskih]] in [[Kočevarji|kočevskih]] [[Nemci|Nemcev]] s Slovenskega. Znano je, da je v svojem javnem govoru v [[Maribor|Mariboru]] junija 1945 zahteval izgon nemško govorečega prebivalstva, in to "brez odvečne sentimentalnosti".{{Navedi vir}} Naselje Strnišče (Šterntal), kjer se je nahajalo osrednje zbirno [[taborišče Šterntal|taborišče]] za pregon štajerskih in kočevskih Nemcev, je bilo kasneje po njem preimenovano v [[Kidričevo]].<ref>{{Navedi splet|title=1108/J (XXIII. GP) - Verschleppung österreichischer Staatsbürger im südsteirischen und südostkärntnerischen Raum durch Tito-Partisanen {{!}} Parlament Österreich|url=https://www.parlament.gv.at/PAKT/VHG/XXIII/J/J_01108/|website=www.parlament.gv.at|accessdate=2021-12-19|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Österreichisches Jahrbuch für Politik|url=https://politische-akademie.at/bildungsraum/jahrbuch|website=politische-akademie.at|accessdate=2021-12-19|language=de|last=www.iwavesmedia.com|archive-date=2022-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930164417/https://politische-akademie.at/bildungsraum/jahrbuch/|url-status=dead}}</ref> Na 1. kongresu OF 1945 je dopolnil program OF z ekonomskimi in socialnimi cilji graditve socialistične družbe. Decembra 1945 je bil imenovan tudi za političnega sekretarja CK KPS, kar pa je ostal le pol leta, do odhoda v Beograd. === Povojno obdobje === [[Slika:Boris Kidrič 1949 2.jpg|sličica|277x277_pik|Kidrić leta 1949.]] Po letu 1946 je Kidrič opravljal funkcijo jugoslovanskega ministra za industrijo, kasneje pa postal predsednik planske komisije oz. zveznega gospodarskega sveta pri vladi FLRJ. Bil je odgovoren za izvedbo "1. petletnega plana". V ekonomski politiki se je zgledoval po stalinističnih načelih, ki so bila tradicionalnemu gospodarstvu slovenskega in jugoslovanskega prostora tuja.<ref>Dr. Ljubo Sirc, ''Brezpotja socializma'' </ref> Zavzemal se je za čimprejšnjo industrializacijo dežele, izgradnjo velikih tovarn, energetskih objektov, nacionalizacijo zasebnih podjetij in kolektivizacijo kmetijstva ter razvoj znanosti in izgradnjo znanstvenih inštitutov. Prebivalstvo pa je zaradi hudega pomanjkanja osnovnih dobrin - hrane, blaga in obleke bilo tako še leta po vojni odvisno od pomoči, ki so jo pošiljali zahodni zavezniki (UNRRA).<ref>Dr. Ljubo Sirc, ''Dolgo življenje po smrtni obsodbi''</ref> 1948 je bil na 5. kongresu KPJ izvoljen v 9-članski politbiro CK KPJ (de facto član že od 1946), na 6. kongresu 1952 pa v (takrat 6-članski) sekretariat Izvršnega komiteja CK ZKJ (najožje jugoslovansko politično vodstvo). Po vojni je bil proglašen za narodnega heroja in kot eden prvih (in prvi Slovenec) za junaka socialističnega dela (1950); imel je tudi čin rezervnega generalpodpolkovnika. Redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal decembra 1949. Po njem so bile imenovane najvišje slovenske znanstvene nagrade ([[Sklad Borisa Kidriča]]), več inštitutov in ustanov, ulic, pa tudi mesto (naselje) [[Kidričevo]]. === Smrt in pogreb === [[Slika:Pogreb Borisa Kidriča 2.jpg|sličica|244x244_pik|Pogreb Borisa Kidriča v Ljubljani 14. aprila 1953.]] Septembra 1952 so Kidriču zdravniki diagnosticirali [[Levkemija|levkemijo]], njegov osebni zdravnik pa se je z britanskimi zdravniki posvetil o zdravljenju. Njegovo zdravje se je do jeseni istega leta tako poslabšalo, da je bil 10. novembra sprejet v beograjsko bolnišnico, kjer je preživel svojih zadnjih 6 mesecev življenja. Umrl je 11. aprila 1953 zvečer, en dan po svojem 41. rojstnem dnevu. Kidričev pogreb je bil 14. aprila 1953 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pokopali so ga v ljubljanski grobnici narodnih herojev. ==Zasebno življenje== Poročen je bil z [[Zdenka Kidrič|Zdenko Kidrič]]. Njegov oče je bil slovenski [[literarni zgodovinar]] in [[znanstvenik]] [[France Kidrič]]. ==Obeležja== Po njem so bili poimenovani [[vojašnica|vojašnica]] Boris Kidrič v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]], [[Kemijski inštitut]], Ekonomska fakulteta v Ljubljani ter [[Sklad Borisa Kidriča]]. V obdobju [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je po Kidriču imenovala državna nagrada za širjenje tehnične kulture. Naselje Strnišče se po njem še danes imenuje [[Kidričevo]]. Leta 1959 so na novo urejeni ploščadi blizu stavbe [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]] postavili celopostavno figuro, masiven Kidričev spomenik (avtor kipa Zdenko Kalin). Posamezni politiki so ga želeli odstraniti. Spomenika manjših dimenzij stojita v Mariboru in v Rogaški Slatini, portretna glava ob občini v Novi Gorici. == Odlikovanja == * [[red narodnega heroja]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red Kutuzova]] II. stopnje ([[Sovjetska zveza|ZSSR]]) * [[red republike]] ([[Madžarska]]) * [[red ljudske svobode]] ([[Bolgarija]]) * [[partizanski križ]] ([[Poljska]]) * [[partizanska spomenica 1941]] * red junaka socialističnega dela == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * Nenad Bjeloš, "Odlikovani Slovenci 1944-1950". V ''Vojnozgodovinski zbornik'', št. 8 (2002), s. 97-102. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kidrič, Boris}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Junaki socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Politični komisarji Generalštaba NOV in PO Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Boris Kidrič| ]] [[Kategorija:Umrli za levkemijo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Pokopani v grobnici narodnih herojev, Ljubljana]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] bckod47won18w81mssqzssn9or99kie 0 51580 6657925 6133939 2026-04-09T17:09:11Z ~2026-21832-36 257955 /* Glej tudi */ 6657925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=<!--WD-->}} '''Larisa Vrhunc''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in [[pedagog]]inja, * [[2. marec]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == <blockquote>Larisa Vrhunc je zaključila študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je nato študirala tudi kompozicijo pri prof. Marijanu Gabrijelčiču. Po zaključenem študiju je odšla na izpopolnjevanja v tujino. Najprej na Glasbeni konservatorij v Ženevo k Jeanu Balissatu, vmes je privatno študirala pri Ericu Gaudibertu, nato pa je študij zaključila še na Državni visoki šoli za glasbo in ples v Lyonu pri Gilbertu Amyju. Ob tem se je v okviru kompozicijskih tečajev in delavnic srečala še z mnogimi velikani glasbe 20. in 21. stoletja, kot so Sofija Gubajdulina, Brian Ferneyhough, Michael Jarrel, Klaus Huber, Helmut Lachenmann in Pascal Dusapin, opravila pa je tudi krajše šolanje iz elektronske glasbe na pariški ustanovi IRCAM. V vmesnem času je nekaj let delovala kot glasbena oblikovalka na uredništvu igranega programa Radia Slovenja, bila asistentka-stažistka za glasbeno-teoretične predmetne na Akademiji za glasbo in naposled postala profesorica za glasbeno-teoretične predmete na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Za svoja dela je prejela več nagrad, med katerimi so nagrada Prešernovega sklada, štipendija za delovanje v Umetniški hiši gradu Wiepersdorf, umetniško delovanje v gradu Civitella Ranieri, štipendija ansambla Nouvel Ensemble Moderne iz Kanade in priporočeno delo na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum 2023. Je doktorica znanosti s področja muzikologije in avtorica monografije o spektralni glasbi.</blockquote> == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] {{-}} {{composer-stub}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrhunc, Larisa}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] pdwmdit8tw4550nuayvev6uux7kkwfo 6657932 6657925 2026-04-09T17:15:38Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6657925|6657925]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-21832-36|~2026-21832-36]] ([[User talk:~2026-21832-36|pogovor]]) - brisanje obstoječega teksta brez utemeljitve 6657932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=<!--WD-->}} '''Larisa Vrhunc''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in [[pedagog]]inja, * [[2. marec]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 1990 končala študij glasbene pedagogike, leta 1993 pa študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] (razred [[Marijan Gabrijelčič|Marijana Gabrijelčiča]]). Leta 1991 je prejela [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]]. Iz kompozicije se je izpopolnjevala v [[Salzburg]]u (''Mozarteum''), v [[Ženeva|Ženevi]] in v [[Pariz]]u. S svojimi skladbami uspešno sodeluje na mnogih tekmovanjih sodobne resne glasbe. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je [[docent]]ka na Oddelku za muzikologijo. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] {{-}} {{composer-stub}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrhunc, Larisa}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] ch4fn5urlc6revemmltnc6a469h17hq 6657933 6657932 2026-04-09T17:15:56Z Yerpo 8417 +koda za sklice 6657933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=<!--WD-->}} '''Larisa Vrhunc''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in [[pedagog]]inja, * [[2. marec]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 1990 končala študij glasbene pedagogike, leta 1993 pa študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] (razred [[Marijan Gabrijelčič|Marijana Gabrijelčiča]]). Leta 1991 je prejela [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]]. Iz kompozicije se je izpopolnjevala v [[Salzburg]]u (''Mozarteum''), v [[Ženeva|Ženevi]] in v [[Pariz]]u. S svojimi skladbami uspešno sodeluje na mnogih tekmovanjih sodobne resne glasbe. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je [[docent]]ka na Oddelku za muzikologijo. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] {{-}} {{composer-stub}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrhunc, Larisa}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] c8eyi8jlgjdlkpcav8dhqte8sbymup3 10 59545 6658058 5993296 2026-04-10T07:39:22Z Sporti 5955 pos. 6658058 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije | title = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] | colwidth = 23em | image = [[File:Flag of the President of the Parliament of Slovenia.svg|50px|Coat of arms of Slovenia]] | col1 = <poem> [[France Bučar]] (1990–1992) [[Herman Rigelnik]] (1992–1994) [[Jožef Školč]] (1994–1996) [[Janez Podobnik]] (1996–2000) [[Borut Pahor]] (2000–2004) [[Franc Horvat (politik)|Franc Horvat]] (2004) </poem> | col2 = <poem> [[France Cukjati]] (2004–2008) [[Pavel Gantar]] (2008–2011) [[Ljubo Germič]] (2011) [[Gregor Virant]] (2011–2013) [[Janko Veber]] (2013–2014) </poem> | col3 = <poem> [[Milan Brglez]] (2014–2018) [[Matej Tonin]] (2018) [[Dejan Židan]] (2018–2020) [[Igor Zorčič]] (2020–2022) [[Urška Klakočar Zupančič]] (2022–2026) </poem> }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> foy6ji1h6t1k3dfiumnt4q4g85fxbko 0 60222 6657861 3951531 2026-04-09T14:11:07Z ~2026-90770-6 254477 6657861 wikitext text/x-wiki '''Sveta Ana''' je lahko: * svetnica [[Sveta Ana]] * [[občina Sveta Ana]] * naselje [[Sv. Ana v Slovenskih Goricah]] * [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|župnija Sv. Ana]] * [[Sveta Ana, Đurđevac]] (Hrvaška) * nekdanje ime za [[Podljubelj]] * več cerkva s tem imenom ** [[Cerkev svete Ane, Razguri|Cerkev svete Ane]] - nad vasjo [[Razguri]], krajevna skupnost [[Vrabče]], občina [[Sežana]] ** [[Cerkev svete Ane, Ribnica|Cerkev svete Ane]] - na Mali gori, [[Ribnica]] ** [[Cerkev svete Ane, Podpeč|Cerkev svete Ane]] - na hribu nad naseljem Podpeč pri Brezovici {{razločitev}} m58dmyjx82jax2z1uormf3dpr4fpxih 0 71946 6657989 6646226 2026-04-09T20:31:08Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6657989 wikitext text/x-wiki '''Slovenski rekordi v atletiki''' so [[rekord]]i, ki jih je potrdila [[Atletska zveza Slovenije]], == Moški == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Kraj |- | 100 m | 10,13 s | [[Matic Osovnikar]] | 25. avgust 2007 | {{ikonazastave|JPN}} [[Osaka]] |- | 200 m | 20,47 s | [[Matic Osovnikar]] | 24. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 31,89 s | [[Luka Janežič]] | 27. maj 2017 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | 300 m | 32,34 |[[Matija Šestak]] |10. avgust 2004 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | 400 m | 44,70 s | [[Rok Ferlan]] | 28. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 600 m | 1:15,49 | [[Žan Rudolf]] | 8. maj 2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Pliezhausen]] |- | 800 m | 1:45,15 | [[Žan Rudolf]] | 4. avgust 2021 | {{ikonazastave|GER}} [[Pfungstadt]] |- | 1000 m | 2:20,12 | [[Jan Petrač]] | 15. Junij 2019 | |- | 1500 m | 3:39,29 | [[Aleš Tomič]] | 8. julij 2002 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | [[Milja]] | 3:58,89 | [[Bekim Bahtiri]] | 25. avgust 1993 | {{ikonazastave|AUT}} [[Linz]] |- | 2000 m | 5:08,4 | [[Stane Miklavžina]] | 9. avgust 1981 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | 3000 m | 7:51,35 | [[Stanko Lisec]] | 7. junij 1978 | {{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | 5000 m | 13:32,8 | [[Peter Svet]] | 12. junij 1974 | {{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | 10000 m | 28:32,86 | [[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] | 30. junij 1983 | {{ikonazastave|SUI}} [[Lausanne]] |- | 20000 m | 59:54,2 | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 30000 m | 1:36:47,6 | [[Mirko Vindiš]] | 1. april 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Tek 1 ura | 20,042 km | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Polmaration | 1:02:49 | [[Roman Kejžar]] | 20. februar 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]] |- | [[Maraton]] | 2:11:50 | [[Roman Kejžar]] | 26. marec 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Torino]] |- | 110 m ovire | 13,47 s | [[Filip Jakob Demšar]] | 29. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 400 m ovire | 48,25 s | [[Matic Ian Guček]] | 8. avgust 2025 | {{ikonazastave|SVK}} [[Banska Bistrica]] |- | 2000 m zapreke | 5:31,19 | [[Janko Podgoršek]] | 12. julij 1998 | {{ikonazastave|ITA}} [[Formia]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami| 3000 m zapreke]] | 8:16,96 | [[Boštjan Buč]] | 12. junij 2003 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 38,99 s | [[Andrej Skočir|Skočir A.]], [[Jurij Beber|Beber J.]], [[Jernej Gumilar|Gumilar J.]], [[Anej Čurin Prapotnik|Čurin Prapotnik A.]] | 29. julij 2025 | {{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 39,95 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Matic Osovnikar|Osovnikar M.]], [[Matic Šušteršič|Šušteršič M.]], [[Jan Žumer|Žumer J.]] | 24. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:25,84 | [[Železničarski Atletski Klub Ljubljana|ŽAK LJUBLJANA]] [[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Primož Obernauer|Oberauner P.]], [[Tine Fakin|Fakin T.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 19. junij 1999 | {{ikonazastave|TUR}} [[Istanbul]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:02,70 | [[Miro Kocuvan mlajši|Kocuvan M.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]], [[Jože Vrtačič|Vrtačič J.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 28. avgust 1999 | {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:11,78 | [[Atletski Klub Olimpija|AK Olimpija]]<br>[[Gregor Japelj|Japelj G.]], [[Sašo Božič|Božič S.]], [[Iztok Hodnik|Hodnik I.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]] | 14. junij 1998 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 7:37,87 | [[Koroški Atletski Klub Ravne|KAK RAVNE]] [[Zoran Planinšec|Planinšec Z.]], [[Luka Leitinger|Leitinger L.]], [[Janez Štern|Štern J.]], [[Uroš Verhovnik|Verhovnik U.]] | 19. maj 1996 | {{ikonazastave|GER}} [[Landshut]] |- | Štafeta 4x1500 m (klub) | 15:29,7 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]] [[Franc Kovač|Kovač F.]], [[Drago Žuntar|Žuntar D.]], [[Franc Červan|Červan F.]],[[Simo Važič|Važič S.]] | 25. september 1966 | {{ikonazastave|SLO}} [[Trbovlje]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 42:19,1 | [[Milan Balek]] | 9. junij 1990 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Hitra hoja na 20000 m | 1:28:03,2 | [[Milan Balek]] | 28. avgust 1983 | {{ikonazastave|SLO}} [[Postojna]] |- | Hitra hoja na 30000 m | 2:24:43 | [[Milan Balek]] | 1. maj 1990 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | Hitra hoja na 50000 m | 4:18:28 | [[Milan Balek]] | 16. oktober 1983 | {{ikonazastave|AUT}} [[Dunaj]] |- | Skok v daljino | 8,40 m | [[Gregor Cankar]] | 18. maj 1997 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Troskok | 16,82 m | [[Boštjan Simunič]] | 1. junij 2002 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | |16,82 m |[[Gregor Cankar]] |16. februar 2003 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v višino | 2,32 m | [[Rožle Prezelj]] | 17. junij 2012 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | [[Skok s palico]] | 5,70 m | [[Robert Renner]] | 22. avgust 2015 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Suvanje krogle | 20,76 m | [[Miran Vodovnik]] | 17. junij 2006 | {{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Met diska | 72,61 m | [[Kristjan Čeh]] | 9. april 2026 | {{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | Met kladiva | 82,58 m | [[Primož Kozmus]] | 2. september 2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Met kopja | 81,13 m | [[Matija Kranjc]] | 23. junij 2016 | {{ikonazastave|SLO}} [[Brežice]] |- | Deseteroboj | 7698 točk | [[Damjan Sitar]] | 28. maj 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Ženske == {|class="wikitable" |-style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Kraj |- | 100 m | 11,09 s | [[Merlene Ottey]] | 13. avgust 2004 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège| Naimette-Xhovemont]] |- | 200 m | 22,72 s | [[Merlene Ottey]] | 23. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 37,48 s | [[Alenka Bikar]] | 12. maj 2001 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | 400 m | 51,22 s | [[Anita Horvat]] | 20. julij 2018 | {{ikonazastave|MON}} [[Monako]] |- | 600 m | 1:25,59 s | [[Anita Horvat]] | 28. april 2024 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | 800 m | 1:55,19 | [[Jolanda Čeplak]] | 20. julij 2002 | {{ikonazastave|BEL}} [[Heusden-Zolder]] (v dvorani) |- | 1000 m | 2:31,66 | [[Jolanda Čeplak]] | 28. avgust 200 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rovereto]] |- | 1500 m | 4:02,13 | [[Sonja Roman]] | 10. julij 2009 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Milja]] | 4:29,58 | [[Jolanda Čeplak]] | 19. september 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 2000 m |5:55,42 | [[Sonja Roman]] | 3. julij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 3000 m | 8:46,44 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 26. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 5000 m | 14:50,40 | [[Klara Lukan]] | 16. julij 2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège]] |- | 10000 m | 31:06,63 | [[Helena Javornik]] | 27. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 20000 m | 1:10:30,4 | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |25000 m |1:28:22,6 |[[Helena Javornik]] |19. julij 2006 |{{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Tek 1 ura | 17.070 m | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Polmaration | 1:06:43 | [[Klara Lukan]] | 15. marec 2026 | {{ikonazastave|ESP}} [[Málaga]] |- | [[Maraton]] | 2:27:33 | [[Helena Javornik]] | 27. oktober 2004 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | 100 m ovire | 12,59 s | [[Brigita Bukovec]] | 31. julij 1996 | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta, Georgia| Atlanta]] |- | 400 m ovire | 56,52 s | [[Agata Zupin]] | 23. julij 2017 | {{ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]] |- | 2000 m zapreke | 5:56,28 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 16. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami|3000 m zapreke]] | 9:06,37 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 27. avgust 2023 | {{ikonazastave|HUN}} [[Budimpešta]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 43,91 s | [[Alenka Bikar|Bikar A.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Maja Nose|Nose M.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 25. julij 2003 | {{ikonazastave|ITA}} [[Pergine Valsugana]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 44,83 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Pia Tajnikar|Tajnikar P.]], [[Sara Strajnar|Strajnar S.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 3. julij 2011 | {{ikonazastave|SUI}} [[La Chaux-de-Fonds]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:43,3 | [[Atletsko društvo TAM|AD TAM]] [[Nives Horvat|Horvat N.]], [[Irena Bravč|Bravč I.]], [[Andreja Bačnik|Bačnik A.]], [[Zlatka Weingartner|Weingartner Z.]] | 21. april 1984 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) |3:34,77 |[[Brigita Langerholc|Lagerholc B.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]], [[Anja Puc|Puc A.]], [[Sara Orešnik|Orešnik S.]] |18. junij 2006 |{{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:34,19 |[[Agata Zupin|Zupin A.]], [[Jerneja Smonkar|Smonkar J.]], [[Anja Benko|Benko A.]], [[Anita Horvat|Horvat A.]] | 25. junij 2017 | {{ikonazastave|ISR}} [[Tel Aviv]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:45,19 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]]<br>[[Ana Rijavec|Rijavec A.]], [[Urška Klemen|Klemen U.]], [[Tina Jurčak|Jurčak T.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]] | 10. junij 2007 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 9:02,96 | [[Atletsko društvo Maribor|AD MARIBOR]] [[Mateja Hojs|Hojs M.]], [[Marija Zajfrid|Zajfrid M.]], [[Nina Krašovec|Krašovec N.]], [[Sonja Roman|Roman S.]] | 11. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 1:02:34,84 | [[Tanja Grgič]] | 15. junij 1991 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v daljino | 6,78 m | [[Nina Kolarič]] | 29. junij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ptuj]] |- | Troskok | 15,03 m | [[Marija Šestak]] | 17. avgust 2008 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Skok v višino | 2,00 m | [[Britta Bilač]] | 14. avgust 1994 | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] |- | [[Skok s palico]] | 4,82 m | [[Tina Šutej]] | 2. februar 2023 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Suvanje krogle | 18,10 m | [[Nataša Erjavec]] | 14. maj 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | Met diska | 60,11 m | [[Veronika Domjan]] | 6. julij 2016 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | Met kladiva | 71,25 m | [[Barbara Špiler]] | 5. maj 2012 | {{ikonazastave|CRO}} [[Čakovec]] |- |Met kopja (staro kopje) |64,68 m |[[Renata Strašek]] |10. junij 1995 |{{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Met kopja | 67,16 m | [[Martina Ratej]] | 14. maj 2010 | {{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] |- |Sedmeroboj (staro kopje) |5740 točk |[[Vladka Lopatič]] |17. maj 1992 |{{ikonazastave|ITA}} [[Brescia]] |- | Sedmeroboj | 5698 točk | [[Desanka Čalasan]] | 30. maj 1999 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Glej tudi == * [[svetovni rekordi v atletiki]] *[[seznam slovenskih atletov]] ==Zunanje povezave== * [https://slovenska-atletika.si/rekordi-slovenije/ rekordi na straneh Atletske zveze Slovenije] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] [[Kategorija:Športni rekordi in statistika]] [[Kategorija:Slovenski rekordi| Atletika]] tmuihj5wfy9zkjwxbrulm6jppbco40r 0 73092 6658067 6652383 2026-04-10T08:02:45Z ~2026-22039-32 257984 /* A */ 6658067 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *Senja Mali Brajovič * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * Marija Maren Držaj * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * dr. Janez Pestotnik (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] 1ai5qu6midsyr2ma7cviyjhesc3sd92 0 73607 6657825 6655897 2026-04-09T12:23:30Z ~2026-90770-6 254477 /* Š */ 6657825 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Jasminka Alijagić *[[Bojan Ambrožič]] *[[Mišo Andjelov]] *[[Simona Andrinek]] *[[Bogoljub Aničić]] (1936–2010) *[[Katarina Pavla Anko]] * [[Jure Atanackov]] == B == *[[Jurij Bajc]] *[[Uroš Bajželj]] (1931–2020) (geotehnolog) *[[Miloš Bartol]] *[[Miloš Bavec]] (1969–) *[[Špela Bavec]] *[[Mojca Bedjanič]] *[[Albin Belar]] (1864–1939) (seizmolog) *[[Sara Bensi]] ([[Geopark]] Furlanije-Julijske krajine) *[[Boris Berce]] (1925–1997) *[[Milan Bidovec]] (geokemik...) *[[Bernarda Bole]] *[[Branka Bračič Železnik]] (1960?–) *[[Rok Brajkovič]] *[[Mihael Brenčič]] (1967–2026) (hidrogeolog, geokemik) *[[Aleksander Brezigar|Aleksander (Jušt) Brezigar]] (1951–) *[[Marko Breznik]] (1920–2020) (hidrogeolog) *[[Tomaž Budkovič]] (1949–2014) *[[Stanko Buser]] (1932–2006) == C == *[[Ina Cecić]] *[[Bogomir Celarc]] (1971–2021) *[[Sonja Cerar]] *[[Marko Cigale]] (1948–) *[[Martin Cilenšek]] ? (1848–1937) *[[Franc Cimerman]] (1933–2015) == Č == *[[Franc Čadež]] (1949–) *[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009) *[[Jože Čar]] (1942–) *[[Avgust Čebulj (geolog)|Avgust Čebulj]] (1931–2012) *[[Barbara Čenčur Curk]] *[[Branko Čermelj]] (1962–) *[[Teja Čeru]] *Edmund Čibej (1861–1954) (zbiralec) * [[Breda Činč Juhant]] (1963–) *[[Matija Črešnar]] *[[Alenka Eva Črne]] == Ć == * [[Vlasta Ćosović]] (1957–) (Hrv.) == D == *[[Matevž Demšar]] *[[Trajan Dimkovski]] *Tatjana Dizdarevič? *[[Meta Dobnikar]] (r. [[Bole]]) (1964–) *[[Ljudmila Dolar-Mantuani]] (1906–1988) *[[Marjan Dolenc (geolog)|Marjan Dolenc]] (1919–2013) * [[Matej Dolenec]] * [[Tadej Dolenec]] (1948–) *[[Bojana Dolinar]] *[[Franc Dolžan]] (1881–?) *[[Gisela Domej]] *[[Stevo Dozet]] *([[Julius Dreger]]) * [[Franc Drobne]] (1931–2011) * [[Katica Drobne]] (1936–) * [[Franc Drovenik]] (1915–1997) *[[Matija Drovenik]] (1927–2015) * [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]] (1913–1996) == F == * [[Suzana Fajmut Štrucl]] * [[Ernest Faninger]] (1923–2015) *[[Miklavž Feigel]] (1939–2018) (tudi zbiralec) *[[Lado Ferjančič|Lado (Vlado) Ferjančič]] *[[Karmen Fifer Bizjak]] *[[Alojzij Pavel Florjančič]] (1940–) == G == *[[Franci Gabrovšek]] (1968–) *[[Luka Gale]] *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[David Gerčar]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *Franc Golob (1949–) (zbiralec) *[[Špela Goričan]] (1960–) *[[Mojca Gorjup Kavčič]] (1979–) *[[Andrej Gosar (geolog)|Andrej Gosar]] (1963–) *[[Mateja Gosar]] (1963–) *[[Rado Gospodarič]] (1933–1988) *[[Petra Gostinčar]] *[[Karel Grad]] (1927–2007) *[[Rajko Gradnik]] (1880–1961) *[[Stanko Grafenauer]] (1922–2010) *([[Peter Grašek]] 1923–2004) *[[Vid Gregorač]] (1949–) *[[Vera Gregorič]] (1925–2011) *[[Branko Grims]] *[[Anton Grimšičar]] (1924–2003) *[[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1815) *[[Milan Hamrla]] (1924–1991) *[[Albert Heim]] (švicarski geolog) *[[Milan Herak]] (1917–2015) (Hrvat) *[[Lilijana Herga]] *Roman Hergan (zbiralec)? *Franz Heritsch *[[Vladimir Herle]] (1869–1932) * [[Uroš Herlec]] (1962–) *[[Karel Hinterlechner]] (1874–1932) *[[Ana Hinterlechner Ravnik]] (1928–2017) *[[Tomaž Hitij]] *[[Branka Hlad]] *[[Aleksander Horvat]] (1961–) *[[Katarina Hribernik]] == I == * [[Miran Iskra]] * [[Kristina Ivančič]] * [[Jurij Ivanetič]] (1921 - 2013) (rudarski inž.-svetnik) == J == *[[Alenka Jamnik]] *Brigita Jamnik? *[[Petra Jamšek Rupnik]] *[[Jože Janež]] (1958-) *[[Mitja Janža]] *[[Simona Jarc]] *[[Bogomir Jelen|Bogomir (Mirko) Jelen]] (1946–) *[[Mateja Jemec Auflič]] *[[Anita Jerše Sharma]] (seizmologija) *[[Kurt Jenko]] (1917–1988) (na Hrvaškem) *[[Jernej Jež]] (1980-) *[[Vojkan Jovičić]] *[[Bogdan Jurkovšek]] (1952–) * [[Miha Jeršek]] (1969–) *Juhant ? *[[Nina Jurečič]] == K == *Franz Kahler (1900–1995) *[[Tjaša Kanduč]] *Sanja Kapelj? *[[Franc Kapus|France Kapus]] (1890–1976) *[[Božidar Kert]] *[[Matjaž Klasinc]] (1985) *[[Dušan Klenovšek]] ? *[[Martin Knez]] (1964–) *[[Vanda Kochansky-Devidé]] (Hrvaška) *[[Marko Kočevar]] * [[Tea Kolar-Jurkovšek]] (1954–) *[[Štefan Kolenko]] (1912–1990) *[[Marko Komac]] (1972–) *[[Darja Komar]] ([[Podzemlje Pece]]) *[[Primož Komel]] (1973–) *[[Lidija Korat]] Bensa *[[Anja Koroša]] *Jože Kortnik? *[[Franz Kossmat]] * [[Adrijan Košir]] (1965–) * [[Jože Kotnik]] (1971–) * [[Manca Kovač Viršek]] * [[Polona Kovič Kralj]] >> *[[Peter Kralj]] (1954–2021) *[[Polona Kralj]] - [[Kovič]] (1955–) (vulkanologinja) *[[Sabina Kramar]] *[[Jure Krivic]] *[[Katarina Krivic]] *[[Matija Krivic]] *[[Primož Krivic]] (1950–1990) *[[Franc Krivograd]] (1941–) * [[Matija (Matej) Križnar]] (1973–) *[[Josip Kropáč]] (1875–1961) *[[Zvonimir Krulc]] (1922–2014) (slov.-hrv.) *[[Othmar Kühn]] *[[Dušan Kuščer]] (1920–2012) == L == *[[Niko Lahajnar]] (1941–) *[[Andrej Lapajne|Andrej]] [[Andrej Lapanje|Lapanje]] (1957–) *[[Jože Lenič]] *Jakob Likar? *[[Matej Lipar]] *[[Marko Vincenc Lipold]] ([[1816]]–[[1883]]) *[[Sonja Lojen]] (1965–) *Egon Lukacs == M == *[[Franc Malečkar]] (1956–) *[[Neža Malenšek Andolšek]] *[[Nina Mali]] *[[Miloš Markič]] (1958?–) *[[Marko Mavec]] *Petra Medved 1971–? *[[Zvone Mencej]] *[[Eva Mencin Gale]] *[[Kim Mezga]] *[[Vasja Mikuž]] (1946–) *[[Miloš Miler]] *[[Pero Mioč]] (1931–2001) * [[Breda Mirtič]] (1950–) *[[Miha Mišič (geolog)|Miha Mišič]] (1949–2017) *[[Ana Mladenović]] *[[Irena Mrak]]? * [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] ([[1932]]–[[2004]]) *([[Franc Mrak]], jezuit na Hrvaškem, zbiralec kamnin) *[[Janez Mulec]] *[[Martin Munda]] (1913–1944) *[[Branko Mušič]] (1963–) (arheolog in geolog) == N == *([[Črtomir Nagode]]) *([[Vasilij Vasiljevič Nikitin]]) *[[Leon Nikler]] (1932–1997) (slov.-hrv.) *[[Anton Nosan]] ([[1922|1922–]]2012) *[[Ana Novak]] *[[Andrej Novak (geolog)|Andrej Novak]] (1990-) * [[Dušan Novak]] (1931–1998) *[[Matevž Novak (geolog)]] (197#-) *[[Uroš Novak (geolog)]] == O == *[[Katarina Oblak]] *[[Bojan Ogorelec]] (1945–2013) *[[Saša Orehek]] *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920–2000) *[[Valerija Osterc]] (r. [[Žerjav]]) (1924–2021) *[[Bojan Otoničar]] (1966–) == P == *([[Slavko Papler]] 1919–1981) *[[Urška Pavlič]] *[[Rajko Pavlovec]] (1932–2013) * [[Jernej Pavšič]] (1944–) *Ivan Andrej Perko (1876–1941) (speleolog) *[[Tina Peternel]] *[[Ana Petkovšek]] *[[Borut Petkovšek]] *[[Tine Petkovšek]]? *Rajko Petrica (kartograf?) *[[Metka Petrič]] (1966–) * [[Jože Pezdič]] (1945–) * [[Valentina Pezdir]] * [[Simon Pirc]] (1932–2024) *[[Ladislav Placer]] (1938–) * [[Mario Pleničar]] (1924–2016) *Viljem Podgoršek (1957 -) (zbiralec mineralov in fosilov) *[[Janez Pohar]] (1933–) * [[Vida Pohar]] (1934–2022) *Hugo Polajnar ? * [[Marijan Poljak]] *[[Tomislav Popit]] *[[Andreja Potokar Senegačnik]] (1959–) *Anton Praprotnik? *Davorin Preisinger (zbiralec) *[[Miro Preisinger]]? *[[Uroš Premru]] (1935–) *[[Joerg Prestor]] *[[Majda Prestor]] *([[Tadej Pretner]]: ''Minerali'') *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) (kemik, mineralog) *[[Dragotin Prosen]] (1907–1984) (geofizik) *Tatjana Prosen (seizmologija) *Blaž Pucihar == R == *[[Rajka Radoičić]] (srbska) *Gregor Rajh (seizmolog) *[[Dušan Rajver]] *Vili Rakov_c (zbiralec?) *[[Ivan Rakovec]] ([[1899]]–[[1985]]) *[[Slava Rakovec]] ([[Lipoglavšek]]) *[[Anton Ramovš]] (1924–2011) *[[Jože Ratej]] (1978–) *[[Danilo Ravnik]] (1923–2016) *[[Boža Ravnikar]] *(Borut Razinger 1936–2006 - [[Gemologija|gemolog]]) *[[Aleksander Rečnik]] (1968?–) *[[Metka Remec]] - NASA ? *Mitja Ribarič (1959–2023) ? *([[Vladimir Ribarič]] - seizmolog) *[[Mihael Ribičič]] (1946–) *[[Ana Rihar Šmid]] (1926–2015) *[[Julijana Rijavec|Julijana (Lija) Rijavec]] (1926–) *[[Igor Rižnar]] (1964–) *[[Duška Rokavec]] *[[Nina Rman]] *[[Nastja Rogan Šmuc]] *[[Duška Rokavec]] *[[Franc Rosthorn]] (1794–1877) *[[Boštjan Rožič]] (1974–) == S == *[[Marijan Salopek]] (1883–1967) (Hrvat) *[[Andreja Senegačnik|Andreja (Potokar) Senegačnik]] (1959–) *[[Luka Serianz]] *[[Boris Sikošek]] (1922–2004) (seizmotektonik: Beograd) *[[Drago Skaberne|Drago(mir) Skaberne]] (1947–) *[[Jurij Skok]] *[[Peter Skvarča]] (1944–) (glaciolog, Argentina) *[[Oskar Smrekar]] (1854–1935) (hidrogeolog) *[[Jure Soldo]] *Klemen Sotlar? *[[Petra Souvent]] *[[Dragica Strmole]] (1932–2020) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Martina Stupar]] *[[Peter Suhadolc]] (1950–) (geofizik, seizmolog, Trst) == Š == *[[Robert Šajn]] *[[Stanka Šebela]] (1964–) *[[Ela Šegina]] *[[Alfred Šerko ml.]] (1910–1948) *[[Rihard Šimnovec]] (1891–1966) *[[Jasna Šinigoj]] *[[Boris Šinkovec]] (1927–2010) (Zagreb) *[[Marjan Šinkovec]] *[[Jožef Škerlj]] (1927–2001) *[[Živadina Škerlj]] (1930–2021) *Barbara Šket Motnikar (seizmologija) *[[Ciril Šlebinger]] (1907–2000) * [[Andrej Šmuc]] (1974–) *[[Slavko Vekoslav Šolar]] *[[Urša Šolc]] *[[Aleš Šoster]] *[[Ljudmila Šribar|Ljudmila (Pika) Šribar]] (1932–2013) *[[Janez Štern|Janez (Ivan) Štern]] *[[Ivo Štrucl]] (1927–) *Sašo Šturm *[[Franc Šumi]] (1922–2004) (geofizik) * [[France Šušteršič]] (1945–) == T == *[[Martin Tilen Tancar]] (1973-) *[[Klemen Teran]] *[[Tamara Teršič]] *[[Anja Torkar]] *[[Borut Toškan]] (1973) (arheozoolog) *[[Mirka Trajanova]] *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Branka Trček]] *[[Dragica Turnšek]] (1932–2021) == U == * [[Jože Uhan]] * [[Janko Urbanc]] (1958–) * ([[Anton Urbas]] 1822–1899) *[[Franjo Uršič]] (1898–1949) *[[Helena Us]] (1901–1988) == V == *Jože Vehovc (1918–75) (montanist) *[[Tomaž Verbič]] (1962–) (geoarheolog) *[[Renato Verbovšek]] - [[Rene|René]] (29.1.1951–16.10.1998) *[[Timotej Verbovšek]] *[[Jože Vesel]] (1944–) (petrolog) *[[Miran Veselič]] (1946–) * [[Franc Vidic]] (1957–) *[[Nataša Vidic|Nataša]] [[Nataša J. Vidic|J.]] [[Vidic]] (1959–) *[[Renato Vidrih]] (1957–2010) *[[Goran Vižintin]] (1969–) *[[Marko Vrabec]] (1969–) * [[Mirijam Vrabec]] * [[Polona Vreča]] *[[Petra Vrhovnik]] (1984–) *[[Vladimir Vukadin]] == W == * [[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == *[[Marjana Zajc]] *[[Janez Zajec (naravoslovec)|Janez Zajec]] (1842–1872) *[[Tina Zajc]] Benda (1983–) *[[Blaž Zarnik]] (zbiralec) *[[Aleš Zdešar]] (tudi naravoslovni fotograf) *[[Alojz Zorc]] (1912–1963) *[[Nadja Zupan Hajna]] (1962–) *[[Nina Zupančič]] (1963–) *[[Polona Zupančič]] (1967–) == Ž == *[[Jure Žalohar]] *[[Manja Žebre]] *[[Nadja Železnik]] *[[Gorazd Žibret]] (1977–) *[[Katarina Žibret]] *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) (mineralog) *[[Mladen Živčić]] * [[Ljubo Žlebnik]] (1929–) * [[Miro Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] (1885–1969) * [[Ivan Žuža]] (1830–1903) * Ivan Ev. Žuža (1837–1908) * Žužek? *[[Petra Žvab Rožič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih jamarjev]] * [[seznam slovenskih mineralogov]] * [[seznam slovenskih petrologov]] * [[seznam slovenskih montanistov]] * [[seznam slovenskih metalurgov]] {{seznami narodov po poklicu|geologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geologi]] [[Kategorija:Slovenski geologi|*]] 30wuzw8uk752htrqhjatlh6rlxok7bm 0 73747 6657896 6647108 2026-04-09T15:48:43Z Kranjski Timijan 249731 6657896 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Podljubelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10144426_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 52.77 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 13.13 |longEW = E |najdisi=Podljubelj |slika=Podljubelj.jpg |povrsina=36,82 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=934 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=657,6 |postna=4290 |posta=Tržič |obcina=Tržič |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |zgodovinsko ime=Sveta Ana pod Ljubeljem (do 1955)|ime=Podljubelj}} '''Podljubelj''' (do leta 1955 '''Sveta Ana pod Ljubeljem''', domače '''Sveta Ana'''<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2026-02-16|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}}</ref>)<ref name=":1">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je naselje v [[občina Tržič|Občini Tržič]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetnici tamkajšnje cerkve – [[Sveta Ana|sveti Ani]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveta Ana pod Ljubeljem''”. Ime je bilo spremenjeno na podlagi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Podljubelj''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref name=":0" /><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":1" /> Novo ime se pri domačinih ni prijelo. Prebivalci so Šentani.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20191020/C/191029989/se-rece-sentana-ali-sveta-ana|title=}}</ref> == Opis == Kraj leži v Šentanski dolini ob glavni cesti [[Tržič]]–[[Ljubelj]]. Kraj je znan kot pomembna strateška točka še iz časa [[Rimljani|Rimljanov]], saj je prehod čez Ljubelj predstavljal eno redkih poti čez [[Alpe]] v smeri sever–jug. Kraj je bil v preteklosti pomemben tudi zaradi [[Šentanski rudnik|šentanskega rudnika]], v katerem so že od 18. stoletja izkopavali [[Živo srebro|živosrebrovo]] rudo [[cinabarit]], leta 1902 pa je bil zaprt zaradi neprofitabilnosti. Danes se v kraju ukvarjajo predvsem s turizmom. S [[kmetijstvo]]m se ukvarja malo prebivalcev. Večina je zaposlenih v Tržiču v industriji, vedno več pa se jih zaposluje tudi v [[Kranj]]u in Ljubljani. Kraj ima podružnično osnovno šolo. ==Tominčev slap== [[File:Tomincev slap.jpg|thumb|right|278px|Tominčev slap]] Na Belem potoku je ob visoki vodi 18 m visok [[Tominčev slap]]. Dostop je lahek, k slapu se pride s ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Tominčev slap| url=https://www.hribi.net/gora/tomincev_slap/3/716| website=www.hribi.net|accessdate=2020-01-11}}</ref> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.podljubelj.net Podljubeljski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070128164455/http://www.podljubelj.net/ |date=2007-01-28 }} *[http://users.volja.net/podljubelj/ Turistično društvo Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060316104032/http://users.volja.net/podljubelj/ |date=2006-03-16 }} *[http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ Balvani Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519155314/http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ |date=2006-05-19 }} *[http://www.podljubelj.si/ Sankaški klub Podljubelj] {{Tržič}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tržič]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podljubelj| ]] 9wmynihpy96ufu3koe65enhxlacf6ty 6657955 6657896 2026-04-09T18:46:10Z Ljuba24b 92351 dp 6657955 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Podljubelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10144426_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 52.77 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 13.13 |longEW = E |najdisi=Podljubelj |slika=Podljubelj.jpg |povrsina=36,82 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=934 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=657,6 |postna=4290 |posta=Tržič |obcina=Tržič |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |zgodovinsko ime=Sveta Ana pod Ljubeljem (do 1955)|ime=Podljubelj}} '''Podljubelj''' (do leta 1955 '''Sveta Ana pod Ljubeljem''', domače '''Sveta Ana'''<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2026-02-16|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}}</ref>)<ref name=":1">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je naselje v [[občina Tržič|Občini Tržič]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetnici tamkajšnje cerkve – [[Sveta Ana|sveti Ani]]. Do leta 1955 se je naselje imenovalo ''Sveta Ana pod Ljubeljem''. Ime je bilo spremenjeno na podlagi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Podljubelj''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref name=":0" /><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":1" /> Novo ime se pri domačinih ni prijelo. Prebivalci so Šentani.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20191020/C/191029989/se-rece-sentana-ali-sveta-ana|title=}}</ref> == Opis == Kraj leži v Šentanski dolini ob glavni cesti [[Tržič]]–[[Ljubelj]]. Kraj je znan kot pomembna strateška točka še iz časa [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], saj je prehod čez Ljubelj predstavljal eno redkih poti čez [[Alpe]] v smeri sever–jug. Kraj je bil v preteklosti pomemben tudi zaradi [[Šentanski rudnik|šentanskega rudnika]], v katerem so že od 18. stoletja izkopavali [[Živo srebro|živosrebrovo]] rudo [[cinabarit]], leta 1902 pa je bil zaprt zaradi neprofitabilnosti. Danes se v kraju ukvarjajo predvsem s turizmom. S [[kmetijstvo]]m se ukvarja malo prebivalcev. Večina je zaposlenih v Tržiču v industriji, vedno več pa se jih zaposluje tudi v [[Kranj]]u in Ljubljani. Kraj ima podružnično osnovno šolo. ==Tominčev slap== [[File:Tomincev slap.jpg|thumb|right|278px|Tominčev slap]] Na Belem potoku je ob visoki vodi 18 m visok [[Tominčev slap]]. Dostop je lahek, k slapu se pride s ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Tominčev slap| url=https://www.hribi.net/gora/tomincev_slap/3/716| website=www.hribi.net|accessdate=2020-01-11}}</ref> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.podljubelj.net Podljubeljski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070128164455/http://www.podljubelj.net/ |date=2007-01-28 }} *[http://users.volja.net/podljubelj/ Turistično društvo Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060316104032/http://users.volja.net/podljubelj/ |date=2006-03-16 }} *[http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ Balvani Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519155314/http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ |date=2006-05-19 }} *[http://www.podljubelj.si/ Sankaški klub Podljubelj] {{Tržič}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tržič]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Podljubelj| ]] dj7x3yky135qnz3dy8r1xjl2egz64mz 0 74322 6658136 6654669 2026-04-10T09:45:06Z ~2026-21985-81 257993 6658136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Church of Saint Catherine, Padova - Tartini.jpg|thumb|right|250px|Spominska plošča na [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]], kjer je pokopan]] '''Giuseppe Tartini''', italijanski [[skladatelj]] in [[violinist]], * [[8. april]] [[1692]], [[Piran]], [[Beneška republika]] † [[26. februar]] [[1770]], [[Padova]], Beneška republika. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot [[predklasika|predklasični]] skladatelj in izviren [[glasbena teorija|glasbeni teoretik]]. Na izoblikovanje njegovega stila je najbolj vplival [[baročna glasba|baročni]] mojster [[Arcangelo Corelli]], Tartinija pa zaradi pogoste uporabe [[okrasek (glasba)|okraskov]] in vseh vrst [[trilček|trilčkov]] uvrščajo med [[rokoko]]jske skladatelje. Po skladatelju je poimenovan [[Tartinijev trg, Piran|osrednji piranski trg]], kjer se nahaja tudi [[Tartinijeva hiša, Piran|njegova rojstna hiša]], z njegovim imenom pa so si pomagali tudi nekateri [[Slovenija|slovenski]] glasbeni [[ansambel|ansambli]], [[Godalni kvartet Tartini]], [[Trio Tartini]], in tako dalje. [[Slika:Basilica of Saint Anthony of Padua - Monument to Giuseppe Tartini.jpg|250px|thumb|desno|Tartinijev spomenik na [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona Padovanskega]] v Padovi]] == Življenje in delo luka je gey == Giuseppe Tartini se je rodil v [[Piran]]u [[8. april]]a [[1692]]. Oče Gian Antonio Tartini je bil [[Firence|firenškega]] porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših piranskih plemiških rodbin. Giuseppe je prvo znanje nabiral v [[oratorij]]u očetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v ''Collegio dei padri delle scuole Pie'' v [[Koper|Kopru]]. Verjetno je obiskoval tudi piransko [[akademija (ustanova)|akademijo]] ''I virtuosi''. Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]], vendar je Giuseppeja nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti [[Univerza v Padovi|univerze v Padovi]]. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral [[Padova|Padovo]] zapustiti. Zatekel se je v [[Assisi]], kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije.{{sfn|Senčar|1999|p=27,29}} V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem [[Akustika|akustičnih zakonitosti]]. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v [[Ancona|Anconi]], kjer je študiral dve leti. Leta [[1721]] so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v [[Bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova|baziliki svetega Antona v Padovi]]. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot [[virtuoz]]. Po krajšem bivanju v [[Praga|Pragi]] je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je znova prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta [[1728]] je ustanovil slovito violinsko šolo »La scuola delle nazioni«. Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek »Il maestro delle nazioni« (glasbeni mojster narodov). Umrl je v Padovi [[26. februar]]ja [[1770]]. Pokopan je v [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]] (Chiesa di Santa Caterina). Na pročelju cerkve je vzidana tudi spominska plošča. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino in tako dalje. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata ''[[Vražji trilček]]''. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Piran pomnik Tartiniego 1.jpg|[[Tartinijev spomenik]] v [[Piran]]u Slika:Piran Giuseppe Tartini Platz 10032007 11.jpg|[[Tartinijev trg]], Piran Slika:Piran (8965575478).jpg|Tartinijev trg ponoči Slika:TartiniHouse-Piran.JPG|Tartinijeva rojstna hiša v Piranu Slika:TartiniTheater-Piran.JPG|[[Tartinijevo gledališče]], Piran </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2017 |title=Giuseppe Tartini (1692-1770): violinski virtuoz, skladatelj, teoretik in pedagog svetovnega slovesa|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-92789-8-7 |cobiss=288025344 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2019 |title=El Tartini in piassa: zgodba o spomeniku = storia del monumento = a story about the monument|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-94328-6-0|cobiss= 303309568|pages=|language=EN, IT, SL}} * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piran]] * [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeva hiša]] * [[Tartinijev spomenik]] * [[Tartinijev trg]] == Zunanje povezave == {{Katzbirke}} * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 Kamra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624183014/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 |date=2015-06-24 }} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1760-giuseppe-tartini Revija.ognjisce.si] * [http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ Primorci.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624164632/http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ |date=2015-06-24 }} * [http://www.britannica.com/biography/Giuseppe-Tartini Britannica.com] * [http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/tartini Portoroz.si] * [http://imslp.org/wiki/Category:Tartini,_Giuseppe Imslp.org] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174700262 Giuseppe Tartini]«. ''Sledi časa'' (14. junij 2020). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tartini, Giuseppe}} [[Kategorija:Giuseppe Tartini| ]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Pirančani]] lopi1ajq7zobt86mxbnmrm9g2g9al58 6658137 6658136 2026-04-10T09:45:28Z ~2026-21985-81 257993 6658137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Church of Saint Catherine, Padova - Tartini.jpg|thumb|right|250px|Spominska plošča na [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]], kjer je pokopan]] '''Giuseppe Tartini''', italijanski [[skladatelj]] in [[violinist]], * [[8. april]] [[1692]], [[Piran]], [[Beneška republika]] † [[26. februar]] [[1770]], [[Padova]], Beneška republika. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot [[predklasika|predklasični]] skladatelj in izviren [[glasbena teorija|glasbeni teoretik]]. Na izoblikovanje njegovega stila je najbolj vplival [[baročna glasba|baročni]] mojster [[Arcangelo Corelli]], Tartinija pa zaradi pogoste uporabe [[okrasek (glasba)|okraskov]] in vseh vrst [[trilček|trilčkov]] uvrščajo med [[rokoko]]jske skladatelje. Po skladatelju je poimenovan [[Tartinijev trg, Piran|osrednji piranski trg]], kjer se nahaja tudi [[Tartinijeva hiša, Piran|njegova rojstna hiša]], z njegovim imenom pa so si pomagali tudi nekateri [[Slovenija|slovenski]] glasbeni [[ansambel|ansambli]], [[Godalni kvartet Tartini]], [[Trio Tartini]], in tako dalje. [[Slika:Basilica of Saint Anthony of Padua - Monument to Giuseppe Tartini.jpg|250px|thumb|desno|Tartinijev spomenik na [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona Padovanskega]] v Padovi]] == Življenje in delo == Giuseppe Tartini se je rodil v [[Piran]]u [[8. april]]a [[1692]]. Oče Gian Antonio Tartini je bil [[Firence|firenškega]] porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših piranskih plemiških rodbin. Giuseppe je prvo znanje nabiral v [[oratorij]]u očetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v ''Collegio dei padri delle scuole Pie'' v [[Koper|Kopru]]. Verjetno je obiskoval tudi piransko [[akademija (ustanova)|akademijo]] ''I virtuosi''. Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]], vendar je Giuseppeja nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti [[Univerza v Padovi|univerze v Padovi]]. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral [[Padova|Padovo]] zapustiti. Zatekel se je v [[Assisi]], kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije.{{sfn|Senčar|1999|p=27,29}} V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem [[Akustika|akustičnih zakonitosti]]. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v [[Ancona|Anconi]], kjer je študiral dve leti. Leta [[1721]] so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v [[Bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova|baziliki svetega Antona v Padovi]]. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot [[virtuoz]]. Po krajšem bivanju v [[Praga|Pragi]] je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je znova prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta [[1728]] je ustanovil slovito violinsko šolo »La scuola delle nazioni«. Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek »Il maestro delle nazioni« (glasbeni mojster narodov). Umrl je v Padovi [[26. februar]]ja [[1770]]. Pokopan je v [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]] (Chiesa di Santa Caterina). Na pročelju cerkve je vzidana tudi spominska plošča. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino in tako dalje. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata ''[[Vražji trilček]]''. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Piran pomnik Tartiniego 1.jpg|[[Tartinijev spomenik]] v [[Piran]]u Slika:Piran Giuseppe Tartini Platz 10032007 11.jpg|[[Tartinijev trg]], Piran Slika:Piran (8965575478).jpg|Tartinijev trg ponoči Slika:TartiniHouse-Piran.JPG|Tartinijeva rojstna hiša v Piranu Slika:TartiniTheater-Piran.JPG|[[Tartinijevo gledališče]], Piran </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2017 |title=Giuseppe Tartini (1692-1770): violinski virtuoz, skladatelj, teoretik in pedagog svetovnega slovesa|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-92789-8-7 |cobiss=288025344 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2019 |title=El Tartini in piassa: zgodba o spomeniku = storia del monumento = a story about the monument|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-94328-6-0|cobiss= 303309568|pages=|language=EN, IT, SL}} * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piran]] * [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeva hiša]] * [[Tartinijev spomenik]] * [[Tartinijev trg]] == Zunanje povezave == {{Katzbirke}} * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 Kamra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624183014/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 |date=2015-06-24 }} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1760-giuseppe-tartini Revija.ognjisce.si] * [http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ Primorci.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624164632/http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ |date=2015-06-24 }} * [http://www.britannica.com/biography/Giuseppe-Tartini Britannica.com] * [http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/tartini Portoroz.si] * [http://imslp.org/wiki/Category:Tartini,_Giuseppe Imslp.org] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174700262 Giuseppe Tartini]«. ''Sledi časa'' (14. junij 2020). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tartini, Giuseppe}} [[Kategorija:Giuseppe Tartini| ]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Pirančani]] b0swmqk7h5tizbojrzllqybs7f8wvjw 6658142 6658137 2026-04-10T09:51:45Z ~2026-21985-81 257993 6658142 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Church of Saint Catherine, Padova - Tartini.jpg|thumb|right|250px|Spominska plošča na [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]], kjer je pokopan]] '''Giuseppe Tartini''', italijanski [[skladatelj]] in [[violinist]], * [[8. april]] [[1692]], [[Piran]], [[Beneška republika]] † [[26. februar]] [[1770]], [[Padova]], Beneška republika. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot [[predklasika|predklasični]] skladatelj in izviren [[glasbena teorija|glasbeni teoretik]]. Na izoblikovanje njegovega stila je najbolj vplival [[baročna glasba|baročni]] mojster [[Arcangelo Corelli]], Tartinija pa zaradi pogoste uporabe [[okrasek (glasba)|okraskov]] in vseh vrst [[trilček|trilčkov]] uvrščajo med [[rokoko]]jske skladatelje. Po skladatelju je poimenovan [[Tartinijev trg, Piran|osrednji piranski trg]], kjer se nahaja tudi [[Tartinijeva hiša, Piran|njegova rojstna hiša]], z njegovim imenom pa so si pomagali tudi nekateri [[Slovenija|slovenski]] glasbeni [[ansambel|ansambli]], [[Godalni kvartet Tartini]], [[Trio Tartini]], in tako dalje. [[Slika:Basilica of Saint Anthony of Padua - Monument to Giuseppe Tartini.jpg|250px|thumb|desno|Tartinijev spomenik na [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona Padovanskega]] v Padovi]] == Življenje in delo žiga je gey == Giuseppe Tartini se je rodil v [[Piran]]u [[8. april]]a [[1692]]. Oče Gian Antonio Tartini je bil [[Firence|firenškega]] porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših piranskih plemiških rodbin. Giuseppe je prvo znanje nabiral v [[oratorij]]u očetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v ''Collegio dei padri delle scuole Pie'' v [[Koper|Kopru]]. Verjetno je obiskoval tudi piransko [[akademija (ustanova)|akademijo]] ''I virtuosi''. Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]], vendar je Giuseppeja nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti [[Univerza v Padovi|univerze v Padovi]]. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral [[Padova|Padovo]] zapustiti. Zatekel se je v [[Assisi]], kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije.{{sfn|Senčar|1999|p=27,29}} V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem [[Akustika|akustičnih zakonitosti]]. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v [[Ancona|Anconi]], kjer je študiral dve leti. Leta [[1721]] so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v [[Bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova|baziliki svetega Antona v Padovi]]. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot [[virtuoz]]. Po krajšem bivanju v [[Praga|Pragi]] je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je znova prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta [[1728]] je ustanovil slovito violinsko šolo »La scuola delle nazioni«. Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek »Il maestro delle nazioni« (glasbeni mojster narodov). Umrl je v Padovi [[26. februar]]ja [[1770]]. Pokopan je v [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]] (Chiesa di Santa Caterina). Na pročelju cerkve je vzidana tudi spominska plošča. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino in tako dalje. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata ''[[Vražji trilček]]''. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Piran pomnik Tartiniego 1.jpg|[[Tartinijev spomenik]] v [[Piran]]u Slika:Piran Giuseppe Tartini Platz 10032007 11.jpg|[[Tartinijev trg]], Piran Slika:Piran (8965575478).jpg|Tartinijev trg ponoči Slika:TartiniHouse-Piran.JPG|Tartinijeva rojstna hiša v Piranu Slika:TartiniTheater-Piran.JPG|[[Tartinijevo gledališče]], Piran </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2017 |title=Giuseppe Tartini (1692-1770): violinski virtuoz, skladatelj, teoretik in pedagog svetovnega slovesa|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-92789-8-7 |cobiss=288025344 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2019 |title=El Tartini in piassa: zgodba o spomeniku = storia del monumento = a story about the monument|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-94328-6-0|cobiss= 303309568|pages=|language=EN, IT, SL}} * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piran]] * [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeva hiša]] * [[Tartinijev spomenik]] * [[Tartinijev trg]] == Zunanje povezave == {{Katzbirke}} * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 Kamra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624183014/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 |date=2015-06-24 }} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1760-giuseppe-tartini Revija.ognjisce.si] * [http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ Primorci.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624164632/http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ |date=2015-06-24 }} * [http://www.britannica.com/biography/Giuseppe-Tartini Britannica.com] * [http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/tartini Portoroz.si] * [http://imslp.org/wiki/Category:Tartini,_Giuseppe Imslp.org] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174700262 Giuseppe Tartini]«. ''Sledi časa'' (14. junij 2020). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tartini, Giuseppe}} [[Kategorija:Giuseppe Tartini| ]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Pirančani]] 3lec6g77xbw6nruoy4cohy95wn4icea 6658143 6658142 2026-04-10T09:52:59Z ~2026-21985-81 257993 6658143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Church of Saint Catherine, Padova - Tartini.jpg|thumb|right|250px|Spominska plošča na [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]], kjer je pokopan]] '''Giuseppe Tartini''', italijanski [[skladatelj]] in [[violinist]], * [[8. april]] [[1692]], [[Piran]], [[Beneška republika]] † [[26. februar]] [[1770]], [[Padova]], Beneška republika. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot [[predklasika|predklasični]] skladatelj in izviren [[glasbena teorija|glasbeni teoretik]]. Na izoblikovanje njegovega stila je najbolj vplival [[baročna glasba|baročni]] mojster [[Arcangelo Corelli]], Tartinija pa zaradi pogoste uporabe [[okrasek (glasba)|okraskov]] in vseh vrst [[trilček|trilčkov]] uvrščajo med [[rokoko]]jske skladatelje. Po skladatelju je poimenovan [[Tartinijev trg, Piran|osrednji piranski trg]], kjer se nahaja tudi [[Tartinijeva hiša, Piran|njegova rojstna hiša]], z njegovim imenom pa so si pomagali tudi nekateri [[Slovenija|slovenski]] glasbeni [[ansambel|ansambli]], [[Godalni kvartet Tartini]], [[Trio Tartini]], in tako dalje. [[Slika:Basilica of Saint Anthony of Padua - Monument to Giuseppe Tartini.jpg|250px|thumb|desno|Tartinijev spomenik na [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona Padovanskega]] v Padovi]] == Življenje in delo == Giuseppe Tartini se je rodil v [[Piran]]u [[8. april]]a [[1692]]. Oče Gian Antonio Tartini je bil [[Firence|firenškega]] porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših piranskih plemiških rodbin. Giuseppe je prvo znanje nabiral v [[oratorij]]u očetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v ''Collegio dei padri delle scuole Pie'' v [[Koper|Kopru]]. Verjetno je obiskoval tudi piransko [[akademija (ustanova)|akademijo]] ''I virtuosi''. Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]], vendar je Giuseppeja nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti [[Univerza v Padovi|univerze v Padovi]]. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral [[Padova|Padovo]] zapustiti. Zatekel se je v [[Assisi]], kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije.{{sfn|Senčar|1999|p=27,29}} V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem [[Akustika|akustičnih zakonitosti]]. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v [[Ancona|Anconi]], kjer je študiral dve leti. Leta [[1721]] so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v [[Bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova|baziliki svetega Antona v Padovi]]. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot [[virtuoz]]. Po krajšem bivanju v [[Praga|Pragi]] je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je znova prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta [[1728]] je ustanovil slovito violinsko šolo »La scuola delle nazioni«. Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek »Il maestro delle nazioni« (glasbeni mojster narodov). Umrl je v Padovi [[26. februar]]ja [[1770]]. Pokopan je v [[Cerkev svete Katarine, Padova|cerkvi svete Katarine v Padovi]] (Chiesa di Santa Caterina). Na pročelju cerkve je vzidana tudi spominska plošča. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino in tako dalje. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata ''[[Vražji trilček]]''. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Piran pomnik Tartiniego 1.jpg|[[Tartinijev spomenik]] v [[Piran]]u Slika:Piran Giuseppe Tartini Platz 10032007 11.jpg|[[Tartinijev trg]], Piran Slika:Piran (8965575478).jpg|Tartinijev trg ponoči Slika:TartiniHouse-Piran.JPG|Tartinijeva rojstna hiša v Piranu Slika:TartiniTheater-Piran.JPG|[[Tartinijevo gledališče]], Piran </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2017 |title=Giuseppe Tartini (1692-1770): violinski virtuoz, skladatelj, teoretik in pedagog svetovnega slovesa|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-92789-8-7 |cobiss=288025344 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Žitko, Duška |year=2019 |title=El Tartini in piassa: zgodba o spomeniku = storia del monumento = a story about the monument|publisher=Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran|isbn=978-961-94328-6-0|cobiss= 303309568|pages=|language=EN, IT, SL}} * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piran]] * [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeva hiša]] * [[Tartinijev spomenik]] * [[Tartinijev trg]] == Zunanje povezave == {{Katzbirke}} * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 Kamra.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624183014/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452 |date=2015-06-24 }} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1760-giuseppe-tartini Revija.ognjisce.si] * [http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ Primorci.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150624164632/http://www.primorci.si/osebe/tartini-giuseppe/870/ |date=2015-06-24 }} * [http://www.britannica.com/biography/Giuseppe-Tartini Britannica.com] * [http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/tartini Portoroz.si] * [http://imslp.org/wiki/Category:Tartini,_Giuseppe Imslp.org] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174700262 Giuseppe Tartini]«. ''Sledi časa'' (14. junij 2020). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tartini, Giuseppe}} [[Kategorija:Giuseppe Tartini| ]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Pirančani]] b0swmqk7h5tizbojrzllqybs7f8wvjw 1 77530 6658103 417929 2026-04-10T09:00:35Z TadejM 738 {{WPKRON|class=list|importance=low}} 6658103 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Kidrič== Drugje piše, da je Boris Kidrič rojen 1911. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 20:11, 5 april 2006 (CEST) Če imaš druge in tudi zanesljivejše vire, lahko kar popraviš. Drugače pa je velikokrat 'dežurni krivec' za datume [[Uporabnik:Heretik|Heretik]]. {{s-8-)}} --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 20:14, 5 april 2006 (CEST) Na svarog.org pravijo, da je bilo Kristusovega leta 1911, ko se je rodil Kidrič. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 08:19, 10 april 2006 (CEST) V Encilkopedija Leksikografskog zavoda ZAgreb piše 1912 (kot v članku). --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 08:34, 10 april 2006 (CEST) Kar pa še ni zagotovilo za verodostojnost. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 08:37, 10 april 2006 (CEST) Zbirka NUK Portreti znanih Slovencev [http://www.nuk.uni-lj.si/portretnazbirka/PortretnaZbirka.exe/FullResult?ID=520] Pravi tudi 1912. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 09:16, 10 april 2006 (CEST) Res je, da si internetni viri niso enotni glede tega, ampak če odpremo članek v [http://mladina.si/tednik/200441/clanek/slo--spomeniki-sinisa_gacic/ Mladini] in kliknemo sliko z "znamenitim" Kidričevim spomenikom pred CD za povečavo, se na podstavku vidi, da naj bi živel med 1912 in 1953. --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 09:37, 10 april 2006 (CEST) 6vbpaq3b6j35h2mg8e5tnfxorpjzuee 6658106 6658103 2026-04-10T09:02:09Z TadejM 738 zamik 6658106 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Kidrič== Drugje piše, da je Boris Kidrič rojen 1911. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 20:11, 5 april 2006 (CEST) :Če imaš druge in tudi zanesljivejše vire, lahko kar popraviš. Drugače pa je velikokrat 'dežurni krivec' za datume [[Uporabnik:Heretik|Heretik]]. {{s-8-)}} --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 20:14, 5 april 2006 (CEST) Na svarog.org pravijo, da je bilo Kristusovega leta 1911, ko se je rodil Kidrič. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 08:19, 10 april 2006 (CEST) :V Encilkopedija Leksikografskog zavoda ZAgreb piše 1912 (kot v članku). --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 08:34, 10 april 2006 (CEST) Kar pa še ni zagotovilo za verodostojnost. --[[Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] 08:37, 10 april 2006 (CEST) :Zbirka NUK Portreti znanih Slovencev [http://www.nuk.uni-lj.si/portretnazbirka/PortretnaZbirka.exe/FullResult?ID=520] :Pravi tudi 1912. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 09:16, 10 april 2006 (CEST) ::Res je, da si internetni viri niso enotni glede tega, ampak če odpremo članek v [http://mladina.si/tednik/200441/clanek/slo--spomeniki-sinisa_gacic/ Mladini] in kliknemo sliko z "znamenitim" Kidričevim spomenikom pred CD za povečavo, se na podstavku vidi, da naj bi živel med 1912 in 1953. --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 09:37, 10 april 2006 (CEST) t3180p4zy46mqq1fnqserjuj2rk9hhq 0 83338 6657968 6550946 2026-04-09T19:31:02Z Upwinxp 126544 boljša fotografija, +np 6657968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Dornberk |zgodovinsko ime=Dornberg (do 1952)<br>Zali hrib (1952–1955) |slika=Dornberk.jpg | latd = 45 |latm = 53 |lats = 21.08 |latNS = N | longd = 13 |longm = 44 |longs = 9 |longEW = E |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina=1,08 |prebivalstvo=829 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 60,7 |postna = 5294 |posta = Dornberk |najdisi = Dornberk |geopedia = #L410_T13_F10117291_b4}} '''Dornberk''' je velika gručasta [[vas]] v spodnji [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], administrativno spada pod [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]]. Leži na vznožju vzpetine [[Čuklja (grič)|Čuklja]] (117 m), ki je na južnem robu rečnega kolena Vipave, na njenem levem bregu. Hiše so zaradi lege na dvignjenem svetu zavarovane pred poplavami, ravnica ob Vipavi pa je namenjena kmetovanju, predvsem [[vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[sadjarstvo|sadjarstvu]] ([[Breskev|breskve]]). Skoraj v celoti jo prekrivajo [[breskev|breskovi]] nasadi, ki jih namakajo z vodo odkar pa je zgrajeno akumulacijsko [[Vogrsko jezero|jezero Vogršček]], je urejen namakalni sistem. Dornberk je središče vinogradništva v tem delu doline. Ima ugodno prometno lego, saj se pri njem od ceste in železnice [[Nova Gorica]]-[[Sežana]] odcepita kraka proti [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Zato je Dornberk postal središčna vas okoliške kmetijske pokrajine. Okoliške vasi Dornberka so [[Batuje]], [[Budihni]], [[Zalošče]], [[Tabor, Nova Gorica|Tabor]], [[Potok pri Dornberku]], [[Saksid]], [[Gradišče nad Prvačino]], [[Steske]], [[Draga pri Dornberku|Draga]] Industrijskih obratov v kraju ni, razvito pa je [[podjetništvo]]. V Dornberku so bencinski servis, bančna enota, enota zavarovalnice, pošta, osnovna šola in vrtec, samopostrežna trgovina, kmetijska trgovina, pekarna, zdravstveni dom in [[lekarna]]. == Ime == Leta 1952 so Dornberg (iz nemščine ''Dorn'' »trn« in ''Berg'' »hrib«) začasno preimenovali v ''Zali hrib''. Zaradi nezadovoljstva lokalnega prebivalstva pa je bilo le tri leta pozneje ime kraja ponovno preimenovano v ''Dornberk'', podobno kot prvotno ime kraja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dornberk.com/kraj.html|title=KRAJ DORNBERK|website=www.dornberk.com|accessdate=2023-04-16|archive-date=2022-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20221209233519/http://www.dornberk.com/kraj.html|url-status=dead}}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Dornberk| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 9bx1zqv5evyor7cdin63ecfoq0dt2lq 0 87270 6657962 6657630 2026-04-09T19:01:08Z Muc77 247998 posodobitev števila avtobusov 6657962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''218''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''54''' enojnih in '''144''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |1 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 4 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] pb0fwwo5dh7wuvfr9wzcrr0i56xvggt 0 89955 6658004 6434099 2026-04-09T21:45:48Z Marko3 1829 6658004 wikitext text/x-wiki [[Slika:POL_Szczecin_COA.svg|thumb|Grb mesta|150px]] [[Slika:09 Szczecin SZN.jpg|thumb|Szczecin|150px]] '''Szczecin''' ali poslovenjeno '''Ščečin''' ([[kašubščina|kašubško]] ''Szczecëno'', {{jezik-de|Stettin}}, izgovorjava ''Ščečin'') je eno najstarejših in največjih [[mesto|mest]] na [[Poljska|Poljskem]] ter [[glavno mesto]] [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskega vojvodstva]]. Leži ob [[reka|reki]] [[Odra|Odri]]. Gre za drugo največje mesto in največjo pomorsko luko na Poljskem na [[Baltsko morje|Baltskem morju]] (pristanišče Szczecin-[[Świnoujście]]). Po podatkih iz leta 2014 je v mestu živelo 408.176 prebivalcev. V mestu je več univerz, npr. [[Univerza v Szczecinu]], [[Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v Szczecinu]], [[Pomorjanska medicinska univerza]], [[Pomorjanska univerza]] v Szczecinu in [[Akademija umetnosti v Szczecinu]]. == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] * [[Multinational Corps Northeast]] (dobesedno slovensko ''Večnacionalni korpus Severovzhod''; kratica MNC NE) * [[Szczecinski tramvaj|Ščečinski tramvaj]] * [[Železniška proga Szczecin Główny–Trzebież Szczeciński]] * [[Szczecinski avtobus]] * [[Szczecinska filharmonija]] * [[Ščečinski mir]] {{pl-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] [[Kategorija:Naselja ob Odri]] [[Kategorija:Szczecin| ]] {{normativna kontrola}} iwif1jypun4gajaybz4jty3btwuret9 0 92121 6658222 5180848 2026-04-10T11:11:19Z Shabicht 3554 6658222 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] je [[Cerkev sv. Jožefa, Cankova|cerkev sv. Jožefa]]. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] ovds9eau78apn0u45lfz0ftfcs4hjwp 6658225 6658222 2026-04-10T11:15:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6658225 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] 09bipe6pnr98msgjfsduapeh2rzp8m5 6658234 6658225 2026-04-10T11:21:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6658234 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kapelan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v cankovski župniji je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Dušni pastirji iz župnije Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] mgwcszev5818qyjbs1bgk1nv2peckoj 6658236 6658234 2026-04-10T11:23:17Z Shabicht 3554 /* Kaplani */ 6658236 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kapelan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v cankovski župniji je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Duhovniki iz Župnije Cankova=== *Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] pfzpitx5b2u9iuqsk5qqjwvn3xe0zw6 6658241 6658236 2026-04-10T11:25:17Z Shabicht 3554 /* Župniki */ 6658241 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kaplan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v Cankovi je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, † 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Duhovniki iz Župnije Cankova=== *Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] daat10gcliu9t6qrqcmg7d5sr6efs79 6658256 6658241 2026-04-10T11:39:04Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6658256 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Prvi zanesljivi zgodovinski podatki o krajih cankovske župnije so iz leta 1366, ko so popisovali veleposestvo [[grof]]ov [[Banffy|Bánffy]] v Gornji Lendavi. Na območju sedanje župnije se omenjajo naslednja naselja: * Villa seu possessio Kaltenprun - Hydegkut - kraj ob mrzlem studencu - t.j. [[Cankova]]; * Beznauch - [[Beznovci]]; * Brezauch - [[Brezovci]]; * Villa seu possessio Korlautfalu juxa rivolum Chernech - [[Gornji Črnci]]; * Villa seu possessio Domaynch in districtu juxta Linadu - [[Domajinci]]; * Villa seu possessio Grofenyk - [[Korovci]]; * Lyhomer in districtu S. Martini - [[Lemerje]]; * Posoch - [[Puževci]]; * Kupretfalua - [[Skakovci]]; * Ztrypkotz - [[Strukovci]]; * Topolotz [[Topolovci]]. Kot povezava med Ogrsko in Avstrijo (Štajersko) se leta 1627 Hydegkut - Cankova omenja v protestantskem vizitacijskem zapisniku. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kaplan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v Cankovi je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, † 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Duhovniki iz Župnije Cankova=== *Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] kqg9y71322392uqsai7zmdpakjsic5g 6658258 6658256 2026-04-10T11:51:31Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6658258 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Prvi zanesljivi zgodovinski podatki o krajih cankovske župnije so iz leta 1366, ko so popisovali veleposestvo [[grof]]ov [[Banffy|Bánffy]] v Gornji Lendavi. Na območju sedanje župnije se omenjajo naslednja naselja: * Villa seu possessio Kaltenprun - Hydegkut - kraj ob mrzlem studencu - t.j. [[Cankova]]; * Beznauch - [[Beznovci]]; * Brezauch - [[Brezovci]]; * Villa seu possessio Korlautfalu juxa rivolum Chernech - [[Gornji Črnci]]; * Villa seu possessio Domaynch in districtu juxta Linadu - [[Domajinci]]; * Villa seu possessio Grofenyk - [[Korovci]]; * Lyhomer in districtu S. Martini - [[Lemerje]]; * Posoch - [[Puževci]]; * Kupretfalua - [[Skakovci]]; * Ztrypkotz - [[Strukovci]]; * Topolotz [[Topolovci]]. Kot povezava med Ogrsko in Avstrijo (Štajersko) se leta 1627 Hydegkut - Cankova omenja v protestantskem vizitacijskem zapisniku. V letu 1718 so na Cankovi, na kraju sedanje cerkve, sezidali kapelo v čast sv. Jožefu, katere sledovi so sedaj vidni v zvoniku in delu cerkvene ladje. Leta 1736 so zgradili še drugi del sedanje cerkvene ladje. Pred ustanovitvijo župnije (1754) so kapelo - cerkev obnovili z denarno pomočjo grofa Leopolda Nadassdyja. Novoustanovljena župnija je obsegala naslednja naselja: Cankova, Korovci, Domajinci Topolovci, Beznovci, Skakovci in Strukovci. Cankova, Korovci, Domajinci Topolovci, Beznovci, Skakovci in Strukovci sdyja. K novoustanovljeni župniji so spadali naslednji kraji: Cankova, Korovci, Domajinci Topolovci, Beznovci, Skakovci in Strukovci. Cankova, Korovci, Domajinci Topolovci, Beznovci, Skakovci in Strukovci Po drugi svetovni vojni pa so se Brezovci priključili župniji svetega Boštjana - Sebeščana v Pečarovcih, cankovski župniji pa je bila priključena vas Zenkovci, ki je dotlej spadala v pečarovsko župnijo. Novejša zgodovina Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kaplan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v Cankovi je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, † 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Duhovniki iz Župnije Cankova=== *Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] flp0oatyddh38kwvmwie9uwabxmlh94 6658260 6658258 2026-04-10T11:55:07Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6658260 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Murska Sobota]] |zupnik= Ivan Kranjec |sedez= Cankova 65 9261 Cankova |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Cankova]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Murska Sobota|Dekanije Murska Sobota]], ki je del [[škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Prvi zanesljivi zgodovinski podatki o krajih cankovske župnije so iz leta 1366, ko so popisovali veleposestvo [[grof]]ov [[Banffy|Bánffy]] v Gornji Lendavi. Na območju sedanje župnije se omenjajo naslednja naselja: * Villa seu possessio Kaltenprun - Hydegkut - kraj ob mrzlem studencu - t.j. [[Cankova]]; * Beznauch - [[Beznovci]]; * Brezauch - [[Brezovci]]; * Villa seu possessio Korlautfalu juxa rivolum Chernech - [[Gornji Črnci]]; * Villa seu possessio Domaynch in districtu juxta Linadu - [[Domajinci]]; * Villa seu possessio Grofenyk - [[Korovci]]; * Lyhomer in districtu S. Martini - [[Lemerje]]; * Posoch - [[Puževci]]; * Kupretfalua - [[Skakovci]]; * Ztrypkotz - [[Strukovci]]; * Topolotz [[Topolovci]]. Kot povezava med Ogrsko in Avstrijo (Štajersko) se leta 1627 Hydegkut - Cankova omenja v protestantskem vizitacijskem zapisniku. V letu 1718 so na Cankovi, na kraju sedanje cerkve, sezidali kapelo v čast sv. Jožefu, katere sledovi so sedaj vidni v zvoniku in delu cerkvene ladje. Leta 1736 so zgradili še drugi del sedanje cerkvene ladje. Pred ustanovitvijo župnije (1754) so kapelo - cerkev obnovili z denarno pomočjo grofa Leopolda Nadassdyja. Novoustanovljena župnija je obsegala naslednja naselja: Cankova, Korovci, Domajinci Topolovci, Beznovci, Skakovci in Strukovci. Puževci, Lemerje in Brezovci so bili priključeni cankovski župniji 18. septembra 1756. Gornji Črnci so še naprej ostali v župniji sv. Jurija, vendar jih 1830. leta omenjajo pri cankovski župniji. Po drugi svetovni vojni so Brezovce priključili župniji svetega Boštjana - Sebeščana v Pečarovcih, cankovski župniji pa je bila priključena vas Zenkovci, ki je dotlej spadala v pečarovsko župnijo. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. ==Sakralni objekti== [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|Cerkev sv. Jožefa]]<br>[[župnijska cerkev]] ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * Janoš Hül (1765-1779) – * Kruplivnik, o. 1739; † Sveti Jurij, 5. avgust 1809. *Mihael Andreič (1779-1787) – * Dankovci, o. 1749; † Cankova, 1. marec 1787. *Jurij Tengelitš (1786-1798) – * Božok (Gradiščanska), 28. februar 1758; † Cankova, 20. julij 1798. *Franc Bernjak (1798-1833), bil je dekan Slovenske okrogline *Janoš Šbül kaplan (1827-1828; 1831-1832), nato župnik (1832/33-1858) – * Turnišče, 19. september 1795; † Cankova, 15. april 1858 *Vendel Ratkovič (1858) *Jožef Borovnjak (1858-1909); razen župnikovanja v Cankovi je deloval tudi kot prekmurski nabožni pisatelj. *Jožef Sakovič (1909) *Vincent pl. Keresttury (1909-?) – * Bakovci, † 18. januar 1864. ===Kaplani=== *Jakob Sabar (1827) *Jožef Habetler (1828-30) – * Hrvatske Siče (Gradiščanska), 19. februar 1802; † Gornji Petrovci, 8. marec 1871. *Imre Dončec (1830-31) – * Števanovci, 8. junij 1805; † Monošter, 26. december 1848. ===Duhovniki iz Župnije Cankova=== *Matjaž Flisar – * Domajinci, 5. april 1776; † Gornji Senik, 26. april 1829. ==Sklici== ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Cankova]] [[Kategorija:Dekanija Murska Sobota]] [[Kategorija:Cankova]] 7pias3vjdvq2suwodmshw3foy5j5m62 0 96466 6658073 5955594 2026-04-10T08:21:17Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658073 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v Mariboru. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]] pošlje svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]]. Žirija (vodja žirije g. Stojan Kerbler) mu prisodi 2.nagrado za posamezno fotografijo. Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije, mu [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodeli naziv »Fotoamater 1.razreda (FA1 .FZS)«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto instruktor FZS« in pisno priznanje Foto zveze Slovenije za uspešno delo in pomoč pri izvedbi republiške razstave diapozitivov. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], ipd.), nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt, redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti, fotke se najdejo še na kakšnem plakatu ali ovitku CD-ja (zgoščenke), katalogu, prospektu, ipd. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja. == Delo == Pripravil je 12.samostojnih razstav in sodeloval na 12-tih klubskih razstavah, do leta [[1996]] pa je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, na katerih je razstavljal 98 črno-belih fotografij in 142 diapozitivov, prejel 27 nagrad (5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz.pohval). === Samostojne razstave === * 1984 – Maribor, Jeklotehna * 1989 – Maribor, Fotosalon * 1990 – Maribor, Tima OCM * 1992 – Maribor, Foto kinoklub TAM * 1992 – Maribor, Mali salon knjižnice * 1993 – Maribor, Galerija Media Nox * 1996 – Maribor, Fotosalon * 2004 – Maribor, Jazz klub Satchmo * 2008 – Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * 2009 – Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * 2010 – Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * 2010 – Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * 2010 – Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * 2013 – Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * 2013 – Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * 2014 – Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * 2014 – Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2014 – Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2014 – Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2016 – Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * 2017 – Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * 2019 – Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * 2020 – Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * 2023 – Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] sr6wdkrsn70nv5f6l3pvkxg45yb6fqf 6658075 6658073 2026-04-10T08:24:27Z ~2026-22098-87 257985 /* Samostojne razstave */ 6658075 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v Mariboru. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]] pošlje svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]]. Žirija (vodja žirije g. Stojan Kerbler) mu prisodi 2.nagrado za posamezno fotografijo. Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije, mu [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodeli naziv »Fotoamater 1.razreda (FA1 .FZS)«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto instruktor FZS« in pisno priznanje Foto zveze Slovenije za uspešno delo in pomoč pri izvedbi republiške razstave diapozitivov. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], ipd.), nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt, redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti, fotke se najdejo še na kakšnem plakatu ali ovitku CD-ja (zgoščenke), katalogu, prospektu, ipd. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja. == Delo == Pripravil je 20.samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah, do leta [[1996]] pa je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, na katerih je razstavljal 98 črno-belih fotografij in 142 diapozitivov, prejel 27 nagrad (5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz.pohval). === Samostojne razstave === * 1984 – Maribor, Jeklotehna * 1989 – Maribor, Fotosalon * 1990 – Maribor, Tima OCM * 1992 – Maribor, Foto kinoklub TAM * 1992 – Maribor, Mali salon knjižnice * 1993 – Maribor, Galerija Media Nox * 1996 – Maribor, Fotosalon * 2004 – Maribor, Jazz klub Satchmo * 2008 – Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * 2009 – Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * 2010 – Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * 2010 – Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * 2010 – Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * 2013 – Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * 2013 – Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * 2014 – Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * 2014 – Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2014 – Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2014 – Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * 2016 – Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * 2017 – Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * 2019 – Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * 2020 – Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * 2023 – Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] t4fpmd3ugg4hlvrk0vub1sp58qgzi9o 6658076 6658075 2026-04-10T08:31:10Z ~2026-22098-87 257985 /* Samostojne razstave */ 6658076 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v Mariboru. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]] pošlje svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]]. Žirija (vodja žirije g. Stojan Kerbler) mu prisodi 2.nagrado za posamezno fotografijo. Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije, mu [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodeli naziv »Fotoamater 1.razreda (FA1 .FZS)«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto instruktor FZS« in pisno priznanje Foto zveze Slovenije za uspešno delo in pomoč pri izvedbi republiške razstave diapozitivov. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], ipd.), nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt, redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti, fotke se najdejo še na kakšnem plakatu ali ovitku CD-ja (zgoščenke), katalogu, prospektu, ipd. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja. == Delo == Pripravil je 20.samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah, do leta [[1996]] pa je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, na katerih je razstavljal 98 črno-belih fotografij in 142 diapozitivov, prejel 27 nagrad (5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz.pohval). === Samostojne razstave === * [[1984]] - Maribor, Jeklotehna * [[1989]] - Maribor, Fotosalon * [[1990]] - Maribor, Tima OCM * [[1992]] - Maribor, Foto kinoklub TAM * [[1992]] - Maribor, Mali salon knjižnice * [[1993]] - Maribor, Galerija Media Nox * [[1996]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Maribor, Jazz klub Satchmo * [[2008]] - Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * [[2009]] - Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * [[2010]] - Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * [[2010]] - Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * [[2010]] - Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * [[2013]] - Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * [[2013]] - Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * [[2014]] - Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * [[2014]] - Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2016]] - Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * [[2017]] - Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * [[2019]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * [[2020]] - Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * [[2023]] - Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] qnmtd6h2q415h4ae32ap92jity20ugc 6658085 6658076 2026-04-10T08:38:41Z ~2026-22098-87 257985 /* Skupinske razstave */ 6658085 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v Mariboru. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]] pošlje svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]]. Žirija (vodja žirije g. Stojan Kerbler) mu prisodi 2.nagrado za posamezno fotografijo. Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije, mu [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodeli naziv »Fotoamater 1.razreda (FA1 .FZS)«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto instruktor FZS« in pisno priznanje Foto zveze Slovenije za uspešno delo in pomoč pri izvedbi republiške razstave diapozitivov. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], ipd.), nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt, redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti, fotke se najdejo še na kakšnem plakatu ali ovitku CD-ja (zgoščenke), katalogu, prospektu, ipd. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja. == Delo == Pripravil je 20.samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah, do leta [[1996]] pa je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, na katerih je razstavljal 98 črno-belih fotografij in 142 diapozitivov, prejel 27 nagrad (5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz.pohval). === Samostojne razstave === * [[1984]] - Maribor, Jeklotehna * [[1989]] - Maribor, Fotosalon * [[1990]] - Maribor, Tima OCM * [[1992]] - Maribor, Foto kinoklub TAM * [[1992]] - Maribor, Mali salon knjižnice * [[1993]] - Maribor, Galerija Media Nox * [[1996]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Maribor, Jazz klub Satchmo * [[2008]] - Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * [[2009]] - Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * [[2010]] - Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * [[2010]] - Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * [[2010]] - Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * [[2013]] - Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * [[2013]] - Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * [[2014]] - Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * [[2014]] - Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2016]] - Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * [[2017]] - Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * [[2019]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * [[2020]] - Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * [[2023]] - Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD * [[2010]] - Maribor, Galerija Stolp, klubska razstava članov Foto kluba Maribor * [[2011]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “6. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2011]] - Domžale, CZM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor – “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Eberndorf, Avstrija – “Ars Corvinus, mednarodna likovna kolonija” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “One-Oni” * [[2012]] - Radlje ob Dravi, Glasbena šola Radlje – “Štirje vidiki krajine” – (Anka Krašna, Theresia Fauland Nerat, Matjaž Duh, Marjan Laznik) * [[2012]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “7. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2012]] - Maribor, Botanični vrt Pivola, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Pomladni pogledi” * [[2012]] - Maribor, Kolosej, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Podvodni svet” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Od spodaj navzgor” * [[2013]] - Lendava, Dom kulture, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2013]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “8. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2013]] - Maribor, UGM, več avtorjev, “Mi, Vi, Oni” * [[2013]] - Maribor, Galerija ArtB, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2014]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “9. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2014]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2015]] - Maribor, Malo razstavišče Pedagoške fakultete UM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Ulice in sence” * [[2015]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “10. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2015]] - Mestna galerija Deutschlandsberg, Avstrija, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2015]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” * [[2016]] - Zagreb, Galerija Fotokluba Zagreb, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2016]] - Leskovac, Galerija Leskovačkog kulturnog centra, razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2016]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “11. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2016]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Svetloba in senca” * [[2017]] - Maribor, Galerija kavarne Betnava, razstava članov Društva ljubiteljev fotografije Maribor “Od A do Z” * [[2017]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “12. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2017]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Osijek, Muzej likovnih umetnosti, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Rijeka, Riječki festival fotografije, Galerija Kortil, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” (Festival fotografije Maribor) * [[2023]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Best of” * [[2025]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Fotografija pripoveduje zgodbo” ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] 2mqd661xx2kfxwexucvemdqg9b2l2sr 6658086 6658085 2026-04-10T08:44:14Z ~2026-22098-87 257985 /* Življenjepis */ 6658086 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo. To ga je dodatno motiviralo za nadaljnje raziskovanje fotografije. Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services). Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov. Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ). Nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl). Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev. Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav. V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah. Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Delo == Pripravil je 20.samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah, do leta [[1996]] pa je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, na katerih je razstavljal 98 črno-belih fotografij in 142 diapozitivov, prejel 27 nagrad (5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz.pohval). === Samostojne razstave === * [[1984]] - Maribor, Jeklotehna * [[1989]] - Maribor, Fotosalon * [[1990]] - Maribor, Tima OCM * [[1992]] - Maribor, Foto kinoklub TAM * [[1992]] - Maribor, Mali salon knjižnice * [[1993]] - Maribor, Galerija Media Nox * [[1996]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Maribor, Jazz klub Satchmo * [[2008]] - Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * [[2009]] - Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * [[2010]] - Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * [[2010]] - Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * [[2010]] - Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * [[2013]] - Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * [[2013]] - Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * [[2014]] - Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * [[2014]] - Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2016]] - Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * [[2017]] - Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * [[2019]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * [[2020]] - Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * [[2023]] - Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD * [[2010]] - Maribor, Galerija Stolp, klubska razstava članov Foto kluba Maribor * [[2011]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “6. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2011]] - Domžale, CZM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor – “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Eberndorf, Avstrija – “Ars Corvinus, mednarodna likovna kolonija” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “One-Oni” * [[2012]] - Radlje ob Dravi, Glasbena šola Radlje – “Štirje vidiki krajine” – (Anka Krašna, Theresia Fauland Nerat, Matjaž Duh, Marjan Laznik) * [[2012]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “7. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2012]] - Maribor, Botanični vrt Pivola, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Pomladni pogledi” * [[2012]] - Maribor, Kolosej, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Podvodni svet” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Od spodaj navzgor” * [[2013]] - Lendava, Dom kulture, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2013]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “8. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2013]] - Maribor, UGM, več avtorjev, “Mi, Vi, Oni” * [[2013]] - Maribor, Galerija ArtB, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2014]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “9. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2014]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2015]] - Maribor, Malo razstavišče Pedagoške fakultete UM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Ulice in sence” * [[2015]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “10. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2015]] - Mestna galerija Deutschlandsberg, Avstrija, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2015]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” * [[2016]] - Zagreb, Galerija Fotokluba Zagreb, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2016]] - Leskovac, Galerija Leskovačkog kulturnog centra, razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2016]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “11. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2016]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Svetloba in senca” * [[2017]] - Maribor, Galerija kavarne Betnava, razstava članov Društva ljubiteljev fotografije Maribor “Od A do Z” * [[2017]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “12. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2017]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Osijek, Muzej likovnih umetnosti, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Rijeka, Riječki festival fotografije, Galerija Kortil, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” (Festival fotografije Maribor) * [[2023]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Best of” * [[2025]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Fotografija pripoveduje zgodbo” ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] sx7jo84nm3ythb4j8k6ekm4uqb3sii5 6658090 6658086 2026-04-10T08:47:55Z ~2026-22098-87 257985 /* Delo */ 6658090 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo. To ga je dodatno motiviralo za nadaljnje raziskovanje fotografije. Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services). Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov. Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije. Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ). Nekaj let (1989-1991) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl). Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev. Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav. V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah. Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS. Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. === Samostojne razstave === * [[1984]] - Maribor, Jeklotehna * [[1989]] - Maribor, Fotosalon * [[1990]] - Maribor, Tima OCM * [[1992]] - Maribor, Foto kinoklub TAM * [[1992]] - Maribor, Mali salon knjižnice * [[1993]] - Maribor, Galerija Media Nox * [[1996]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Maribor, Jazz klub Satchmo * [[2008]] - Maribor, Likovno razstavišče Rotovž, “Sabina” * [[2009]] - Malečnik, Osnovna šola, “Forma viva Malečnik” * [[2010]] - Maribor, Jazz klub Satchmo, “Kontrasti” * [[2010]] - Celje, Fotosalon, “One sculpture more” * [[2010]] - Radlje, Galerija Cvetličarne MM, “Kontrasti 2” * [[2013]] - Maribor, Hotel Habakuk, “Toscana” * [[2013]] - Maribor, Fotogalerija Stolp, “3×10” * [[2014]] - Ljubljana, ŠOLT, “3×10” * [[2014]] - Kranj, Galerija Planika, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija ArtB, “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2014]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Popoln začetek dneva in zgodbe za lahko noč” (Grega Bajc & Marjan Laznik) * [[2016]] - Maribor, Galerija Kavarne Betnava, “Dva proti enemu, ena proti dvema” (Rajko Ferk, Breda Jurečko, Marjan Laznik) * [[2017]] - Slovenska Bistrica, knjižnica, “Akti” * [[2019]] - Maribor, Galerija Rrrudolf (Literarna hiša), “Ni vse črno belo” (Festival fotografije Maribor) * [[2020]] - Maribor, razstavišče Karlinia, Karantena, “Ni vse črno belo” * [[2023]] - Kranj, Galerija Planika,”Figura/Figure” === Skupinske razstave === * [[1984]] - Maribor, Fotosalon * [[1992]] - Maribor, Fotosalon * [[1994]] - Maribor, Fotosalon * [[2004]] - Ljubljana, Mala galerija Cankarjevega doma - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2004]] - Maribor, Galerija Kibela (Narodni dom Maribor) - Iskanje zvenenja (Jazz fotografija) * [[2008]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 3. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 4. mednarodna likovna kolonija * [[2009]] - Pitschgau, Lateinberg, Eibiswald, Avstrija - “Kunst in der landschaft” - 1.mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Razstavišče Rudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor - Oko vidi svoj svet * [[2010]] - Celje, Fotosalon - Foto potovanja * [[2010]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc - 5. mednarodna likovna kolonija * [[2010]] - Maribor, Galerija E2RD - projekt PRINC.E2RD * [[2010]] - Maribor, Galerija Stolp, klubska razstava članov Foto kluba Maribor * [[2011]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “6. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2011]] - Domžale, CZM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor – “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Oko vidi svoj svet 2” * [[2011]] - Eberndorf, Avstrija – “Ars Corvinus, mednarodna likovna kolonija” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “One-Oni” * [[2012]] - Radlje ob Dravi, Glasbena šola Radlje – “Štirje vidiki krajine” – (Anka Krašna, Theresia Fauland Nerat, Matjaž Duh, Marjan Laznik) * [[2012]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “7. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2012]] - Maribor, Botanični vrt Pivola, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Pomladni pogledi” * [[2012]] - Maribor, Kolosej, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Podvodni svet” * [[2012]] - Maribor, Galerija Rrrudolf, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Od spodaj navzgor” * [[2013]] - Lendava, Dom kulture, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2013]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “8. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2013]] - Maribor, UGM, več avtorjev, “Mi, Vi, Oni” * [[2013]] - Maribor, Galerija ArtB, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Črno bela glasba” * [[2014]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “9. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2014]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2015]] - Maribor, Malo razstavišče Pedagoške fakultete UM, Društvo ljubiteljev fotografije Maribor, “Ulice in sence” * [[2015]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “10. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2015]] - Mestna galerija Deutschlandsberg, Avstrija, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2015]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” * [[2016]] - Zagreb, Galerija Fotokluba Zagreb, razstava članov Foto kluba Maribor * [[2016]] - Leskovac, Galerija Leskovačkog kulturnog centra, razstava članov Foto kluba Maribor, “Ulica” * [[2016]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “11. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2016]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Svetloba in senca” * [[2017]] - Maribor, Galerija kavarne Betnava, razstava članov Društva ljubiteljev fotografije Maribor “Od A do Z” * [[2017]] - Vukovski dol, Galerija Da Vinci Žmavc – “12. mednarodna likovna kolonija Žmavc” * [[2017]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Osijek, Muzej likovnih umetnosti, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Rijeka, Riječki festival fotografije, Galerija Kortil, razstava članov Foto kluba Maribor, “Linije, črte, ploskve in drugi geometrijski liki” * [[2018]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Motovun, PhotoHill, razstava članov Foto kluba Maribor, “Diptih” * [[2019]] - Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava članov Foto kluba Maribor, “Pokrajina” (Festival fotografije Maribor) * [[2023]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Best of” * [[2025]] - Maribor, Galerija Stolp, letna pregledna razstava članov Foto kluba Maribor, “Fotografija pripoveduje zgodbo” ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] hw9kdqxrjj6rs25z9w6ilq8ji3v8573 6658094 6658090 2026-04-10T08:52:32Z ~2026-22098-87 257985 /* Življenjepis */ 6658094 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] cbl5rta7y2bl6dhu3hzwoof0v8tc8w6 6658095 6658094 2026-04-10T08:53:43Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658095 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== [http://marjan.fotomedia.si/ Domača stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] anwndhps8qfx70dw8fg534hol5fbzir 6658096 6658095 2026-04-10T08:54:26Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658096 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == •[https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] •[https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] q6xp2v6fgxjocrpjntlo9pytne2br9o 6658098 6658096 2026-04-10T08:54:55Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658098 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] 2i79ip89q5yi3jno55wow10mfrnizly 6658101 6658098 2026-04-10T08:59:49Z Yerpo 8417 posodobljena oznaka 6658101 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom Stojana Kerblerja prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta 1988 je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri ZKO Maribor Tezno. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s Pokrajinskim muzejem Maribor pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] 03ad1i8889j6reflt2ib47bvyn57l97 6658112 6658101 2026-04-10T09:05:29Z ~2026-22098-87 257985 /* Življenjepis */ 6658112 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] 53gmut7p6lh5bqltxehsv7zmvmq823d 6658120 6658112 2026-04-10T09:19:03Z ~2026-22098-87 257985 Kompleten življenjepis in delo, državljanstvo, narodnost 6658120 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Laznik, Marjan]] qp42wqm4coy3beefp1qv3de45tsg673 6658121 6658120 2026-04-10T09:19:48Z ~2026-22098-87 257985 6658121 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 9lhwqagvkmsfcisye4q2bdh7r388acu 6658122 6658121 2026-04-10T09:25:48Z ~2026-22098-87 257985 6658122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 86wt1dmtcw63rgzampd95wgetm928q7 6658123 6658122 2026-04-10T09:27:17Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] tr10uqwqmr9p8zoibqgm1iat8fcr234 6658124 6658123 2026-04-10T09:27:59Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] * [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] h9hob76xno2eyk1j69ky9nkef0hul0b 6658125 6658124 2026-04-10T09:29:14Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] •[https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] •[https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] icxofmv4c7bm2to3ukltjfs1mopn3bf 6658126 6658125 2026-04-10T09:29:40Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 2nefcu5htarlagt1500pc9r4pmrbjv7 6658127 6658126 2026-04-10T09:30:08Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] icb0pu3j8zpuxfbcfhkok51ocbzlk5b 6658128 6658127 2026-04-10T09:30:42Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] c2z3c1714c2kn46g6jglz0u08lwusw1 6658131 6658128 2026-04-10T09:34:10Z ~2026-22098-87 257985 /* Življenjepis */ 6658131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref>{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials |title=Osebna bibliografija – Marjan Laznik |publisher=COBISS |accessdate=2026-04-10}}</ref> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 2oxuiq8urij5xruzdczuxoaq1van256 6658132 6658131 2026-04-10T09:35:00Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref>{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials |title=Osebna bibliografija – Marjan Laznik |publisher=COBISS |accessdate=2026-04-10}}</ref> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 6p75q8cxalvb82ip7xj886et4t5fs0x 6658133 6658132 2026-04-10T09:35:34Z ~2026-22098-87 257985 /* Zunanje povezave */ 6658133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marjan Laznik|birth_date=27.9.1964|birth_place=[[Maribor]]|citizenship={{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Marjan Laznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[1964]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Laznik živi in deluje v [[Maribor]]u. S fotografijo se je pričel ukvarjati leta [[1982]], ko je postal član ''Foto kinokluba TAM'' [[Maribor]]. Že naslednje leto, leta [[1983]], je poslal svoje prve fotografije na razpis za Mladinsko republiško razstavo fotografij v [[Vuzenica|Vuzenici]], kjer mu je žirija pod vodstvom [[Stojan Kerbler|Stojana Kerblerja]] prisodila 2. nagrado za posamezno fotografijo.<ref name="fotomedia_omeni">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/o-meni/ |title=Kdo je Marjan Laznik? |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta [[1997]] je član Fotokluba Maribor, najstarejšega in edino neprekinjeno delujočega fotokluba v Sloveniji, ter član Nikon NPS (Nikon Professional Services ).<ref name="fotomedia_omeni"/> Na osnovi pridobljenih točk za nagrajene in razstavljene fotografije mu je [http://www.fzs-zveza.si Foto zveza Slovenije] leta [[1990]] dodelila naziv »Fotoamater 1. razreda (FA1. FZS )«, leto prej ([[1989]]) pa naziv »Foto inštruktor FZS« in pisno priznanje (Puharjeva diploma) za uspešno organizacijo 15. republiške razstave barvnih diapozitivov.<ref name="fotomedia_omeni"/> Leta [[1988]] je postal predsednik sekcije za črno-belo fotografijo FKK TAM Maribor, leto kasneje pa je prevzel vodenje odbora za foto in filmsko dejavnost pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|ZKO Maribor Tezno]]. Leta [[2007]] je ustanovil fotografski atelje Fotomedia v Mariboru. Leta [[2008]] je bil soustanovitelj Društva ljubiteljev fotografije Maribor in postal njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je društvo pripravilo številne odmevne dogodke, razstave in foto-natečaje. Leta [[2010]] je postal član vodstva strokovne sekcije fotografov pri Območni obrtni zbornici Maribor, leta [[2012]] je bil pobudnik in organizator Dnevov fotografije Maribor, leta [[2013]] pa je prevzel funkcijo tajnika Foto zveze Slovenije.<ref name="fotomedia_omeni"/> Svoje fotografije priložnostno objavlja v različnih revijah in časopisih (spletni časopis [http://www.rockonnet.com RockOnNet], [http://www.vecer.si Večer], [http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html Ekipa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830040628/http://www.salomon2000.si/index_ekipa.html |date=2006-08-30 }}, [[Dnevnik (časopis )|Dnevnik]], [http://www.varnost.si/info/index4.html Varnostnik], Mariborčan, Poetikon ipd. ).<ref name="vecer_intervju">{{navedi novice |author=Bogomir Čerin |title=Fotograf, ki je dal prednost (ženski) lepoti |newspaper=Večer |date=2008-05-14 |url=https://marjan.fotomedia.si/intervju-v-veceru/ |accessdate=2026-04-10}}</ref> Nekaj let (1989-1991 ) je bil »službeni« fotograf prireditve FolkArt v okviru [[Festival Lent|Festivala Lent]], redno pa fotografsko beleži različne prireditve, ki spadajo pod Zvezo kulturnih društev Slovenije oz. Javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegove fotografije krasijo ovitke številnih glasbenih publikacij in albumov (Metulj, Screaming Headless Torsos, Sonja Lovrenčič, Brad Shepik, Jure Pukl).<ref name="fotomedia_omeni"/> Laznikovo delo obsega tako dokumentarno kot kreativno fotografijo, pri čemer se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, koncertni fotografiji (jazz in rock) ter akt fotografiji. Redno sodeluje na mednarodnih likovnih kolonijah (npr. Žmavc v Vukovskem dolu, Pitschgau in Eberndorf v Avstriji), kjer dokumentira ustvarjalno delo slikarjev in kiparjev.<ref name="fotomedia_sledi">{{navedi splet |url=https://marjan.fotomedia.si/sledi/ |title=Moj opus - Sledi |publisher=Fotomedia Maribor |accessdate=2026-04-10}}</ref> Od leta 2000 sodeluje pri dokumentiranju Mednarodnega otroškega kiparskega srečanja Forma viva v lesu v Malečniku, od leta 2011 pa sodeluje s [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskim muzejem Maribor]] pri fotografski dokumentaciji razstav.<ref name="fotomedia_omeni"/> V obdobju od 1983 do 2013 je svoja dela poslal na 194 razstav umetniške fotografije doma in po svetu, kjer je prejel 28 nagrad in priznanj. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav (med njimi »Sabina« 2008, »Kontrasti« 2010, »Toscana« 2013, »3 x 10« 2013 ) in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah.<ref name="fotomedia_sledi"/> Njegove fotografije so bile objavljene v 145 publikacijah, evidentiranih v sistemu COBISS.<ref>{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials |title=Osebna bibliografija – Marjan Laznik |publisher=COBISS |accessdate=2026-04-10}}</ref> Svoje znanje prenaša na ljubitelje fotografije skozi fotografske tečaje, delavnice in predavanja v svojem ateljeju Fotomedia. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == • [https://marjan.fotomedia.si/ Uradna spletna stran Marjana Laznika] • [https://www.fotomedia.si/ Fotomedia Maribor] • [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=%22Marjan+Laznik%22&db=cobib&mat=allmaterials Osebna bibliografija v sistemu COBISS] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Laznik, Marjan]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|Laznik, Marjan]] 8r84yw23hml9hk30oo8gtf7k4wqew91 0 98652 6658000 6653812 2026-04-09T21:24:43Z Zupi 576 6658000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Franc (Feri) Lainšček''' [fêri lájnšček],<ref>{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> [[pisatelj|atelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].<ref name="sigledal">https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.</ref>[[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj|pis]] == Življenje == Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],<ref name=sigledal/> hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. == Dela == Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]). Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju. == Bibliografija == [[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]] === Romani === *''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}} *''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}} *''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}} *''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}} *''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}} *''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}} *''[[Vankoštanc]]'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}} *''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}} *''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}} *''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}} *''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}} *''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}} *''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}} *''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}} *''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}} *''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}} *''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}} *''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014 *''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018 *''Zadoščenje'' – 2019 * ''Kurji pastir'' – 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> (prvi del trilogije) * ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022 * ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 * ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024 === Pesniške zbirke === *''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}} *''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}} *''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}} *''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}} *''Ne bodi kot drugi'' '':'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025) *''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} *''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}} *''Lübezen'' – 2014 *''Demon ljubezni'' – 2016 *''Ne'' – 2022 *''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]]) *''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024 *''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025 === Kratka proza === * ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}} * ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}} === Dela za otroke in mladino === * ''Cicibanija'', pesmi (1987) * ''Cufek modrijan'', slikanica (1989) * ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989) * ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990) * ''Ajša Najša'', roman (1989) * ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) * ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990) * ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992) * ''Velecirkus Argo'', roman (1996) * ''Mislice'', pravljice (2000) * ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001) * ''Brki od mleka'', pesmi (2002) * Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002) * ''Lučka'', slikanica (2005) * ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008) * ''Hit poletja'', roman (2008) * ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003) * ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009) * ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010) * ''Barvice'', pesmi (2010) * ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010) * ''Ko bova velika'', zgodbe (2012) * ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013) * ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014) * ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023) * ''Ne'' (2022) * ''Družina'', slikanica (2024) * ''Čarovnica in čarodej'' (2025) === Filmi === * ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti) * ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla) * ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja) * ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk) * ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc) * ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi) === Radijske igre === * Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987 * De revolutionibus – 26min – premiera: 15. 1. 1988 * Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988 * Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar) * Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989 * Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990 * Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta) * Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 01. 10. 1993 * Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij) * Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa) * Jesen – 30,15 min – premiera 06.10.1998 * Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999 * Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. m5. 1999 * Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999 * Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001 * Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja) ==== Kratke radijske igre ==== * Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989 * Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990 * Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992 * Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998 * Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998 ==== Radijske igre za otroke ==== * Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984 * Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) * Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994 * Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996 * Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica) * Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997 * Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi) * Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo) * Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel) == Priznanja == === Nagrade === * 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' * 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]'' * 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]'' * 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]'' * 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]'' * 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] * 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški * 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' <small>([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> * [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' <small>(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' <small>(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])</small> * [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' <small>([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])</small> * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' <small>([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])</small>''' * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' <small>([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' <small>([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' <small>([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)</small> == Viri == * Darka Tancer Kajnih http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Feri Lainšček| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prekmurci]] ps20wlts09l9dkvcjylob0ztpkrvor7 4 99060 6658021 6656400 2026-04-10T01:42:42Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Premier dr. Golob na slovesnosti ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] → [[File:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · The picture shows a rail tunnel, not the prime minister 6658021 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, sicer se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **V predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se dodata slika in njen opis. **Če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]. *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek). *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == {{Za-proti}} <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Anton-Matin Slomšek 15012014 649.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Ljubljana portal seminary.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Terme Dobrna 2025 (2269975443553471015).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slovenski knjižni sejem 2025 (2).jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] pqgjgmoadzhgjyljjyukhs7d1v7mrnc 0 100051 6658227 6655300 2026-04-10T11:18:01Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658227 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 328.923 | 27,88 | {{increase}} 4,40 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024-2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 0ah3vckimuj296acxto1pdixnaidruu 0 100403 6657883 6549726 2026-04-09T15:08:36Z ~2026-21905-22 257949 6657883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10087511_b4 | latd = 45 |latm = 50 |lats = 8.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 56.65 |longEW = E |najdisi=Ivanje+selo |slika=IvanjeSelo1.jpg |povrsina=11,14 |prebivalstvo=210 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=536,9 |postna=1381 |posta=Rakek |obcina=Cerknica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Ivanje selo''' je razpotegnjeno [[naselje]] na severni strani [[rakovška uvala|rakovške uvale]] ob cesti [[Laze, Logatec|Laze]]-[[Rakek]]. Tik nad vasjo poteka [[železnica|železniška proga]] [[Ljubljana]]-[[Postojna]], pod njo pa [[avtocesta|novejša avtocesta]]. Zaradi skromnih obdelovalnih površin so prebivalci iskali zaposlitev kot drvarji in tesarji, kot [[obrt]] se je razvilo izdelovanje lesenih obročev. V naselju stoji podružnična [[Cerkev svetega Hieronima, Ivanje selo|cerkev svetega Hieronima]], prvič omenjena leta [[1526]]. V zgodnjem delu zvonika je na prednji strani vzidana plošča z letnico [[1796]]. V cerkvi sta dva poznobaročna lesena oltarja. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 2020: * [[Slovenci]]: 225 (96,6 %) * [[Hrvati]]: 6 (3 %) * Drugo: 1 ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Cerknica}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerknica]] o4gvskcahaxcmjiw4j7obfp4w23bfe9 0 100909 6657866 6657714 2026-04-09T14:23:48Z Ljuba24b 92351 /* Slike (izbor) */ np 6657866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] cotoukcn2oqbcdheprm2ucb3ukcp8zu 6657868 6657866 2026-04-09T14:28:28Z Ljuba24b 92351 /* Mojstrska dela (izbor) */ np 6657868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] 1bhsz3o8pr7f0mzo6db01lcgn2kd96b 6657869 6657868 2026-04-09T14:31:02Z Ljuba24b 92351 /* Slike (izbor) */ 6657869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) * ''[[Sedem Marijinih žalosti (Dürer)]]'', Stara pinakoteka, München === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] nrf3n0lrm11yn3qn30rycob4hxj7lt7 6657877 6657869 2026-04-09T14:53:50Z Ljuba24b 92351 /* 1507–1520 */ np 6657877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) * ''[[Sedem Marijinih žalosti (Dürer)]]'', Stara pinakoteka, München === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] 9cgk78c5em56qcj22ojt2k93hzrk0bx 6657906 6657877 2026-04-09T16:13:41Z Ljuba24b 92351 /* Lesorezi (izbor) */ 6657906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) * ''[[Sedem Marijinih žalosti (Dürer)]]'', Stara pinakoteka, München === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Štiri čarovnice (Dürer)|Štiri čarovnice]] * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] 1rc9hq9qpc49bwkekywm49iqce7rdzi 6658104 6657906 2026-04-10T09:00:38Z Ljuba24b 92351 /* 1507–1520 */ np 6658104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''[[Marija z rezino hruške (Dürer)|Marija z rezino hruške]]'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) * ''[[Sedem Marijinih žalosti (Dürer)]]'', Stara pinakoteka, München === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Štiri čarovnice (Dürer)|Štiri čarovnice]] * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] dr3ogicml15ux24hk2akwuhnasodfg0 6658226 6658104 2026-04-10T11:16:00Z Ljuba24b 92351 /* Do neodvisnosti 1497 */ np 6658226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''[[Kunec (Dürer)|Kunec]]'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''[[Marija z rezino hruške (Dürer)|Marija z rezino hruške]]'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) * ''[[Sedem Marijinih žalosti (Dürer)]]'', Stara pinakoteka, München === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Štiri čarovnice (Dürer)|Štiri čarovnice]] * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič (Dürer)|Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] l51t6lg54mm00yaceq5rcfxcxh8xpij 0 108109 6658243 6651172 2026-04-10T11:26:47Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658243 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | logo = Logo of the Slovenian National Party.svg | leader = [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | foundation = 17. marec 1991 | headquarters = Bleiweisova 13, [[Ljubljana]] | colorcode = {{Political party data|color}} | ideology = [[slovenski nacionalizem]],<br>[[populizem]],<br>[[evroskepticizem]] <br> | position = [[Politična desnica|desnica]]<ref name="usherbrooke">{{navedi splet|language=fr|title=Slovénie - Élections législatives 2004|url=http://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMElection?codePays=SVN&dateElection=SVN2004103&codeInstitution=1|website=perspective.usherbrooke.ca|accessdate=14 February 2019}}</ref><ref name="documentationfrançaise">{{navedi splet|language=fr|author1=Charles Nonne|title=Slovénie. Une instabilité politique chronique|url=https://www.ladocumentationfrancaise.fr/pages-europe/d000744-slovenie.-une-instabilite-politique-chronique-par-charles-nonne|website=[[La Documentation française]]|date=17 September 2014|accessdate=14 February 2019}}</ref><ref name="googlebooks">{{navedi knjigo|language=fr|author1=Alexei Monroe|title=LAIBACH The interrogation Machine|publisher=CAMION BLANC|isbn=9782357795181|url=https://books.google.com/books?id=kgXWCQAAQBAJ&pg=PT554|year=2005|page=554}}</ref> do [[skrajna desnica]]<ref name="Hloušek">{{citation|first1=Vít|last1=Hloušek|first2=Lubomír|last2=Kopeček|title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared|publisher=Ashgate Publishing|year=2010|page=199|url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&q=slovenian+national+party+far+right&pg=PA199|accessdate=14 November 2011|isbn=9780754678403}}</ref><ref name="Deloy">{{citation|first=Corinne|last=Deloy|title=The Rightwing Opposition Forces forecast to win in the Slovenian General Elections on 4th December next|journal=European Elections Monitor|publisher=Fondation Robert Schuman|year=2011|page=2|url=http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|accessdate=14 November 2011|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf |date=2012-05-24 }}</ref><ref>[https://www.washingtonpost.com/amphtml/news/monkey-cage/wp/2018/06/05/slovenian-voted-on-sunday-is-an-anti-immigrant-government-on-the-way/?noredirect=on "Slovenia voted on Sunday. Is an anti-immigrant government on the way?"].</ref><ref>[https://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election "Slovenian nationalist party set for power after winning election"].</ref> | european = [[Zveza evropskih nacionalnih gibanj|AEMN]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna in {{color box|#FFFF00|border=darkgray}} rumena <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|3|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska nacionalna stranka''' (kratica '''SNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[Politična desnica|desna]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], katere predsednik je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]. Je članica AEMN - Alliance of European National Movements in Zavezništva za mir in svobodo.<ref>{{Navedi splet|title=APF – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/apf/|accessdate=2021-01-09|language=en-US|archive-date=2021-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210117225308/https://www.sns.si/apf/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210117225308/https://www.sns.si/apf/ |date=2021-01-17 }}</ref> Stranka je znana po svojih kontroverznih stališčih - nasprotuje [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], [[Evropska unija|EU]]-ju, [[NATO|Natu]] in [[Islam|Islamu]]. Prednost daje domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi pa ji očitajo preveč [[Nacionalizem|nacionalistična]] stališča, zato se je stranka že zapletla v spore glede [[Država|države]], [[Družbeni spol|spolov]], etničnosti in [[Rasa|ras]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropske-volitve/sns-z-zoprnimi-kandidati/99899|title=SNS z "zoprnimi kandidati"|date=1.5.2009|accessdate=31.3.2019|website=RTV SLO}}</ref> Velja za drugo stranko v zgodovini Slovenije, ki ji je uspel povratek v državni zbor, in sicer leta 2018 (prvi je to uspelo Novi Sloveniji). Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka znova izpadla iz parlamenta.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25}}</ref> == Zgodovina == Stranko je 17. marca 1991 ustanovil [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], ki je od takrat dalje tudi njen predsednik. Izhodišče ima v gibanju [[TIGR]], [[Antifašizem|protifašistični]] [[Organizacija|organizaciji]], katere je bil eden od organizatorjev tudi Zmagov stric, [[Zorko Jelinčič]]. Leto in pol kasneje je SNS na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|volitvah leta 1992]] dobil največ glasov do sedaj, 119.091 (deset odstotkov), kar je pomenilo 12 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]]. Kljub temu je Jelinčič nedolgo zatem, domnevno zaradi različnih pogledov na [[narodnoosvobodilni boj]], sedem poslancev (mdr. [[Sašo Lap|Saša Lapa)]] izključil iz stranke.<ref name="vzp">{{navedi novice| url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3114365 |title=Vzponi in padci SNS |work=[[24ur.com]] |date=7.1.2008 |accessdate=21.3.2017}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/170767 |title=V SNS praznujejo 15. obletnico ustanovitve |date=17.3.2006 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=21.3.2017 |archive-date=2017-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170322014536/https://www.dnevnik.si/170767 |url-status=dead }}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|Volitve leta 1996]] so prinesle precej slabši volilni rezultat, z nekaj več kot tremi odstotki glasov so si priborili le 4 parlamentarne sedeže. Isto število sedežev je s 4,3 odstotka glasov stranka dobila tudi na naslednjih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|volitvah leta 2000]], vendar tudi takrat ni minilo brez zapletov. Ko se je glasovalo o podpori [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukovi vladi]], je odločilni glas za potrditev vlade dala SNS-ova poslanka [[Polonca Dobrajc]], zatem pa zapustila stranko in postala članica [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]-a.<ref name="vzp"/> Potem, ko je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|volitvah leta 2004]] stranka dobila 6 sedežev, so proti koncu mandata - 6. januarja 2008 iz poslanske skupine SNS iz protesta nad domnevnim sodelovanjem Zmaga Jelinčiča z vlado izstopili [[Sašo Peče]], [[Barbara Žgajner Tavš]], [[Boštjan Zagorac]] in [[Bogdan Barovič]] (ta se je naslednji dan vrnil v poslansko skupino<ref>{{navedi novice |url=http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |title=Barovič: Prepričala sta me sinova |work=24ur.com |date=7.1.2008 |accessdate=2017-09-18 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109021428/http://www.24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080109021428/http://www.24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |date=2008-01-09 }}</ref>) in ustanovili samostojno [[Lipa (poslanska skupina)|poslansko skupino Lipa]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/01/pece_iz_stranke_so_me_vrgli_po_nalogu_premiera_janse.aspx |title=Barovič, Zagorac in Žgajner Tavševa s Pečetom iz SNS |work=[[SiOL.net]] |date=6.1.2008}}</ref> Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|naslednjih volitev]] je bil slabši kot tisti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|volitvah leta 2004]] – s 5,4 odstotka glasov jim je pripadlo pet [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanskih sedežev]]. Poleg [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]], [[Bogdan Barovič|Bogdana Baroviča]] in [[Srečko Prijatelj|Srečka Prijatelja]], ki so stranko in njene volivce zastopali že v prejšnjem mandatu, sta v državnozborske klopi prišla še [[Silven Majhenič]] in [[Miran Györek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih volitvah 2011]] stranka z 1,80 odstotka glasov ni dosegla parlamentarnega praga in je izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |title=Državni zbor RS - Leto 2011 (predčasne volitve) |url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=9.1.2013 |archive-date=2013-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130131060917/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130131060917/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |date=2013-01-31 }}</ref> V parlament se ji ni uspelo uvrstiti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|naslednjih predčasnih volitvah]] (2014), na katerih je prejela 2,2 odstotka glasov.<ref>{{navedi splet| url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html |title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=21.3.2017}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Državnozborskih volitvah 2018]] se je stranka po sedmih letih znova vrnila v Državni zbor, tokrat s štirimi poslanci, med njimi je tudi predsednik stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti. 20. decembra 2019 iz stranke in poslanske skupine izstopila [[Lidija Ivanuša]], ki je kot razlog prestopa v SDS navedla nestrinjanje s stranko SNS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jelincic-o-odhodu-poslanke-v-sds-vezni-clen-je-bil-marijan-pojbic/509772|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-12-20}}</ref> === Poslanska skupina SNS (2008-2011) === * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (vodja) * [[Srečko Prijatelj]] (namestnik vodje), zaradi podkupovanja zaprt do leta 2016 * [[Bogdan Barovič]] * [[Silven Majhenič]] * [[Miran Györek]] === Poslanska skupina SNS (2018-2022) === * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (vodja) * [[Dušan Šiško]] (namestnik vodje) * [[Jani Ivanuša]] Poslanka v [[8. državni zbor Republike Slovenije|8. sklicu Državnega zbora]] je bila tudi [[Lidija Ivanuša]], ki je 20. decembra [[2019]], zaradi nestrinjanja s stranko, prestopila v poslansko skupino in stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]. == Prisotnost v parlamentu == <timeline> ImageSize = width:400 height:180 PlotArea = width:350 height:150 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:12 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:1 start:0 PlotData = bar:Sedeži color:yelloworange width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1992 from:start till:12 text:12 bar:1996 from:start till:4 text:4 bar:2000 from:start till:4 text:4 bar:2004 from:start till:6 text:6 bar:2008 from:start till:5 text:5 bar:2011 from:start till:0 text:0 bar:2014 from:start till:0 text:0 bar:2018 from:start till:4 text:4 bar:2022 from:start till:0 text:0 bar:2026 from:start till:0 text:0 </timeline> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 119.091 | 10,02 | {{Steady}} | {{Composition bar|12|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 12 | 4. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 34.422 | 3,22 | {{Decrease}} 6,80 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 8 | 7. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 48.912 | 4,39 | {{Increase}} 1,17 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Steady}} 0 | 7. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 60.750 | 6,27 | {{Increase}} 1,88 | {{Composition bar|6|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 56.832 | 5,40 | {{Decrease}} 0,77 | {{Composition bar|5|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 1 | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 19.786 | 1,80 | {{Decrease}} 3,60 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 5 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 19.218 | 2,20 | {{Increase}} 0,40 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 36.904 | 4,20 | {{Increase}} 2,00 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 4 | 9. | {{no2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 17.736 | 1,49 | {{Decrease}} 2,71 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 4 | 14. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 26.375 | 2,24 | {{Increase}} 0,75 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{Steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- |} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SNS se je na volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Prvo programsko konferenco so izvedli 18. januarja 2026, na njen pa so predstavili temeljna programska izhodišča, med njimi izstop iz EU, koncept »nacionalne identitete« in ukinitev volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=SNS: Slovenija mora čim prej izstopiti iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sns-slovenija-mora-cim-prej-izstopiti-iz-eu-ja/770504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V zvezi z morebitnim povezovanjem je predsednik stranke Zmago Jelinčič o strankah [[Resni.ca]] in [[Suvereni]] dejal, da se »zagotovo ne namerava povezovati s strankami, ki so postale suverenistične pred nekaj dnevi ali imajo suverenizem zgolj na političnih predstavitvah.«<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?|url=https://www.plusportal.si/2026/01/15/kaksen-predvolilni-golaz-bi-nam-lahko-skuhali-trije-populisti/|website=+PORTAL|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik Jelinčič je kandidiral v okrajih Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah, na listi je bil tudi Timon Jeretič, sin političnega stratega in komentatorja [[Sebastjan Jeretič|Sebastjana Jeretiča]].<ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATI V SLOVENSKI ISTRI: V Kopru se obeta spopad dveh bivših poslanskih tovarišev|url=http://www.regionalobala.si/novica/to-so-kandidati-v-slovenski-istri-v-kopru-se-obeta-spopad-dveh-bivsih-poslanskih-tovarisev|website=regionalobala.si|accessdate=2026-02-12|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 21.883 | 5,02 | {{steady}} | {{Composition bar|0|7|hex=#000000}} | {{steady}} | 6. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 13.227 | 2,85 | {{Decrease}} 2,17 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 8. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 16.210 | 4,03 | {{Increase}} 1,18 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 9. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 19.347 | 4,01 | {{Decrease}} 0,02 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 8. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|9|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | / |- |} == Nazori == === Ideologija === SNS načeloma ne pristaja na opredeljevanje stanke na [[Politična levica|levo]]-[[Politična desnica|desnem]] političnem spektru. Jelinčič se je v intervjuju z [[Mladina (revija)|Mladino]] leta 2000 opredelil kot levičar. SNS je bila v različnih virih opisana tako kot leva,<ref name="Rizman2">{{citation|first=Rudolf M.|last=Rizman|title=Radical Right Politics in Slovenia|work=The Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|publisher=Penn State Press|year=1999|pages=152–155|url=https://books.google.com/?id=QZr1vsDIvlUC&printsec=frontcover#v=onepage&q=slovenian%20national%20party&f=false|accessdate=3 June 2018|isbn=0271043792}}</ref> kot desna<ref>{{Navedi splet|title=Slovénie - législative - Élections 2004|url=https://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMElection?codePays=SVN&dateElection=SVN2004103&codeInstitution=1|website=perspective.usherbrooke.ca|accessdate=2020-06-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=International - Page 1 {{!}} Vie publique.fr|url=https://www.vie-publique.fr/international|website=www.vie-publique.fr|accessdate=2020-06-28}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=CAMION BLANC: LAIBACH The interrogation Machine|url=https://books.google.fr/books?id=kgXWCQAAQBAJ&pg=PT554&lpg=PT554&dq=%22parti+national+slov%C3%A8ne%22+droite&source=bl&ots=JgTdjWwYkQ&sig=ACfU3U05OQO9iQK9PTyAXEjRDjng08RCvA&hl=fr&sa=X&ved=2ahUKEwi3vp3Wy7vgAhWo3OAKHX98DWY4FBDoATAJegQIARAB#v=onepage&q=%22parti%20national%20slov%C3%A8ne%22%20droite&f=false|publisher=CAMION BLANC|isbn=978-2-35779-518-1|language=fr|first=Alexei|last=Monroe}}</ref> in kot [[Skrajna desnica|skrajno desna]]<ref name="Hloušek2">{{citation|first1=Vít|last1=Hloušek|first2=Lubomír|last2=Kopeček|title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared|publisher=Ashgate Publishing|year=2010|page=199|url=https://books.google.com/?id=K79sdX-amEgC&pg=PA199&lpg=PA199&dq=slovenian+national+party+far+right#v=onepage&q=slovenian%20national%20party%20far%20right&f=false|accessdate=14 November 2011|isbn=9780754678403}}</ref><ref name="Deloy2">{{citation|first=Corinne|last=Deloy|title=The Rightwing Opposition Forces forecast to win in the Slovenian General Elections on 4th December next|journal=European Elections monitor|publisher=Fondation Robert Schuman|year=2011|page=2|url=http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|accessdate=14 November 2011|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf |date=2012-05-24 }}</ref> stranka. === Gospodarstvo === SNS nasprotuje varčevalnim politikam.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/strani/sns-slovenska-nacionalna-stranka/4747/|title=SNS Slovenska nacionalna stranka|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> SNS nasprotuje [[Denacionalizacija|privatizaciji]] državnih podjetji.<ref name="Finance">[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Finance"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.</ref> ==== Davčna politika ==== SNS podpira znižanje stopnje [[Davek na dodano vrednost|DDV]]. SNS podpira znižanje obremenitev stroškov dela. SNS podpira davčne olajšave za investicije v Sloveniji.<ref name=":0" /> SNS podpira uvedbo davka na premoženje.<ref name="Finance2">[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Finance"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.</ref> SNS podpira višanje [[Minimalna plača|minimalne plače]].<ref>[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Social"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 4. Retrieved 3 July 2014.</ref> === Družba === SNS že vsaj od leta 2003 zagovarja popolno [[legalizacijo prostitucije]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci za dekriminalizacijo prostitucije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-za-dekriminalizacijo-prostitucije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič: Prostitucija v veliki meri rešuje tudi socialne stiske strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jelincic-prostitucija-v-veliki-meri-resuje-tudi-socialne-stiske-strank/473424|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> SNS se zavzema za popolno [[Legalizacija kanabisa|legalizacijo kanabisa]] v rekreativne namene.<ref>{{Navedi splet|title=Za legalizacijo konoplje – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/za-legalizacijo-konoplje/|accessdate=2020-06-28|language=en-US|first=Izdala|last=SNS}}</ref> Zagovarja prepoved genetsko spremenjenih poljščin.<ref name=":0" /> SNS zagovarja svobodno odločanje žensk o [[Splav|splavu]]; omejitve stopnje [[Nosečnost|nosečnosti]], po kateri splav ni več dovoljen oz. izvedljiv, naj po mnenju SNS določi stroka.<ref>{{Navedi splet|title=Ali je v primeru splava kršena ustavna pravica?|url=https://www.delo.si/novice/volitve/ali-je-v-primeru-splava-krsena-ustavna-pravica.html|website=www.delo.si|date=2014-07-08|accessdate=2020-06-28|first=Ni Č|last=Delo.si}}</ref> Stranka izraža antiklerikalna in odločno sekularistična stališča in je kritična do Katoliške cerkve na Slovenskem;<ref name="Mudde">Mudde, Cas (2005). [https://books.google.com/books?id=bNp6CAlMMcUC&pg=PA227&lpg=PA227&dq=#v=onepage&q&f=false ''Racist Extremism in Central and Eastern Europe'']. [[Psychology Press]]. p. 227. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kar je prodano, je v jamo zakopano… razen v Sloveniji – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/kar-je-prodano-je-v-jamo-zakopano-razen-v-sloveniji/|accessdate=2020-06-28|language=en-US|first=Izdala|last=SNS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič Plemeniti|url=https://www.facebook.com/JelincicZmagoPlemeniti/posts/10156793965538534|website=www.facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> SNS zagovarja obdavčitev vsega cerkvenega premoženja.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Obdavčitev cerkvenih nepremičnin je predvsem politično vprašanje|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/obdavcitev-cerkvenih-nepremicnin-je-predvsem-politicno-vprasanje-104911.html|website=www.delo.si|date=2018-10-23|accessdate=2020-06-28|first=Suzana|last=Kos}}</ref> SNS nasprotuje pravicam istospolno usmerjenih oseb.<ref>Roškarič, Tomi (2 January 2005). [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-1-KristjaniVJavnosti-1 "Istospolne »poroke« v luči novega parlamenta"] ("Same-sex "marriage" in light of the new parliament") (in Slovenian). Družina. Retrieved 2 June 2014.</ref> === Zdravstvo === SNS zagovarja centraliziran sistem javnega naročanja v okviru Ministrstva za zdravstvo. SNS zagovarja reformo plačila zdravstvenih delavcev, kjer bi se plačilo določalo glede na delovno obremenjenost in ne stopnjo izobrazbe. SNS zagovarja prepoved opravljanja vloge direktorja zdravstveni ustanov ljudem z medicinsko izobrazbo.<ref name=":0" /> === Pravosodje === SNS zagovarja ukinitev [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urada]]<ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti o predlogu, naj se ukine NPU: To je nepremišljeno in destruktivno|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kriminalisti-o-predlogu-da-se-ukine-npu-to-je-nepremisljeno-in-destruktivno.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]].<ref name=":0" /> SNS zagovarja ukinitev doživljenjskih mandatov sodnikov v prid 8-letnega mandata.<ref>[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Pravosodje"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 13. Retrieved 3 July 2014.</ref> === Zunanje zadeve === SNS zagovarja izstop Slovenije iz zveze [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropske unije]], podpira pa idejo o Evropi narodov.<ref name="Krupnick">Krupnick, Charles (2003). [https://books.google.com/books?id=grPnsRWDqgIC&pg=PA98&dq=#v=onepage&q&f=false ''Almost NATO: Partners and Players in Central and Eastern European Security'']. Rowman & Littlefield. p. 98. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref name="EEChange">Aarebrot, Berglund, Sten; Ekman, Joakim; Frank H. (2004). [https://books.google.com/books?id=7T3CAAAAIAAJ&q= ''The Handbook of Political Change in Eastern Europe'']. Edward Elgar. p. 342. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref>{{Navedi splet|title=11. kongres stranke – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/11-kongres-stranke/|accessdate=2021-01-09|language=en-US|archive-date=2021-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210113153322/https://www.sns.si/11-kongres-stranke/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210113153322/https://www.sns.si/11-kongres-stranke/ |date=2021-01-13 }}</ref> SNS nasprotuje vsem sankcijam uvedenih proti [[Rusija|Rusiji]] po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]], podpira kupovanje plina iz Rusije med vojno in ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Vprašanja in odgovori!|url=https://sns.si/sta-vprasanja-in-odgovori/|website=Slovenska Nacionalna Stranka|date=2022-04-02|accessdate=2024-04-17|language=en-US|last=Alenka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dobra novica za Zmaga Jelinčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmagu-jelincicu-nov-mandat-na-celu-sns-629463|website=siol.net|accessdate=2024-04-17|language=sl}}</ref> Vojno stranka imenuje z uradnim ruskim [[Evfemizem|evfemizmom]] »posebna vojaška operacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Zaostritev podaljšanja statusa Ukrajincem z začasno zaščito - Pobuda vladi|url=https://sns.si/pobuda-vladi-ukrajinci/|website=Slovenska Nacionalna Stranka|date=2023-08-16|accessdate=2024-04-17|language=en-US|first=Slovenska nacionalna|last=stranka}}</ref> Predsednik stranke podpira humanitarno pomoč, nasprotuje pa pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] z vojaško opremo ter transportu opreme skozi Slovenijo. Trdi, da so invazijo povzročile [[ZDA]].<ref>{{Navedi splet|title=JELINČIČ O SITUACIJI V UKRAJINI: Na takšen način bi se Slovenija lahko rešila|url=http://www.regionalgoriska.si/novica/jelincic-o-situaciji-v-ukrajini-na-taksen-nacin-bi-se-lahko-resila-slovenija|website=regionalobala.si|accessdate=2024-04-17}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zmago Jelinčič 2011.jpg|thumb|right|229x229px|Predsednik stranke [[Zmago Jelinčič]]]] * '''Predsednik:''' [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * '''Podpredsedniki:''' [[Alenka Jelenovič]], [[Matjaž Perše]], [[Matevž Perovec]]<ref>{{Navedi splet|title=Tudi pri SNS brez presenečenj|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/tudi-pri-sns-brez-presenecenj-jelincic-bo-predsednik-se-stiri-leta/|website=Slovenske novice|accessdate=2024-03-17}}</ref> * '''Glavni tajnik:''' Matjaž Engel == Kritike in kontroverze == Jelinčič je leta 2012 prejel 25.000€ od podjetja, ki naj bi bilo vpleteno v pranje denarja, s katerim najd bi azerbajdžanska oblast podkupovala evropske politike. Jelinčič ni pojasnil razloga za prejem nakazila, zato se je pojavil sum, da je prejel podkupnino v zameno za ravnanje v prid Azerbajdžana v času, ko je Jelinčič delal kot opazovalec volitev v tej državi (v letih 2005, 2010, in 2013; nikoli ni poročal nepravilnosti<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jelinčič obtožbe zanika, spornih 25.000 evrov naj bi zaslužil s prevodom knjige|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zmago-jelincic-do-konca-zivljenja-izkljucen-iz-sveta-evrope.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>). Svet Evrope je zato Jelinčiča doživljensko izključil iz članstva.<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič kaznovan zaradi azerbajdžanskega denarja|url=https://www.dnevnik.si/1042831247|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629113418/https://www.dnevnik.si/1042831247|url-status=dead}}</ref> Jelinčič je kasneje navedel, da je denar zaslužil s prevajanjem knjige, a tega ni mogel dokazati.<ref name=":1" /> Zaradi finančnega prejemka se je Jelinčič znašel pod preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada. Jelinčič je bil v obdobju preiskave posnet med gostilniškim pogovorom z - med drugim - [[Igor Bavčar|Igorjem Bavčarjem]] in [[Dimitrij Rupel|Dimitrijem Ruplom]], v katrem je Jelinčič sogovorcem govoril, da je potrebno NPU očistiti ("spucat") določenih kriminalistov. Jelinčič je bil v času pogovora poslanec.<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič Bavčarju: Treba je 'spucat' NPU #video|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/jelincic-bavcarju-treba-je-spucat-npu-video-789895|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-06-29}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke]] * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sns.si Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska nacionalna stranka|*]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] fsj5a7pyz8sx1vsztsf0xg1g2nw5j9c 0 109045 6657845 6517646 2026-04-09T13:50:30Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6657845 wikitext text/x-wiki '''Potoki''' so lahko: * [[Potoki, Jesenice]], naselje v Občini Jesenice, Slovenija ** [[Ajdna nad Potoki]] * [[Potoki, Kobarid]], naselje v Občini Kobarid, Slovenija * [[Potoki, Semič]], naselje v Občini Semič, Slovenija * [[Potoki, Lublinsko vojvodstvo]], Poljska * [[Potoki, Pomorjansko vojvodstvo]], Poljska * [[Potoki (pesniška zbirka)]], pesniška zbirka Ilije Abu Madija == Glej tudi == * [[Potok (razločitev)]] * [[Potoci]], [[Potočari]] {{razločitev}} p23z8ner404q0u7p9svlqxgbwq6uz50 0 112286 6657980 6417768 2026-04-09T20:10:28Z Yerpo 8417 v delu 6657980 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni2|Tisa}} {{Infopolje Vodotok |name = Tisa |name_other = Tisza<br/>Тиса |image = Szeged-tisza3.jpg |image_size = 260px |image_caption = Tisa pri Segedinu, Madžarska |map = Tisza.png |map_size = 260px |subdivision_type1 = Država |subdivision_name1 = {{zastava|Ukrajina}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Srbija}} |city = [[Rahiv]], [[Hust]], [[Čop, Ukrajina|Čop]], [[Sighetu Marmației]], [[Bocicoiu Mare]], [[Tokaj]], [[Szolnok]], [[Segedin]], [[Bečej]] |discharge1_location = |discharge1_avg = |source1_location = sotočje [[Črna Tisa|Črne]] in [[Bela Tisa|Bele Tise]], Usteriki |source1_coordinates = {{koord novi|48.0747|N|24.2444|E|display=inline}} |source1_elevation = |mouth_location = [[Donava]], [[Stari Slankamen]] |mouth_coordinates = {{koord novi|45.1360|N|20.2770|E|display=inline,title}} |mouth_elevation = |length = 965 km<ref name="Tockner2009"/> |progression = [[Donava]]–[[Črno morje]] |basin_size = 156.087 km²<ref name="Tockner2009"/> |tributaries_left = |tributaries_right = }} '''Tisa''' ({{jezik-hu|Tisza}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] in {{jezik-sr|Тиса}}) je ena glavnih [[reka|rek]] [[srednja Evropa|srednje Evrope]] in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] ter poleg [[Sava|Save]] največji pritok [[Donava|Donave]]. Njen tok se začne na zahodu [[Ukrajina|Ukrajine]] ob sotočju Bele in Črne Tise, nakar teče po meji z [[Romunija|Romunijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]], se dotakne tudi [[Slovaška|Slovaške]] pri izlivu reke [[Už]] ter zavije proti jugozahodu čez celotno širino Madžarske. Na koncu vstopi na ozemlje [[Srbija|Srbije]], kjer teče čez [[Vojvodina|Vojvodino]] do izliva v Donavo.<ref>{{navedi splet |title=Danube + The Tisza River |website=Danube + Explore and Share |date=2000-01-30 |url=http://danube.panda.org/wwf/web/search/details.jsp?pid=139 |website=Danube+ |publisher=[[Svetovni sklad za naravo]] |access-date=2026-04-09}}</ref> V porečju, ki meri približno 156.087 km², prebiva 14 milijonov ljudi, skoraj polovica je obdelanih površin, bolj gozdnat je le severni in vzhodni del. Zlasti srednji in spodnji tok sta močno preoblikovana.<ref name="Tockner2009">{{navedi knjigo |editor1-last=Tockner |editor1-first=Klement |editor2-last=Uehlinger |editor2-first=Urs |editor3-last=Robinson |editor3-first= Christopher T. |title=Rivers of Europe |url=https://books.google.com/books?id=wb9dTAgkg_UC&q=Tisza+river&pg=PT108 |edition=1. |year=2009 |publisher=Academic Press |location=London |isbn=978-0-12-369449-2 |pages=92–95}}</ref> Poseben kulturni pomen ima za Madžare in je pogosto opevana v ljudskih pesnitvah, običajno kot muhasta, a ljubljena reka. Včasih so ji pravili tudi »najbolj madžarska reka«, saj je v celoti tekla po ozemlju [[Ogrska|Ogrske]].<ref>{{cite web |url=http://www.mult-kor.hu/20021111_az_elo_tisza |title=Az élő Tisza |accessdate=2026-04-09 |last=Süli-Zakar |first=István |date=2002-11-11 |work=Múlt-kor |language=hu}}</ref> == Tok == Povirje Tise leži v ukrajinskih [[Karpati]]h na 1700 m nadmorske višine. Povirna kraka, Črna in Bela Tisa, sta hudourniška in tudi po sotočju pri vasi Usteriki ima Tisa gorski značaj. Zlagoma se spremeni v [[Prepletena reka|prepleteno reko]] z množico rečnih otokov in prodnato podlago. V tem delu je mejna reka med Ukrajino in Romunijo. Do sotočja z reko [[Szamos]] se spusti za 1600 m, nato pa vstopi v [[Velika madžarska nižina|Veliko madžarsko nižino]] in spremeni značaj. Najprej tvori velik zavoj proti severu, kjer je nekaj kilometrov tudi mejna reka s Slovaško, nato pa zavije proti jugovzhodu čez nižavje in njen padec se zmanjša na 0,02 ‰. V tem delu je široka približno 200 m. Spodnji tok se začne pri sotočju z [[Mureš]]em pri [[Segedin]]u. Tu, v severnem srbskem nižavju, se vanjo zlivajo [[Begej]], [[Aranka (reka)|Aranka]] in številni manjši pritoki prek [[Prekop Donava–Tisa–Donava|sistema prekopov Donava–Tisa–Donava]], nazadnje pa se Tisa sama izlije v Donavo pri kraju [[Stari Slankamen]].<ref name="Tockner2009"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Tisza}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-reka}} [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] [[Kategorija:Reke v Romuniji]] [[Kategorija:Reke na Slovaškem]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] [[Kategorija:Reke v Srbiji]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Zakarpatska oblast]] [[Kategorija:Vojvodina, Srbija]] b9ir8jf5rwp5j4gu7ebh7p93ke7w56w 0 112799 6657872 6657798 2026-04-09T14:38:00Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} Župnijska cerkev sv. Lovrenca je bila zgrajena leta 1928, posvečena pa 1935. Notranjost cerkve je poslikal [[Anton Kralj|Tone Kralj]]. Samostoječi zvonik je iz leta 1953. '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] 4ehm2ss59phzg7xscmivzirtw45fjwd 0 113050 6658017 6412342 2026-04-09T22:43:34Z ~2026-13659-49 255600 6658017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matevž Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnik]], [[literarni zgodovinar]], [[komparativist]] in teoretik, [[kritik]], [[esejist]], [[urednik]] * [[3. junij]] [[1966]], [[Ljubljana]] Predava na Oddelku za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je zaposlen od svoje diplome (iz primerjalne književnosti in filozofije) 1996 (tam je 2001 tudi doktoriral), od 1997 kot izredni, 2012 redni profesor za primerjalno književnost. Predava še posebne predmete: ''Nietzsche in slovenska literatura'', ''Zgodovina avantgard'', ''Slovenski roman v kontekstu'' ter vodi izbirni seminar ''Literarna kritika.'' Sodeloval je pri pisanju učbenika za srednje šole ''Svet književnosti'' ''IV'' (2003). Bil je mdr. predsednik [[LUD Literatura]] (od 1997), član UO [[DSP]], IO slovenskega društva za primerjalno književnost, predsednik žirije za ''Delovo'' nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] ... == Dela (monografije) == * ''Prevzetnost in pristranost'': ''literarni spisi'' (1996) * ''Kritike in refleksije'' (2000) * ''Branje po izbiri'' (2004) * ''Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom'' (2007) * ''Mali spisi: o knjigah in drugih rečeh'' (2011) * ''O nevšečnosti biti Slovenec: zgodovina, kultura, ideologija: izbrane kritike 1993-2013'' (2014) * ''Leta nevarnega življenja: pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni'' (2019) * ''O tistem, ki ždi v meni:'' ''trije eseji o Lojzetu Kovačiču'' (2022) * ''Vitomil Zupan'' ''ali kako biti jaz'' (2024) == Uredništvo == * revija ''Literatura'' (1993-98 odgovorni in/oz. nazadnje glavni urednik) * knjižne zbirke ''Labirinti'' in ''Novi pristopi'' * izbori iz poezije [[Veno Taufer|Vena Tauferja]], [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] (1997) za zbirko [[Kondor (knjižna zbirka)|Kondor]]; [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]] (s spremnimi besedami) * antologije: mlade slovenske poezije 1990–2003: ''The slovenian essay of the nineties'' (2000); [[Friedrich Nietzsche|Friedricha Nietzscheja]]: ''Nietzschejevo berilo'' (2002); ''Mi se vrnemo zvečer'' (2004) == Zasebno == Je sin [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] in mož [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]]. == Nagrade in priznanja == * 1997: [[Rožančeva nagrada]] za esej ''[[Prevzetnost in pristranost (esej)|Prevzetnost in pristranost]]'' * 2003: [[Zoisovo priznanje]] Republike Slovenije za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * 2023: [[nagrada Nede Pagon]] za uredniški opus<ref>{{Navedi splet|title=Prva prejemnika nagrade Nede Pagon sta Amelia Kraigher in Matevž Kos|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prva-prejemnika-nagrade-nede-pagon-sta-amelia-kraigher-in-matevz-kos/686134|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-29|language=sl|first=N.|last=K|date=25. oktober 2023}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{RozanceviNagrajenci}} {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kos, Matevž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Zoisovega priznanja]] epyikb4utrgmldlmncufhhlqlbs2kfb 0 126629 6657871 6657454 2026-04-09T14:36:03Z ~2026-90770-6 254477 6657871 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vič}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Vaško jedro Vič | image = Vic Slovenia - old village core.JPG | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 18694 | občina = Ljubljana }}[[Slika:MOL-CSVic.png|right|thumb|200px|Četrtna skupnost Vič]] '''Četrtna skupnost Vič''' je [[Četrtna skupnost Ljubljane|ožja enota]] [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], ki zajema ljubljanske jugozahodne predmestne četrti okoli mestnega predela, nekdanje primestne vasi Vič (katerega severni oz. severozahodni del leži v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]) od četrti [[Mirje]] južno od Aškerčeve, zahodno od [[Barjanska cesta, Ljubljana|Barjanske ceste]] in severno od Malega grabna, po katerem teče meja vse do nekdanje Tobačne tovarne vzdolž [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaške ceste]] proti jugozahodu, ob železniški progi Ljubljana-Trst in zajema predele jugovzhodno od nje, kjer je bilo do vključitve v ljubljansko občino 1935 predmestno naselje Glince, zdaj nakupovalno središče in industrijska/obrtna cona Vič-[[Mestni log]], [[Bonifacija]], [[Dolgi most]], nekdanje [[Odlagališče odpadkov|odlagališče]] [[smeti]], zdaj [[Regijski center za ravnanje z odpadki]] z deponijo, Zgornji log, [[Gmajnice]], vendar zahodno od [[Mali graben|Malega grabna]] v okolici ljubljanskega jugozahodnega trikotnega križiča avtocest tudi severno od nje: [[Kosovo polje]], [[Majland|Majlond]], [[Kozarje]] in [[Žeje]]. V jugozahodnem delu se Četrtna skupnost Vič razširi proti severu in še bolj proti jugu na [[Ljubljansko barje|Ljubljansko Barje]] (vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]), meji pa na občine [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] in poleg Rožnika še na ČS Center, Trnovo in Rudnik. Na ozemlju ČS Vič je [[Gimnazija Vič]], več pretežno tehniških fakultet in raiskovalnih inštitutov ([[Fakulteta za matematiko in fiziko]] z [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko|Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko]], [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]], [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakluteta za elektrotehniko]], [[Elektroinštitut Milan Vidmar]], nekdanji [[Metalurški inštitut]], zdaj [[Inštitut za kovinske materiale in tehnologije]]...), med katerimi je tudi mednarodno najbolj znan slovenski znanstveni inštitut, [[Institut Jožef Stefan]]. Meri 1438 ha in ima 13.995 prebivalcev (2020). ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Vič|Seznam osebnosti iz četrtne skupnosti Vič]] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vič}} *[http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ uradna spletna stran ČS Vič] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611030123/http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ |date=2007-06-11 }} {{Četrtne skupnosti Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Vič]] [[Kategorija:Četrtne skupnosti Ljubljane|Vič]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Vič|*]] 76ejgqtlt5j0ir4uq8hhund3d7d42tq 0 127884 6657838 6550627 2026-04-09T13:40:23Z ~2026-90770-6 254477 6657838 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Lenart}} {{drugipomeni3|Lenart}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd = 46|latm = 34|lats = 27|latNS = N |longd = 15|longm = 49|longs = 56|longEW = E |najdisi=Lenart+v+Slovenskih+goricah |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |geopedia=#L410_F10107229_T13_b4_x563296.656_y160092.70299999998_s14 |slika=Lenart-pogled2.jpg |povrsina=6,71 |prebivalstvo=3498 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=264 |omemba=[[1196]] |postna=2230 |posta=Lenart v Slovenskih goricah |obcina=Lenart |pokrajina = Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lenart v Slovenskih goricah - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 30. maj 1992 | refšt=1041 <!--slika--> | lokacija = | občina = Lenart <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno =12. stoletje }} |ime=Lenart v Slovenskih goricah|zgodovinsko ime=Sveti Lenart v Slovenskih goricah (do 1952)}} '''Lenart v Slovenskih goricah''' ({{Audio|Sl-LenartvSlovenskihgoricah.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] z okoli 3.500 prebivalci (2025) in središče [[Občina Lenart|občine Lenart]]. Kraj leži v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] ob [[cesta|cesti]] [[Murska Sobota]]–[[Maribor]]. Razvil se je vrh nizkega [[sleme (geografija)|slemena]], ki se razpoteza v višini 240 do 270 [[mnm]], med [[potok]]oma [[Globovnica]] in [[Velka (Pesnica)|Velka]], ki se tu izlivata v [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Tam stoji staro mestno jedro z osrednjim trgom trapezastega tlorisa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod. Mesto ima priključek na [[avtocesta A5|avtocesto A5]], ki pelje mimo. V Lenartu imajo sedež Upravna enota Lenart, [[Okrajno sodišče v Lenartu]], [[Policijska postaja]] Lenart, izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urad za delo Lenart, Center za socialno delo Lenart, izpostava Davčnega urada Maribor, [[notar]], Območna obrtna zbornica Lenart, Kmetijska svetovalna služba Lenart, izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, [[dekanija]] in [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|župnija]]. V Lenartu deluje zdravstveni dom, Matična knjižnica Lenart, dom starostnikov, [[lekarna]], veterinarska bolnišnica, pošta in [[banka]]. Prav tako je tu sedež mnogih [[društvo|društev]]. == Etimologija== Do leta 1918 se je kraj imenoval Sankt Leonhard in Windisch Büheln, torej Sveti Lenart v Slovenskih goricah. Od konca 1. svetovne vojne pa vse do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lenart v Slovenskih goricah. V Lenart je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lenarta v Slovenskih goricah del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> == Zgodovina == Zametki Svetega Lenarta segajo v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali ob lenarški cerkvi. V starih listinah se ime Sveti Lenart prvič omenja leta [[1196]] v zvezi s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]] (Sanctum Leonardum) kot posest [[grof]]ov [[Spanheimi|Spanheimov]] vendar se verjetno kraj pred letom [[1404]] še ni imenoval po cerkvenem [[svetnik|patronu]], ampak ''Hrastovec'' (''Gutenhag''). Pred cerkvijo sta sčasoma nastala tržni prostor in novo naselje lesenih hiš. Lenart, ki po svojem župnijskem patronu svetem Lenartu nosi tudi ime, je postal [[trg]] že pred letom 1332, trške pravice mu je leta 1447 potrdil knez [[Friderik IV.]] Trški sodnik se je sicer pojavil že leta 1332, izrecno pa je bil omenjen leta 1528. Trg je imel tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov, lasten [[rotovž]] zgrajen leta 1675 in pred trgom [[Špital, Lenart v Slovenskih goricah|špital]] (ustanovljen leta 1625). Kraj je bil tudi močno protestantsko oporišče, znana je bila zlasti sekta [[skakači (verska sekta)|skakačev]]. Razvoj trga Sveti Lenart so od 15. stoletja naprej zelo zavrli [[Turški vpadi|vpadi Turkov]], kužne bolezni in številni požari. Trg je imel po popisu iz leta 1542 26 družin, leta 1754, 45 hiš in 10 koč, leta 1790 je imel 300 prebivalcev. Zgodovina Svetega Lenarta je bila tesno povezana z bližnjim [[grad Hrastovec|gradom Hrastovec]], kateremu so vladale številne premožne rodbine, nazadnje zopet [[Herbersteini]] od leta 1909 pa vse do konca druge svetovne vojne. Zaradi požarov je večina najstarejših meščanskih hiš iz 19. stoletja. Pred začetkom 1. svetovne vojne je imel 637 prebivalcev. Leta 1918 je Lenart dobil prvo avtobusno povezavo z Mariborom, leta 1927 pa v ''Pirchovi usnjarni'' tudi manjšo elektrarno na parni pogon. Po letu 1970 se je kraj dokaj hitro industrializiral, saj so tu postavili več manjših kovinskih, tekstilnih, strojnih, lesnih in kemičnih tovarn. Glavno industrijsko območje je na severozahodu, ob glavni cesti proti Gornji Radgoni. Leta 2020 je Lenart dobil status mesta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-12-23-vlada-podelila-status-mesta-naseljema-lenart-v-slovenskih-goricah-in-zrece/ |title=Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče |date=2020-12-23 |publisher=[[Vlada Republike Slovenije]]}}</ref> == Zanimivejše zgradbe == * [[Cerkev svetega Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah|cerkev svetega Lenarta]] * [[Špital, Lenart v Slovenskih goricah|Špital]] * [[Rotovž, Lenart v Slovenskih goricah|Rotovž]] == Izobraževanje == Začetki šolstva v Svetem Lenartu segajo v leto 1759, ko je dokazana prva stalna namestitev učitelja v kraju. Prvi lenarški učitelj je bil ''Jožef Sekol''. V mestu se danes nahajata [[vrtec]] in [[Osnovna šola Lenart]]. V Lenartu domuje tudi [[glasbena šola]] in [[Ljudska univerza Lenart]]. == Mediji == V Svetem Lenartu imajo svoje sedeže časopis ''Ovtarjeve novice'', radijska postaja [[Radio Slovenske gorice]]<ref>http://www.rsg.si/</ref> in televizijska postaja ''Televal''. == Šport == V Svetem Lenartu stoji več športnih objektov. Zraven osnovne šole stoji [[športna dvorana]]. V neposredni bližini Svetega Lenarta je športno-rekreacijski center [[Polena]], del katerega je [[hipodrom]], [[nogomet]]no igrišče in igrišče za [[odbojka na mivki|odbojko na mivki]]. V mestu delujejo: Nogometni klub Lenart, Košarkarski klub Ajdas Lenart in Kolesarski Klub TBP Lenart. == Zanimivosti == *Leta 2008 je ultramaratonski kolesar [[Marko Baloh]] na Poleni postavil svetovni rekord v 24-urnem kronometru na odprti stezi. *Lenart je tudi drugo ime za [[računalniški virus]] [[AntiCMOS]], saj je bil prvič odkrit tukaj. == Osebnosti, povezane z Lenartom == *[[Andrej Druzovič]], duhovnik in narodni buditelj *[[Ožbalt Ilaunig]], sodnik in pisatelj *[[Franc Kramberger]], nekdanji mariborski nadškof in metropolit *[[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]], partizan, geograf, profesor, politik in član SAZU *[[Ferdinand Malič]], akademski slikar *[[Zoran Polič]], pravnik, partizan in politik *[[Dušan Samec]], arhitekt in oblikovalec *[[Leon Štukelj]], telovadec, olimpionik in pravnik * [[France Tiplič]], zdravnik *[[Lojze Ude mlajši]], pravnik in publicist *[[Žan Serčič]], pevec in kitarist *Aleksander Sandi Čolnik, medijska osebnost *[[Vincenc Muhič]], večletni župan [[Gradec|Gradca]] *Franc Breznik, politik == Galerija == <gallery> Slika:Lenart-pogled1.jpg|Pogled na Sveti Lenart z juga Slika:Ilaunigova hiša.JPG|Hiša na Ptujski cesti, v kateri je živel sodnik in pisatelj dr. Ožbalt Ilaunig Slika:Lenart – nekdanji silos Žita.jpg|Nekdanji silos Slika:Trg osvoboditve 12, Lenart.JPG|Zgradba stare šole Slika:Trg osvoboditve 13, Lenart.JPG|Župnišče </gallery> == Sklici== {{refsez}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} *Lenarški zbornik, Marjan Toš (ur.), Občina, 2000 {{COBISS|ID=45315329}} *Zgodovina, Marjan Toš v Lenart za jutri, Krajevna skupnost, Fakulteta za arhitekturo, 2010 {{COBISS|ID=251486464}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Lenart v Slovenskih goricah}} * [[Komarniško jezero]] * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops Lenart v Slovenskih Goricah] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Lenart}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lenart v Slovenskih goricah| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Lenart]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] oylvrmcakp9i0b1hkxsd2i2gtqu8pq5 0 127969 6658232 6649272 2026-04-10T11:21:15Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658232 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = SD | logo = Socialni demokrati Logo.svg | logo_size = 160px | flag = Flag of the Social Democrats (Slovenia).svg | leader = [[Matjaž Han]] | foundation = 29. maj 1993 | merger = Združena lista, prej Zveza komunistov Slovenije | headquarters = Nazorjeva ulica 6, [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]]<ref>{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |isbn=9780754678403 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26 }}</ref><ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref> | position = [[leva sredina]]<ref name="Connor2011">{{Citation |first=Richard |last=Connor |title=Center-left wins power in Croatia, Slovenian poll delivers surprise |publisher=DW |date=5 December 2011 |url=http://www.dw-world.com/dw/article/0,,15578038,00.html}}</ref><ref name="freedom">{{Citation |title=Slovenia |work=Freedom in the World 2009 |publisher=Freedom House |url=http://www.freedomhouse.org/report/freedom-world/2009/slovenia |access-date=17 March 2012}}</ref> | youth_wing = [[Mladi forum Socialnih demokratov]] | membership = 11.000<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | colors = {{Color box|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|border=darkgray}} [[rdeča]] | international = [[Progresivno zavezništvo]] | european = [[Stranka evropskih socialistov]] | europarl = [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[Rdeča]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|14|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|302|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Socialni demokrati''' (kratica '''SD''') so [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala iz nekdanje [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov]], kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta [[2005]]. SD je polnopravna članica dveh mednarodnih političnih skupin – [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (Party of European Socialists) in Progresivne alianse (Progressive Alliance). V Evropskem parlamentu deluje v [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|zavezništvu socialistov in demokratov]] (Socialists & Democrats). Poslanska skupina SD je trenutno četrta najštevilčnejša v Državnem zboru RS. V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ima stranka trenutno enega poslanca. Stranka SD je bila do zdaj članica devetih slovenskih vlad; [[2. vlada Republike Slovenije|druge]], [[3. vlada Republike Slovenije|tretje]], [[6. vlada Republike Slovenije|šeste]], [[7. vlada Republike Slovenije|sedme]], [[9. vlada Republike Slovenije|devete]], [[11. vlada Republike Slovenije|enajste]], [[12. vlada Republike Slovenije|dvanajste]], [[13. vlada Republike Slovenije|trinajste]] in [[15. vlada Republike Slovenije|petnajste]]. S tem spada med stranke z najdaljšim obdobjem v slovenskih vladah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo prišel v parlament? 14 predsednikov strank verjame v uspeh.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-prisel-v-parlament-14-predsednikov-strank-verjame-v-uspeh/452489|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Po zmagi na državnozborskih volitvah je stranka SD oblikovala [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlado Republike Slovenije]], ki jo je vodil takratni predsednik stranke [[Borut Pahor]]. Aktualni predsednik stranke je [[Matjaž Han]], izvoljen na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu stranke 13. aprila 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 1990–2008: Ustanovitev in razvoj === Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]] (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP, ki jo je vodil [[Ciril Ribičič]], se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal [[Janez Kocijančič]].<ref name="socialnidemokrati.si">[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/2/zgodovina/ Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008]</ref> ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.{{Citation needed}} Na prvih [[večstrankarski sistem|večstrankarskih]] volitvah v Sloveniji aprila [[1990]] leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.<ref name="socialnidemokrati.si"/> Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v [[velika koalicija|veliko koalicijo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] - ZLSD - [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. V vladi je pokrivala štiri [[ministrstvo|ministrstva]] - [[Ministrstvo za gospodarstvo|gospodarstvo]], [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|delo, družino in socialne zadeve]] ter [[Ministrstvo za znanost|znanost]] in [[Ministrstvo za kulturo|kulturo]]. Vendar je v januarju [[1996]] izstopila iz [[vlada|vlade]] zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do [[upokojenec|upokojencev]] in ukrepi na področju [[socialna politika|socialne politike]]. === 2008–2011: Pahorjeva era === Na 3. kongresu marca [[1997]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal [[Borut Pahor]], ki je bil na 4. kongresu junija [[2001]] v [[Koper|Kopru]] ponovno izvoljen. Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru [[2000]] je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je [[15. november|15. novembra]] 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »[[Koalicijski sporazum]] o sodelovanju v vladi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije«]]. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranje zadeve]]. Po nastopu na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah leta 2004]] je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila [[2005]] v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta [[2007]] je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.<ref>[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/3/volilni-rezultati/ Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007]</ref> ==== 2008–2011: Vlada Boruta Pahorja ==== [[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|sličica|[[9. vlada Republike Slovenije|Pahorjeva vlada]]]] Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, [[Slovenska demokratska stranka]], je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. [[Janez Janša|Janeza Janšo]] je na premierskem stolčku zamenjal [[Borut Pahor]]. Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/03/socialna_demokracija_sd_volilni_kongres.aspx Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme ]</ref> Po padcu Pahorjeve vlade je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011]] stranka osvojila 10 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> === 2012–2020: Pod vodstvom Igorja Lukšiča in Dejana Židana === Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal [[Igor Lukšič]], nekdanji minister za šolstvo in šport.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Foto: Novi predsednik SD-ja je postal Lukšič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-novi-predsednik-sd-ja-je-postal-luksic/284401|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lukšič postal novi predsednik SD|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/luksic-postal-novi-predsednik-sd|website=old.slovenskenovice.si|date=2012-06-02|accessdate=2021-04-24|language=sl-si|first=D. P.|last=STA}}</ref> Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] in bil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|volitvah 2. decembra]] na položaj tudi izvoljen.<ref name=":7" /> Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci|accessdate=28.7.2014|date=21.7.2014|format=|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Ob enem je [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014]] je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik [[Igor Lukšič]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-luksic-odstopil-kot-predsednik-sd-ja/337799 |title=Igor Lukšič odstopil kot predsednik SD-ja |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=26.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Vodenje je ponudil [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]], ki je bila izvoljena za evropsko poslanko, a ga ta ni sprejela.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zDf_HOg6Ac|title=FAKTOR #448: FAKTOR TEDNA DEJAN ŽIDAN (mag. Dejan Židan, Aljuš Pertinač)|date=3. 6. 2020|accessdate=29.10.2020|website=YouTube.com|publisher=TV3 Slovenija|last=|first=}}</ref> [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709859686).jpg|sličica|Židan je bil predsednik stranke šest let, dve leti tudi [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik državnega zbora]].]] [[28. maj|28. maja]] [[2014]] je Lukšiča nasledil [[Dejan Židan]]. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju [[Tanja Fajon]] in [[Milan Brglez]]. Pod Židanom je stranka SD vstopila v [[12. vlada Republike Slovenije|vlado Mira Cerarja]], kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je stranka vstopila tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vlado Marjana Šarca]], kjer so stranki zopet pripadli trije resorji, Dejan Židan pa je zasedel mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal [[Evropski poslanec|evropski poslanki]] [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-05-28|title=Židan: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|date=2020-05-28|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === 2020–2024: Pod vodstvom Tanje Fajon === Mnogi člani, nekdanji člani in politični opazovalci so bili kritični do predaje oblasti Fajonovi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Ta bi naj bila favorizirana (Židan jo je ob odstopu orisal kot bodočo premierko Slovenije), njeno imenovanje za predsednico pa v neskladju s statutom stranke, saj lahko predsednika določi le kongres.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: ni še predsednica SD, pa se že sestaja s sindikalistko Lidijo Jerkič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tanja-fajon-se-ni-predsednica-sd-pa-ze-sprejema-lidijo-jerkic-526686|website=siol.net|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi pozivi članov SD naj Tanja Fajon odstopi! {{!}} e-Maribor na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/bb192cad5c18518743a883df75539569/e-Maribor/Podravje/Novi-pozivi-%C4%8Dlanov-SD-naj-Tanja-Fajon-odstopi|website=novice.najdi.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel|url=https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-10-29|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101004237/https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|url-status=dead}}</ref> Fajonovo so tako v času do kongresa imenovali predvsem kot "predsedujočo SD" in "voditeljico SD".<ref>{{Navedi splet|title=Evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon na obisku v Velenju {{!}} SD Velenje|url=https://sd-velenje.si/blog/evropska-poslanka-in-voditeljica-socialnih-demokra/|website=sd-velenje.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=(KONGRES) Nova predsednica SD je favoritka Tanja Fajon, Jani Prednik ji je odščipnil slabo tretjino glasov|url=https://www.vecer.com/slovenija/nova-predsednica-socialnih-demokratov-je-evropska-poslanka-tanja-fajon-10223810|website=www.vecer.com|date=2020-10-10|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref name="#1"/> Na kongresu stranke, [[10. oktober|10. oktobra]] [[2020]], je bila [[Tanja Fajon]] z 276 delegatskimi glasovi izvoljena za predsednico stranke. Protikandidat, poslanec [[Jani Prednik]] jih je prejel 107.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Na mesto podpredsednice je bila z 238 glasov delegatov izvoljena [[Dominika Švarc Pipan]]. Prednik je na kongresu stranki in vodstvu očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na Janeza Janšo. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. Koalicijo ustavnega loka.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Po odstopu Dejana Židana je podpora stranki naglo narasla, tudi na dobrih 20 %, po oktobrski izvolitvi Fajonove na mesto predsednice stranke pa se ustalila na okrog 16 %.<ref>{{Navedi splet|title=Velik skok SD, LMŠ padla krepko pod Fajonovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/velik-skok-socialnih-demokratov-po-fajonovi-lms-padla-krepko-pod-sd-527823|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Podpora je v prve pol leta fluktuirala med 12 % in 18 % in na drugem mestu prehitela [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: NSi izgublja, DeSUS raste|url=https://siol.net/novice/slovenija/vox-populi-nsi-izgublja-desus-raste-541843|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Na pobudo [[Mladi forum SD|Mladega foruma Socialnih demokratov]] je nadzorni odbor stranke januarja 2021 iz SD izključil [[Občina Ilirska Bistrica|župana Ilirske Bistrice]] [[Emil Rojc (politik)|Emila Rojca]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=SD iz stranke izključila Emila Rojca|url=https://www.mladina.si/204313/sd-iz-stranke-izkljucila-emila-rojca/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> K izključitvi Rojca, ki je bil med prvimi člani SD, je botrovala označitev novinark Primorskih novic za "kure nesnice".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/zupan-rojc-z-zalitvami-nad-novinarke|title=Župan Rojc z žalitvami nad novinarke|date=11. 11. 2020|accessdate=|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Rupnik Ženko|first=Veronika}}</ref> Rojc je bil pred tem večkrat kritičen do lastne stranke, da ni prisluhnila lokalnemu obmejnemu prebivalstvu, prav tako naj bi vodstvo SD motilo sodelovanje občine s [[14. vlada Republike Slovenije|Tretjo Janševo vlado]] in koalicija SD in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na občinskem nivoju v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Župana Ilirske Bistrice Emila Rojca vrgli iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupana-ilirske-bistrice-emila-rojca-vrgli-iz-stranke-sd-543369|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župan Emil Rojc znova udaril: Prepotentneži me ne bodo podili iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupan-rojc-ostro-nad-svoje-strankarske-kolege-539897|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Po Rojčevi izključitvi je stranke izstopilo 16 članov, med njimi tudi celotna svetniška skupina v občinskem svetu Ilirske Bistrice.<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Fajonovo? Po izključitvi Rojca iz stranke izstopilo več članov.|url=https://siol.net/novice/slovenija/tezave-za-fajonovo-po-izkljucitvi-rojca-iz-stranke-izstopilo-vec-clanov-544079|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po izključitvi Rojca iz ilirskobistriškega SD izstopilo vseh sedem občinskih svetnikov|url=https://www.dnevnik.si/1042947645|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-16}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsedstvo stranke je 29. decembra 2020 na potrdilo podporo [[Karl Erjavec|Karlu Erjavcu]] za mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo SD-ja podprlo Erjavčevo kandidaturo. Zorčič: SMC ne bo zgolj porok za potrebne glasove|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedstvo-sd-ja-podprlo-erjavcevo-kandidaturo-zorcic-smc-ne-bo-zgolj-porok-za-potrebne-glasove/547299|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD za vložitev konstruktivne nezaupnice, Erjavca podprli za mandatarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sd-za-vlozitev-konstruktivne-nezaupnice-erjavca-podprli-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki na glasovanju ni uspela.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} [[Slika:1. redna seja vlade - 52114494792.jpg|sličica|240x240_pik|Ministra SD [[Aleksander Jevšek]] in [[Tanja Fajon]] na 1. seji Golobove vlade]] 16. oktobra 2021 je zasedala konferenca stranke, ki je obravnavala volilni program, imenovan ''Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030''.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=SD napoveduje deset velikih sprememb. Fajonova: 'Slovenija drvi v napačno smer'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/konferenca-sd-napovedujejo-deset-velikih-sprememb.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Fajonova je med predlogi izpostavila minimalno pokojnino 700 evrov neto in brezplačen vrtec. Na področju gospodarstva je napovedala ukrepe za višjo dodano vrednost gospodarstva, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto ter postopno krajšanje delovnega časa na 32 ur na teden.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD je prva izmed strank opozicije, ki je predstavila osnutek programa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/616b069d81317/stranka-sd-je-prva-izmed-strank-opozicije-ki-je-predstavila-osnutek-programa|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Socialni demokrati imamo načrt|url=https://socialnidemokrati.si/tanja-fajon-socialni-demokrati-imamo-nacrt/|website=SD|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Konferenca SD: je novi program sploh izvedljiv, ali bodo ostale le obljube in boj proti Janši?|url=https://www.domovina.je/konferenca-sd-je-program-sploh-izvedljiv-ali-bodo-ostale-le-obljube-in-boj-proti-jansi/|website=Domovina|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI|first=Rok|last=Frelih}}</ref> Nekateri kritiki so zastavljene cilje označili za težko izvedljive.<ref name=":9" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve leta 2022]] se je stranka SD podala z geslom "Drugače". Osvojili so 79.709 oz. 6,69 % glasov, s čimer so se uvrstili na četrto mesto. S tem so dobili sedem poslanskih mest, kar so tri manj kot na volitvah leta 2018. Predsednica stranke [[Tanja Fajon]] je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Iz parlamenta sta med drugim izpadla tudi nekdanji predsednik stranke [[Dejan Židan]] in podpredsednik [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Po dveh dneh je z mesta podpredsednika stranke odstopil [[Jernej Pikalo]], ki na volitvah sicer ni kandidiral. Komentiral je, da gre za drugi najslabši rezultati v zgodovini stranke in da se mu zdi ideja socialne demokracije najboljše in si tako zasluži več podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Odstop je tako komentiral kot upoštevanje lastnih standardov, ob vprašanjih, ali bi mogla odstopiti tudi Tanja Fajon pa je dejal, da ima vsakdo svoje standarde.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata SD odstopil kot njen podpredsednik|url=https://www.sta.si/3030764/pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-sd-odstopil-kot-njen-podpredsednik|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> Tanja Fajon se je dva dni po volitvah kot prva od vodij strank sestala z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob in Fajonova po neformalnem srečanju zadovoljna s pogovori|url=https://www.sta.si/3030591/golob-in-fajonova-po-neformalnem-srecanju-zadovoljna-s-pogovori|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52343006874).jpg|sličica|Predstavitev rezultatov Golobove vlade po prvih 100 dneh]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":92">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Ministrska ekipa je bila izglasovana 1. junija 2022. Stranka SD je v koalicijskem razrezu dobila štiri ministrska mesta; ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade je postala Tanja Fajon, ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo [[Matjaž Han]] ter minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo [[Aleksander Jevšek]], ki mu je z imenovanjem prenehal mandat župana [[Mestna občina Murska Sobota|Mestne občine Murska Sobota]]. Po dobrem letu od nastopa vlade Roberta Goloba je stranka SD izrazila zaskrbljenost nad padajočo javnomnenjsko podporo vladi. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem spomnila na to, da vladi ni uspelo doseči minimalnih pričakovanih premikov na področju zdravstvene reforme, ki jo je vlada ob nastopu zagovarjala kot prioriteto.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaskrbljen zaradi padanja podpore vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-zaskrbljen-zaradi-padanja-podpore-vladi/675021|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dodala je, da bo morala vlada v jeseni 2023 bolj zavihati rokave, nad delom ministrov iz SD in njihovimi rezultati pa je izrazila zadovoljstvo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SD skrbi padanje podpore vladi in odsotnost minimalnih pričakovanih premikov v zdravstvu|url=https://www.sta.si/3192466/sd-skrbi-padanje-podpore-vladi-in-odsotnost-minimalnih-pricakovanih-premikov-v-zdravstvu|website=www.sta.si|accessdate=2023-07-15}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== [[Slika:Milan Brglez 02 (cropped).jpg|sličica|237x237_pik|[[Milan Brglez]], skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države|levo]] Pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniškimi volitvami leta 2022]] je Tanja Fajon dejala, da bo SD nastopil z lastnim kandidatom, saj ''"Da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke spodobi''."<ref name=":4">{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je bila napoved Tanje Fajon o kandidatu SD za predsednika preveč dokončna?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/je-bila-napoved-tanje-fajon-o-kandidatu-sd-za-predsednika-prevec-dokoncna/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je dodala, da "''Socialni demokrati nismo nova stranka, zato nam ni treba iskati in brskati po svojih vrstah, imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov, da lahko gremo na volitve.''"<ref name=":4" /> 23. avgusta 2022 je po seji sveta stranke Tanja Fajon sporočila, da SD svojega predsedniškega kandidata ne bo imela.<ref>{{Navedi splet|title=SD v predsedniški tekmi brez svojega kandidata|url=https://www.domovina.je/sd-v-predsedniski-tekmi-brez-svojega-kandidata/|website=Domovina|date=2022-08-23|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=SD ne bo imel svojega kandidata na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-ne-bo-imel-svojega-kandidata-na-predsedniskih-volitvah/637980|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Stranka naj bi evidentirala 71 kandidatov, največji konsenz naj bi bil glede evropskega poslanca [[Milan Brglez|Milana Brgleza]], a ta soglasja h kandidaturi ni podal.<ref name=":10" /> Fajonova je ob tem dejala, da se bo stranka osredotočila na kasnejše lokalne volitve.<ref name=":10" /> Septembra 2022 je Milan Brglez naposled sprejel kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in se odpovedal funkcijam v stranki SD, ki ga je podprla kot svojega kandidata. Po odstopu njihove kandidatke [[Marta Kos|Marte Kos]] iz predsedniške tekme ga je za svojega kandidata podprlo tudi [[Gibanje Svoboda]], takrat največja parlamentarna in vladna stranka. Kandidaturo je vložil 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brglez vložil predsedniško kandidaturo s podpisi poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglez-vlozil-predsednisko-kandidaturo-s-podpisi-poslancev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel 3. mesto in se ni uvrstil v drugi krog. Prejel je 134.726 oz. 15,45 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Stranka je v drugem krogu javno podprla kandidatko [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD bo v drugem krogu volitev podprla Natašo Pirc Musar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-sd-bo-v-drugem-krogu-volitev-podprla-nataso-pirc-musar/|website=N1|date=2022-10-28|accessdate=2022-11-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD tudi uradno potrdila, da bo v drugem krogu podprla Natašo Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/stranka-sd-tudi-uradno-potrdila-da-bo-v-drugem-krogu-podprla-nataso-pirc-musar/645451|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD v drugem krogu predsedniških volitev podpira Natašo Pirc Musar|url=https://www.dnevnik.si/1042999863|website=Dnevnik|accessdate=2022-11-10|archive-date=2022-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110225439/https://www.dnevnik.si/1042999863|url-status=dead}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke. Na mesta podpredsednikov so delegati izvolili [[Jani Prednik|Janija Prednika]], [[Matjaž Nemec|Matjaža Nemca]], [[Meira Hot|Meiro Hot]] in [[Mija Javornik|Mijo Javornik]], pravosodna ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] in kohezijski minister [[Aleksander Jevšek]] za podpredsednika nista bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Tekom kongresa je eden od govorcev, delegat delavske zveze SD [[Branko Cajnko]] na odru dejal, da sta glavna krivca [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|vojne v Ukrajini]] [[Združene države Amerike]] in zveza NATO.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu SD: "Za vojno v Ukrajini so krive ZDA in zveza Nato" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kongres-sd-brglez-fajon-ukrajina-589624|website=siol.net|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Stranka se je na besede odzvala na Twitterju in zapisala: ''"Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. Vendar to ne pomeni, da člani in članice ne smejo imeti drugačnih pogledov. Nasprotno, črka D v kratici SD pomeni namreč ravno to. #VednoSD"''<ref>{{Navedi tvit| user=strankasd |number=1578747319251439623 |title=Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. [...] |date=2022-10-08 }}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Predsedstvo Socialnih demokratov je na srečanju dne 29. januarja 2024 odločilo, da zaradi [[15. vlada Republike Slovenije#Afera sodna stavba|afere sodna stavba]] oz. nepravilnosti pri postopkih nakupa le-te, ministrici za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominiki Švarc Pipan]] odreka podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> Pozvali so jo k odstopu, prvi odziv ministrice je bil, da oditi ne namerava, saj bi to pomenilo nadaljevanje spornih poslov na ministrstvu. Kasneje se je večkrat sestala s premierjem Robertom Golobom in dejala, da bo odstopila, če jo k temu pozove tudi on. Tanja Fajon, predsednica stranke, je bila ogorčena nad izjavo ministrice, da je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica premierju ponudila svoj odstop, ta naj bi ga sprejel v naslednjih dneh, ministrstvo pa začasno prevzel sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika stranke odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Napetosti se s tem niso končale; do ministrice je bil v Državnem zboru oster poslanec in njen strankarski kolega [[Jani Prednik]], dejal je, da je Švarc Pipanova "ena od glavnih osumljenk pri izpeljavi spornega posla in da je sedaj spregledala kot Esmeralda".<ref>{{Navedi splet|title=Spopad v parlamentu: ministrica Švarc Pipan poslancu Predniku zagrozila s tožbo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/spopad-v-parlamentu-ministrica-svarc-pipan-poslancu-predniku-zagrozila-s-tozbo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference in sestanka predsedstva potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> Švarc Pipan je 12. februarja 2024 po tem, ko ni bila vabljena ne na konferenco, ne na predsedstvo stranke, izstopila iz Socialnih demokratov.<ref>{{navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan izstopila iz SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-izstopila-iz-sd-hvala-za-roze-in-srecno-sd-626824|website=siop.net|accessdate=2024-02-13|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja 2024 je premier odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Državni zbor se je z odstopom seznanil na seji dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 6.jpg|sličica|Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan med primopredajo poslov]] Anketa, ki jo je med 5. in 8. februarjem za časopis [[Delo (časopis)|Delo]] izvedla agencija Mediana, je pokazala velik padec podpore stranki. Ta bi prejela le 2,6 % glasov, s čimer bi se uvrstila na peto mesto in prvič po letu 2005 ne bi prestopila parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Dela: SD strmoglavil, vlada z najslabšo oceno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-sd-strmoglavil-vlada-z-najslabso-oceno/698110|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki stranke, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> V sredini marca so se zaključili postopki evidentiranja kandidatov za novega predsednika SD, izvoljenega na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu 13. aprila]]. Dotedanja predsednica Tanja Fajon soglasja h kandidaturi ni podala in se v pismu članstvu poslovila od vodenja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova ne bo kandidirala za predsednico SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-ne-bo-kandidirala-za-predsednico-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Kandidaturo so napovedali vodja poslanske skupine [[Jani Prednik]], župan Ajdovščine [[Tadej Beočanin]] ter evroposlanec [[Milan Brglez]].<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Za predsednika je bil na kongresu izvoljen Matjaž Han, ki je le za nekaj 10 glasov premegal Brgleza.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han v pogovoru za N1: “En kongres ne sme razbiti enotnosti stranke” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/matjaz-han-v-pogovoru-za-n1-en-kongres-ne-sme-razbiti-enotnosti-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> === 2024– : Pod vodstvom Matjaža Hana === [[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024.jpg|sličica|[[Matjaž Han]]]] Dan po izvolitvi [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] za predsednika Socialnih demokratov je iz stranke izstopil njen nekdanji glavni tajnik, Uroš Jauševec. V sporočilu za javnost je zapisal, da je bil do nje že dlje časa kritičen, a da so stranko s Hanovo izvolitvijo dokončno prevzeli "primitivizem, nesposobnost in nenačelnost".<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji glavni tajnik SD Uroš Jauševec izstopil iz stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-glavni-tajnik-sd-uros-jausevec-izstopil-iz-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> Zaradi že drugega poraza na volilnem kongresu je svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine ponudil Jani Prednik, a so v stranki njegovo ponudbo zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik ponudil odstop, a uživa podporo Matjaža Hana in poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prednik-ponudil-odstop-a-uziva-podporo-matjaza-hana-in-poslancev/705070|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Volilna konvencija in predsedstvo SD sta kandidatno listo potrdila 25. aprila 2024. Za nosilca je bil potrjen [[Matjaž Nemec]], zadnje mesto je zasedel [[Milan Brglez]], na listo pa sta bila uvrščena tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj [[Aleksander Jevšek]] ter nekdanja evroposlanka stranke, [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]].<ref>{{Navedi splet|title=SD potrdil listo za evropske volitve, nosilec bo aktualni poslanec Matjaž Nemec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilec-evropske-liste-pri-sd-aktualni-evropski-poslanec-matjaz-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> Na evropske volitve 2024 se je stranka podala s sloganom ''Močna Evropa, močna Slovenija''. Listo so vložili v ponedeljek, 6. maja.<ref>{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-05-06|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> # '''[[Matjaž Nemec]]''' # [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] # [[Aleksander Jevšek]] # Lucija Karnelutti # [[Matevž Frangež]] # Aleksandra Vasiljević # Primož Brvar # Neva Grašič # [[Milan Brglez]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,76 % glasov, s čimer je zasedla 4. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matjaž Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-25|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem, ko sta koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] pozvali k bojkotu [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatkih h pokojninam za izjemne umetniške dosežke]], je SD takšen poziv označila za neprimeren. Predsednik stranke Matjaž Han je dejal, bi bilo to politično neodgovorno in kratkoročno je všečno.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Gre za zmago razuma. Asta Vrečko: Referendum je sklican za preštevanje desnih volivcev.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/janez-jansa-gre-za-zmago-razuma-asta-vrecko-referendum-je-sklican-za-prestevanje-desnih-volivcev/745356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-11|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Po tem, ko je več institucij znatno znižalo gospodarsko napoved za Slovenijo, med drugim [[Banka Slovenije]] in [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], je Matjaž Han podprl vrnitev na prejšnji sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in s tem zavrnil novo ureditev, ki jo je pred tem sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Han za izboljšanje položaja normirancev in udeležbo delavcev pri dobičku|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/han-za-izboljsanje-polozaja-normirancev-in-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/747978|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han podpira vrnitev starega sistema normirancev|url=https://www.finance.si/9037449|website=Finance|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Normiranci sprli SD in svobodnjake - Domovina|url=https://www.domovina.je/normiranci-sprli-sd-in-svobodnjake|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-22|language=en}}</ref> Zavrnil je tudi zavezo zvezi NATO, da bi Slovenija obrambne izdatke dvignila na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Septembra 2025 je nepovezana poslanka, prej poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]] potrdila prestop v poslansko skupino SD.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=N1|date=2025-09-20|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref> 6. januarja 2026 je iz Levice k Socialnim demokratom prestopil tudi [[Matej Tašner Vatovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SD se je na državnozborske volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Pogovori o sodelovanju so potekali s stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]; pobudnik ideje o skupni listi je bil Matjaž Han, javno pa jo je podprl prvi predsednik Slovenije [[Milan Kučan]].<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> Svet Preroda je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo na volitvah, v SD pa so se na to odzvali z besedami, da odločitev spoštujejo, a »ostajajo odprti za pogovore z vsemi strankami, s katerimi delijo programske vrednote, saj to zahteva čas, v katerem živimo.«<ref name=":22" /> Kučan sam je idejo o povezovanju, ki naj bi preprečila drobljenje glasov na levi sredini, znova obudil v intervjuju, objavljenem 26. januarja 2026 v tedniku Reporter.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Han je 28. januarja v intervjuju poudaril, da je »malo verjetnosti, da še pride do skupne liste«, a vendar da če tega ne storijo, je to »ene vrste napaka«.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj na levi ne zmorejo brez Milana Kučana?|url=https://info360.si/politika/zakaj-na-levi-ne-zmorejo-brez-milana-kucana/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Listo so kot prva stranka predstavili na volilni konvenciji dne 4. februarja 2026.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaokrožil s pozivom: »Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati!«, ob tem pa javno obljubil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev: [[Damijan Zrim|Damijan]] [[Damijan Zrim|Bezjak Zrim]] (Murska Sobota I), [[Jonas Žnidaršič]] (Vič Rudnik II), Bojana Muršič (Ruše), Soniboj Knežak (Hrastnik), Janja Rednjak (Velenje II), [[Meira Hot]] (Piran), skupaj s pridruženima Mojco Šetinc Pašek (Vič Rudnik III) in Matejem T. Vatovcem (Kopet I). Na listo so uvrstili tudi vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: Tanja Fajon (Ljubljana Center), Matjaž Han (Laško), [[Andreja Kokalj]] (Moste Polje III), [[Aleksander Jevšek]] (Slovenj Gradec).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> Kandidatno listo so vložili v ponedeljek, 16. februarja 2026, Han je v izjavi za medije napovedal »izogibanje populizmu in praznim obljubam«.<ref>{{Navedi splet|title=Han: "Če se to ne bo zgodilo, se bo moral najmočnejši pogovarjati tudi z drugimi strankami"|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ce-se-to-ne-bo-zgodilo-se-bo-moral-najmocnejsi-pogovarjati-tudi-z-drugimi-strankami/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Slogan in hkrati ime programa stranke je bil ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.<ref name=":19" />''<ref>{{Navedi splet|title='Za mir, razvoj in blaginjo'. Han: Potrebujemo dogovor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-mir-razvoj-in-blaginjo-han-potrebujemo-dogovor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-18|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:30 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:2 start:0 PlotData= bar:Sedežev color: red width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color: red from:start till:14 text:14 bar:1992 from:start till:14 text:14 bar:1996 from:start till:9 text:9 bar:2000 from:start till:11 text:11 bar:2004 from:start till:10 text:10 bar:2008 from:start till:29 text:29 bar:2011 from:start till:10 text:10 bar:2014 from:start till:6 text:6 bar:2018 from:start till:10 text:10 bar:2022 from:start till:7 text:7 bar:2026 from:start till:6 text:6 </timeline> Od leta 1990 dalje ima stranka poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 161.349 | 13,58 | {{steady}} | {{Composition bar|14|90|hex=#ff0000}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 96.597 | 9,03 | {{decrease}} 4,55 | {{Composition bar|9|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 5 | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 130.079 | 12,08 | {{Increase}} 3,05 | {{Composition bar|11|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 2 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2000)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2000-2004)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 98.527 | 10,17 | {{Decrease}} 1,91 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 320.248 | 30,45 | {{Increase}} 20,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 19 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 115.952 | 10,52 | {{Decrease}} 19,93 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 19 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 52.249 | 5,98 | {{Decrease}} 4,54 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 4 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 87.234 | 9,92 | {{Increase}} 3,94 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 4 | 3. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 79.709 | 6,69 | {{Decrease}} 3,23 | {{Composition bar|7|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 3 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 79.175 | 6,71 | {{increase}} 0,02 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 1 | 4. | |- |} === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 61.672 | 14,15 | {{steady}} | {{Composition bar|1|7|hex=#FF0000}} | {{steady}} | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 85.407 | 18,43 | {{Increase}} 4,28 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 32.484 | 8,08 | {{Decrease}} 4,35 | {{Composition bar|1|8|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 89.936 | 18,66 | {{Increase}} 10,58 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 52.390 | 7,76 | {{Decrease}} 10,90 | {{Composition bar|1|9|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 4. |- |} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje ! rowspan="2" |Opombe |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Borut Pahor]] |bgcolor=red | | | | | |do 2008, ko postane premier |- ![[Aurelio Juri]] |bgcolor=red | | | | | |od 2008, ko nadomesti Boruta Pahorja |- ![[Zoran Thaler]] | |bgcolor=red | | | | |do 2011, ko odstopi zaradi obtožb |- ![[Mojca Kleva]] | |bgcolor=red | | | | |od 2011, ko nadomesti Zorana Thalerja |- ![[Tanja Fajon]] | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |bgcolor=red | | |do 2022, ko postane ministrica v Vladi RS |- ![[Milan Brglez]] | | | |bgcolor=red | | |/ |- ![[Matjaž Nemec]] | | | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |od 2022, ko nadomesti Tanjo Fajon |- |} == Seznam predsednikov == {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Predsednik<br><small>(rojstvo–smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Ime stranke |- !Začetek !Konec |- !1. | |<center>[[Ciril Ribičič|'''Ciril Ribičič''']]<br><small>(1947)</small> </center> |<center>(1989) 1990</center> |<center>1993<center> |Stranka demokratične prenove |- !2. | |<center>[[Peter Bekeš|'''Peter Bekeš''']] <small>(1946-2015)</small></center> |<center>1993</center> |<center>1993<center> |Socialdemokratska prenova |- !3. |[[Slika:Janez Kocijančič 2012.jpg|brezokvirja|104x104_pik]] |<center>'''[[Janez Kocijančič]]'''<br><small>(1941-2020)</small> </center> |<center>1993</center> |<center>1997<center> | rowspan="2" |Združena lista socialnih demokratov |- ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[Slika:Borut Pahor 3 (cropped).jpg|brezokvirja|118x118_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Borut Pahor]]'''<br><small>(1963)</small> </center> | rowspan="2" |<center>1997</center> | rowspan="2" |<center>2012 |- | rowspan="6" |Socialni demokrati (SD) |- !5. |[[Slika:Igor Lukšič 2010-03-11 (cropped).jpg|brezokvirja|123x123_pik]] |<center>'''[[Igor Lukšič]]'''<br><small>(1961)</small> </center> |<center>2012</center> |<center>2014<center> |- !6. |[[Slika:Dejan Židan 2015-04-10.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |<center>'''[[Dejan Židan]]'''<br><small>(1967)</small> </center> |<center>28. maj 2014</center> |<center>28. maj 2020<center> |- !v. d. | rowspan="2" |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_11._1._2024_-_Tanja_Fajon_(cropped).jpg|brezokvirja|113x113_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Tanja Fajon]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>''28. maj 2020''<center> |<center>''10. oktober 2020''<center> |- !7. |<center>10. oktober 2020</center> |<center>13. april 2024<center> |- !8. |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped).jpg|brezokvirja|110x110px]] |<center>'''[[Matjaž Han]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>13. april 2024</center> |<center>''danes''<center> |- |} == Kritike in kontroverze == === Vrnitev vile Moskovič === Leta 2005 je v javnost prišlo dejstvo, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] oblast po vojni odvzela [[Feliks Moskovič|Feliksu Moskoviču]], [[Judje|Judu]], ki je umrl v [[Holokavst|Holokavstu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-28 |archive-date=2011-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110829104310/http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |url-status=dead }}</ref>{{Cn}} z izgovorom, da je sodeloval z okupatorjem. Desno-sredinska koalicija pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič [[Judovska skupnost Slovenije|judovski skupnosti Slovenije]]. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-11 |archive-date=2011-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064345/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 je Evropska judovska skupnost s pismom Rabbija Menachema Margolina zahtevala vrnitev hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/evropska-judovska-skupnost-zeli-nazaj-stavbo-sd-550199|title=Evropska judovska skupnost želi nazaj stavbo SD|date=15.4.2021|accessdate=15.4.2021|website=SiolNET}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropska-judovska-skupnost-tanjo-fajon-poziva-k-vrnitvi-stavbe-stranke-sd/576953|title=Evropska judovska skupnost Tanjo Fajon poziva k vrnitvi stavbe stranke SD|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Predsednica Tanja Fajon je predsednika povabila na pogovor in ogled dejstev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-zavrnila-poziv-naj-judovski-skupnosti-vrne-stavbo-sd-550271|title=Fajonova zavrnila vračanje stavbe SD judovski skupnosti|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=SiolNET}}</ref> Julija 2023 je stranka SD vložila tožbo proti [[Janez Janša|Janezu Janši]]. Očitali so mu "zavestno in zlonamerno širjenje laži", da je vila ukradena oz. da je lastništvo sporno.<ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati s tožbo proti Janši 'zaradi laži o ukradeni judovski vili'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/socialni-demokrati-s-tozbo-proti-jansi-zaradi-lazi-o-ukradeni-judovski-vili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> 17. avgusta 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] pritrdilo sodbi [[Okrajno sodišče v Velenju|okrajnega sodišča v Velenju]], da se mora Janez Janša stranki SD na svojem Twitter profilu opravičiti za neresnične navedbe in plačati 10 tisoč evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče zavrnilo pritožbo: Janša se mora SD opravičiti za laži o “ukradeni židovski vili” in plačati 10.000 € odškodnine|url=https://socialnidemokrati.si/visje-sodisce-zavrnilo-pritozbo-jansa-se-mora-sd-opraviciti-za-lazi-o-ukradeni-zidovski-vili-in-placati-10-000-e-odskodnine/|website=SD|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI|first=Miha|last=Damiš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravnomočno: Janša se mora opravičiti stranki SD in plačati 10.000 evrov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pravnomocno-jansa-se-mora-opraviciti-stranki-sd-in-placati-10-000-evrov/|website=N1|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče: Janša mora SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se opravičiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/visje-sodisce-potrdilo-jansa-mora-sd-placati-10000-evrov-odskodnine.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> Janša je skenirano sodbo z opravičilom na Twitterju objavil 20. septembra 2022, kasneje pa plačal tudi denarno kazen.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janez Janša stranki SD nakazal še več denarja, kot je zahtevalo sodišče|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-stranki-sd-nakazal-se-vec-denarja-kot-je-zahtevalo-sodisce-595059|website=siol.net|accessdate=2023-01-27|language=sl}}</ref> Stranka SD je sporočila, da bo sredstva namenila v dobrodelne namene.<ref name=":11" /> === TEŠ 6 === ''Glavni članek: [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]]'' [[Slika:Sostanj, view of the thermal power plant.jpg|sličica|Termoelektrarna Šoštanj. ]] Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so imeli ključno vlogo vidni člani SD-ja, med njimi takratni predsednik stranke in vlade [[Borut Pahor]], minister za finance [[Franc Križanič]], ter velenjski župan [[Bojan Kontič]]. Projekt TEŠ 6, s skupno ceno 1,41 milijarde evrov, danes velja za največji infrastrukturni projekt.<ref>{{Navedi splet|title=Končna cena Teš 6 dosegla 1,41 milijarde evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042834887|website=Dnevnik|accessdate=2020-01-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ugotovilo se je, da je bil krepko preplačan, saj se je s sprva 600-700 milijonske vrednosti le-ta povečala na skoraj pol drugo milijardo. Prav tako naj bi bil močno prežet s korupcijo. Stranka SD je kritik o dvoličnosti deležna tudi zaradi zelenih in okoljevarstvenih iniciativ, ki kljubujejo projektu, ki so ga sami podpirali.<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za zeleno socialistično prihodnost – s Titom in TEŠ6 naprej {{!}} Domovina|url=https://www.domovina.je/za-zeleno-socialisticno-prihodnost-s-titom-in-tes6-naprej/|accessdate=2020-01-15|language=sl-SI|first=Martin|last=Nahtigal}}</ref> === Afera ''Veberkom''=== Afera je povezana z nekdanjim obrambnim ministrom iz vrst Socialnih demokratov [[Janko Veber|Jankom Vebrom]], ki je Obveščevalno-varnostni službi naročil, da preveri tveganja prodaje Telekoma Slovenije, česar pa kot obrambni minister ne bi smel. 19. decembra 2017 je zato odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title="Afera Veberkom je dimna zavesa za druge pomembnejše rabote"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-veberkom-je-dimna-zavesa-za-druge-pomembnejse-rabote/362583|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afera Veberkom: prvak SD je izvedel politično figuro Žerjav|url=https://www.delo.si/novice/politika/afera-veberkom-prvak-sd-je-izvedel-politicno-figuro-zerjav.html|website=www.delo.si|date=2015-03-31|accessdate=2020-01-15|language=sl-si|first=Z. P. , notranja|last=politika}}</ref> === Nezakonito financiranje kampanje leta 2014 === [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] je ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0" /> === Odnos do komunizma === Pravnoformalno je stranka naslednica SDP Slovenije ter njenih predhodnic (Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije).{{Nezanesljiv vir?|date=junij 2024}}<ref>{{Navedi splet|url=https://socialnidemokrati.si/statut/|title=Statut SD. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.|accessdate=18. 6. 2024|publisher=SD}}</ref> Na seji državnega zbora marca 2019 je poslanec SD [[Marko Koprivc]] dejal, da so Socialni demokrati ''"ponosni nasledniki zveze komunistov"'' a dodal, da so nedvoumno obsodili povojne poboje.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/escp-drzave-lahko-ukinejo-stranke-ki-se-ne-distancirajo-od-nekdanjih-komunisticnih-strank-568911 |title= ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank |date=2021-12-22 |work=Siol.net |accessdate=2024-02-24}}</ref> Na volilnem zborovanju pred evropskimi volitvami 2019 je tedaj poslanec in kasneje evropski poslanec Milan Brglez nosil rdečo majico s podobo argentinsko-kubanskega revolucionarja [[Che Guevara|Ernesta Che Guevare]].<ref>{{Cite tweet |user=prstansi |number=1124954424596684801 |title=Ko padejo zadnji kriteriji normalnosti in dobrega okusa 😥 https://t.co/PPGZ6c2TTu| date=2019-05-05}}</ref> 4. maja 2020 so se predstavniki stranke SD, predsednik [[Dejan Židan]], evropska poslanka [[Tanja Fajon]] in poslanec [[Marko Koprivc]], poklonili kipu jugoslovanskega politika in predsednika prve slovenske povojne vlade [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]].{{Navedi vir}} === Ostalo === Na božični večer [[2019]] je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]] iz vrst SD [[Jernej Štromajer]] na svojem Twitter računu objavil fotografijo s citatom "Merry Christmas you filthy animals" (slo.: "Vesel božič, ve umazane živali") iz filma [[Sam doma]]. Tvit je razburil del slovenske javnosti, saj naj bi žalil [[Kristjani|kristjane]] oz. tiste, ki praznujejo [[božič]]. Štromajer se je kasneje opravičil in dejal, da njegov namen ni bil kogarkoli žaliti ter da je to stavek iz [[Film|filma]], ki so ga številni gledali ob božičnih večerjah.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ob protestih za njegov odstop se je Štromajer še enkrat opravičil za sporen tvit|url=https://www.vecer.com/ob-protestih-za-njegov-odstop-se-je-stromajer-se-enkrat-opravicil-za-sporen-tvit-10115895|website=www.vecer.com|date=2020-01-15|accessdate=2020-01-15|language=sl-si}}</ref>{{Navedi vir}} V bran mu je stopila tudi stranka in minister [[Jernej Pikalo]], med tem ko je predsednik vlade [[Marjan Šarec]] dejal, da bi Štromajerja, če bi bil član LMŠ, nemudoma razrešil.<ref>{{Navedi splet|title="Če bi bil Štromajer funkcionar stranke LMŠ, bi bil nemudoma razrešen"|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-bi-bil-stromajer-funkcionar-stranke-lms-bi-bil-nemudoma-razresen-516268|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Predsednik NSi [[Matej Tonin]] je v javnem pismu predsedniku vlade objavo označil za "provokacijo" in sovražni govor do kristijanov.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin v javnem pismu Marjanu Šarcu: Zakaj ste v primeru sovražnega govora dr. Štromajerja odstopili od svojih moralnih in etičnih kriterijev? – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/matej-tonin-v-odprtem-pismu-marjanu-sarcu-zakaj-ste-v-primeru-sovraznega-govora-dr-stromajerja-odstopili-od-svojih-moralnih-in-eticnih-kriterijev/|accessdate=2020-05-15|language=sl-SI}}</ref> Pričeta je bila spletna peticija za njegov odstop, ki jo je podpisalo več kot 5.000 ljudi. 15. januarja 2020 je pred stavbo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] potekal protest, na katerem je več sto udeležencev zahtevalo Štromajerjev odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Pred vlado protest proti Štromajerju, ki se bo na Planetu soočil z Metko Zevnik|url=http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|website=Times.si|accessdate=2020-01-15|language=sl|archive-date=2020-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200115230321/http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|url-status=dead}}</ref> 18. maja [[2020]] je nadomestni poslanec [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] [[Gregor Židan]] zapustil [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslansko skupino SMC]] in prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. Vodja poslanske skupine SMC [[Janja Sluga]] je na novinarski konferenci dejala, da Židan za prestop ni navedel političnih razlogov, omenil pa je "sanjsko ponudbo, ki je pač ni mogel zavrniti."<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|accessdate=2020-05-19|date=2020-05-18|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V medijih je zaokrožilo, da naj bi stranka Socialni demokrati Židanu ponudila nekaj sto tisoč evrov oz. delovno mesto na [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometni zvezi Slovenije]]. Sam je podkupnino označil za polresnice in laž ter da mu je odhod iz SMC narekovala vest. Zanikal je tudi, da bi bil prestop povezan z njegovim gostinskim podjetjem Gregorino, ki je bilo takrat v slabi finančni kondiciji.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Židan zanika, da bi mu za prestop iz SMC v SD obljubili funkcijo v NZS; iz SMC izstopajo člani na Obali|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/gregor-zidan-zanika-da-bi-mu-za-prestop-iz-smc-v-sd-obljubili-funkcijo-v-nzs-iz-smc-izstopajo-clani-na-obali-780197|website=Revija Reporter|accessdate=2020-05-26}}</ref> "Sanjska ponudba" naj bi po njegovih besedah bila obljuba Socialnih demokratov, da gredo skupaj na naslednje volitve in poskusijo zmagati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zidan-ne-bom-izdajal-tistega-kar-se-je-dogajalo-za-stirim-stenami.html|title=Židan: Ne bom izdajal tistega, kar se je dogajalo za štirimi stenami|date=21.5.2020|accessdate=21.5.2020|website=24ur.com|publisher=Pro Plus|last=STA|first=M.V.}}</ref> Podkupovanje je zavrnil{{Pojasni}} tudi vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]]. == Organi stranke == [[Slika:Vladni_obisk_v_Savinjski_regiji_-_21_Oktober_2023_-_Matjaž_Han.jpg|sličica|238x238_pik|[[Matjaž Han]], predsednik stranke|alt=]] * '''Predsednik:''' [[Matjaž Han]] * '''Podpredsedniki:''' [[Matjaž Nemec]], [[Andreja Katič]], [[Meira Hot]], [[Luka Goršek]] * '''Vodja poslanske skupine:''' Meira Hot * '''Namestnica vodje poslanske skupine:''' [[Bojana Muršič]] * '''Predsednik konference:''' [[Jernej Štromajer]] * '''Predsednik nadzornega odbora:''' [[Bogdan Čepič]] * '''Glavni tajnik:''' [[Živa Živkovič]] * '''Sveti stranke:''' 14. sestav == Vidnejši člani/poslanci == * [[Samo Bevk]] (nekdanji kandidat za ministra za kulturo) * [[Rado Bohinc]] (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo) * [[Mirko Brulc]] (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica) * [[Milan M. Cvikl]] (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade) * [[Andreja Črnak Meglič]] (državna sekretarka) * [[Tanja Fajon]] (novinarka RTV SLO, nekdanja evropska poslanka, predsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu) * [[Matevž Frangež]] (nekdanji državni sekretar) * [[Matjaž Han]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče, minister za gospodarstvo, turizem in šport) * [[Ljubica Jelušič]] (nekdanja ministrica za obrambo) * [[Andreja Katič]] (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS) * [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu) * [[Janez Kocijančič]] (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev) * [[Bojan Kontič]] (župan Mestne občine Velenje)[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sličica|176x176_pik|Dominika Švarc Pipan]] * [[Anja Kopač Mrak]] (nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica) *[[Franc Križanič]] (nekdanji minister za finance) * [[Dušan Kumer]] (nekdanji državni sekretar) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (nekdanja kandidatka za predsednico Republike) * [[Dejan Levanič]] (nekdanji glavni tajnik SD, nekdanji poslanec in nekdanji državni sekretar) * [[Igor Lukšič]] (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor) * [[Bojana Muršič]] (poslanka, bivša podpredsednica DZ RS) * [[Borut Pahor]] (nekdanji predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec) * [[Miloš Pavlica]] (nekdanji državni sekretar) *[[Sonja Lokar]] (prva predsednica Ženskega foruma /ZL/SD) *[[Breda Pečan]] (nekdanja županja Občine Izola) * [[Majda Potrata]] (nekdanja podpredsednica stranke) * [[Miran Potrč]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ) * [[Slika:Jernej Pikalo-za splet (cropped).jpg|sličica|224x224_pik|Jernej Pikalo]][[Ciril Ribičič]] (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS) * [[Anton Rop]] (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar) * [[Danica Simšič]] (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana) * [[Janko Veber]] (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje) * [[Patrick Vlačič]] (nekdanji minister za promet) * [[Dejan Židan]] (nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji predsednik stranke in Državnega zbora) *[[Boris Sovič]] (nekdanji župan Mestne občine Maribor, nekdanji veleposlanik Slovenije v Izraelu) * Franc Hočevar (predsednik Foruma starejših SD, nekdanji direktor centra [[Soča (razločitev)|SOČA]], nekdanji direktor [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana, nekdanji svetovalec predsednikov republike) *[[Jernej Pikalo]] (dvakrat minister za izobraževanje, znanost in šport) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.socialnidemokrati.si}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)|*]] {{normativna kontrola}} 2zuvyq4zvf5uprfxefl12l6a7ihuwn2 0 128580 6657862 6552305 2026-04-09T14:14:25Z ~2026-90770-6 254477 6657862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=38|lats=59 |latNS=N |longd=15|longm=50|longs=43 |longEW=E |najdisi=Sv.+Ana+v+Slovenskih+Goricah |slika=Sveta Ana v Slovenskih Goricah (from Aženski Vrh).jpg |napis=Sveta Ana v Slovenskih goricah z [[Aženski Vrh|Aženskega Vrha]] (vzhoda) |povrsina=0,66 |prebivalstvo=163 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349 |postna=2233 |posta=Sv. Ana v Slovenskih Goricah |obcina=Sveta Ana |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Sveta Ana v Slovenskih goricah''' je razloženo[[naselje]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], središče [[Občina Sveta Ana|Občine Sveta Ana]] in obenem [[Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah|Župnije Sveta Ana v Slovenskih goricah]] [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|dekanije Lenart]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Ana v Slovenskih Goricah|Sveta Ana v Slovenskih goricah}} {{Sveta Ana}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveta Ana]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] {{škrbina-naselje-sl}} 9yscabve41njmuvi1t6109usds57hj5 6657863 6657862 2026-04-09T14:15:31Z ~2026-90770-6 254477 6657863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=38|lats=59 |latNS=N |longd=15|longm=50|longs=43 |longEW=E |najdisi=Sv.+Ana+v+Slovenskih+Goricah |slika=Sveta Ana v Slovenskih Goricah (from Aženski Vrh).jpg |napis=Sveta Ana v Slovenskih goricah z [[Aženski Vrh|Aženskega Vrha]] (vzhoda) |povrsina=0,66 |prebivalstvo=163 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349 |postna=2233 |posta=Sv. Ana v Slovenskih Goricah |obcina=Sveta Ana |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Sveta Ana v Slovenskih goricah''' je razloženo[[naselje]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], središče [[Občina Sveta Ana|Občine Sveta Ana]] in obenem [[Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah|Župnije Sveta Ana v Slovenskih goricah]] [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Dekanije Sveti Lenart v Slovenskih goricah]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Ana v Slovenskih Goricah|Sveta Ana v Slovenskih goricah}} {{Sveta Ana}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveta Ana]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] {{škrbina-naselje-sl}} 2apz8ez2hgusupuwnqi0ydmpmlgoxqk 6657864 6657863 2026-04-09T14:15:49Z ~2026-90770-6 254477 6657864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=38|lats=59 |latNS=N |longd=15|longm=50|longs=43 |longEW=E |najdisi=Sv.+Ana+v+Slovenskih+Goricah |slika=Sveta Ana v Slovenskih Goricah (from Aženski Vrh).jpg |napis=Sveta Ana v Slovenskih goricah z [[Aženski Vrh|Aženskega Vrha]] (vzhoda) |povrsina=0,66 |prebivalstvo=163 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349 |postna=2233 |posta=Sv. Ana v Slovenskih Goricah |obcina=Sveta Ana |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Sveta Ana v Slovenskih goricah''' je razloženo [[naselje]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], središče [[Občina Sveta Ana|Občine Sveta Ana]] in obenem [[Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah|Župnije Sveta Ana v Slovenskih goricah]] [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Dekanije Sveti Lenart v Slovenskih goricah]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Ana v Slovenskih Goricah|Sveta Ana v Slovenskih goricah}} {{Sveta Ana}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveta Ana]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] {{škrbina-naselje-sl}} n6gl0ik9l5nbwubqakh9x4ngex3u9wz 0 128585 6657857 6552306 2026-04-09T14:02:10Z ~2026-90770-6 254477 6657857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10107695_b4 | latd = 46 |latm = 39 |lats = 50.13 |latNS = N | longd = 15 |longm = 50 |longs = 36.8 |longEW = E |najdisi=Zgornja+Ščavnica |slika= |povrsina=11,30 |prebivalstvo=478 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=252,9 |postna=2233 |posta=Sv. Ana v Slov. goricah |obcina=Sveta Ana |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Zgornja Ščavnica''' je po številu prebivalcev (ok. 500) največje [[naselje]] v [[Občina Sveta Ana|Občini Sveta Ana]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Kategorija v Zbirki}} {{Sveta Ana}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveta Ana]] ofg9dueh669svgfigvzz77pk8rt22zq 0 129800 6658228 6649263 2026-04-10T11:19:15Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658228 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova Slovenija – Krščanski demokrati | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Nova Slovenija Logo.svg | leader = [[Jernej Vrtovec]] | foundation = 4 August 2000 | split = [[Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | headquarters = [[Ljubljana]] | youth_wing = Mlada Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mlada Slovenija |url=https://mladaslovenija.si/ |website=mladaslovenija.si |access-date=3 February 2022}}</ref> | membership = 9.500<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | ideology = [[krščanska demokracija]]<ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref>,<br>[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo |author=Susanne Jungerstam-Mulders |title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215 |access-date=2013-07-24 |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd |isbn=978-0-7546-4712-6 |page=215}}</ref> | position = desna sredina<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia since 1989 |work=Central and Southeast European Politics Since 1989 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |page=244 |isbn=9781139487504 |url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA24 |access-date=9 November 2011}}</ref> | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenia - Europe Elects|url=https://europeelects.eu/slovenia/ |website=europeelects.eu |access-date=26 July 2022}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra | website = {{Political party data|website}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|193|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Jernej Vrtovec]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-16 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116225201/http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |url-status=dead }}</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev Dne 20. junija 2024 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik [[Matej Tonin]] je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.«<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin ubral evropsko pot|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-jeseni-na-volilni-kongres-bo-tonina-zamenjal-vrtovec.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|poslanca v Evropskem parlamentu]], stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču,<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Tudi političnim veteranom je treba reči ne'|url=https://www.24ur.com/novice/svet/tonin-tudi-politicnim-veteranom-je-treba-reci-ne.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> da z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin se poslavlja z vrha NSi, stranka bi šla v vlado tudi z Janšo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-bo-razkril-ali-se-poslavlja-z-vrha-nove-slovenije/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]], poslanec [[Jernej Vrtovec]], ki je dobil polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]]. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan [[Mestna občina Nova Gorica|Nove Gorice]]. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu [[DEMOS]]a in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja.<ref>{{Navedi splet|title=Harej pri kandidaturi za predsednika NSi-ja med drugim poudarja tudi delo na področju demografije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/harej-pri-kandidaturi-za-predsednika-nsi-ja-med-drugim-poudarja-tudi-delo-na-podrocju-demografije/757053|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {{NSi|Predloga:NSi=}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 93.247 | 8,66 | {{Steady}} | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Steady}} | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 88.073 | 9,09 | {{Increase}} 0,43 | {{Composition bar|9|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 35.774 | 3,40 | {{Decrease}} 6,69 | {{Composition bar|0|90|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 9 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 53.758 | 4,88 | {{Increase}} 1,48 | {{Composition bar|4|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 4 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 48.846 | 5,59 | {{Increase}} 0,71 | {{Composition bar|5|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 62.682 | 7,13 | {{Increase}} 1,54 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 81.794 | 6,86 | {{Decrease}} 0,27 | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 3,40 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{decrease}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z SLS in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, obe partnerici po en 1 mandat, skupaj 9.}} | |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom ''Odločno naprej'', v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja drugačna Slovenija|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1220501563226135&set=a.609175007692130&type=3&ref=embed_post|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|first=J.|last=Vrtovec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|date=2026-01-15}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|accessdate=2026-02-11|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|date=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v [[9. državni zbor Republike Slovenije|devetem sklicu državnega zbora]]; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II).<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva za volitve je bil ''Skupaj v akcijo,'' v kampanji so poudarjali idejo ''razvojne koalicije''.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Lokalne volitve === ==== Lokalne volitve 2018 ==== Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. ==== Lokalne volitve 2022 ==== Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: [[Občina Rogatec|Rogatec]] (Martin Mikolič), [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] (Mirko Cvetko), [[Občina Vojnik|Vojnik]] (Branko Petre), [[Občina Horjul|Horjul]] (Janko Prebil), [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveta Trojica]] (David Klobasa), [[Občina Zavrč|Zavrč]] (Slavko Pravdič), [[Občina Kamnik|Kamnik]] (Matej Slapar), [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] (Jože Papež), [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] (Franc Šlihthuber), [[Občina Vransko|Vransko]] (Nataša Juhart), [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] (Majda Potočnik), [[Občina Sodražica|Sodražica]] (Blaž Milavec) in [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (Branko Kidrič).<ref>{{Navedi splet|title=Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 102.753 | 23,57 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#00b5dd}} | {{steady}} | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 76.866 | 16,58 | {{Decrease}} 6,99 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 1 | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{Increase}} 0,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z SLS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 53.621 | 11,12 | {{Decrease}} 5,48 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 51.812 | 7,68 | {{decrease}} 3,44 | {{Composition bar|1|9|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 5. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Matej Tonin]] | | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # '''[[Ljudmila Novak]]''' # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # Janez Vasle # Maruša Novak # Jernej Pavlin. ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # [[Ljudmila Novak]] # Mojca Kucler Dolinar # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # [[Klemen Žumer]] # Ksenija Kraševec. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref> Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']]. ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|url-status=dead}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] – poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] – poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] – evropski poslanec # [[Iva Dimic]] – poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] – uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] – asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> 4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra [[Janez Cigler Kralj]] in [[Jernej Vrtovec]], aktualna evroposlanka [[Ljudmila Novak]], pa tudi predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> # '''[[Matej Tonin]]''' # Katja Berk Bevc # [[David Klobasa]] # Mojca Sojar # Mojca Erjavec # [[Janez Cigler Kralj]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jernej Vrtovec]] # [[Ljudmila Novak]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] | align=center|2000</div> | align=center|2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> | align=center|31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> | align=center|13. september 2025 |- !4. ![[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Jernej Vrtovec]] |<div style="text-align: center;">13. september 2025</div> | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance – [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve – [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje – [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo – [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu – [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo – [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020–2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organiziranost == [[Slika:Informal_meeting_Vrtovec.jpg|sličica|[[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke]] === Organi stranke === * '''Predsednik:''' [[Jernej Vrtovec]] * '''Podpredsedniki:''' Janez Cigler Kralj, [[Mojca Sojar]], Peter Žmak * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Janez Cigler Kralj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Aleksander Reberšek * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] * Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel === Poslanska skupina === ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] mxydqtwpbh5vevx4635jrp9dqsak4oq 0 130453 6658246 6651182 2026-04-10T11:29:25Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658246 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenia | president = [[Andrej Čuš]] | logo = [[Slika:Zeleni Slovenije.png|200px]] | foundation = 11. junij 1989 | colorcode = {{Political party data|color}} | headquarters = Mestni trg 4, 2250 [[Ptuj]] | ideology = [[zelena politika]]<br>[[konservatizem]] | international = [[Global Greens]] | european = | europarl = ''brez'' | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[zelena]] | website = {{Political party data|website}} <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|3|2750|hex={{Political party data|color}}}} | leader1_title = Podpredsednika | leader1_name = [[Nada Pavšer]]<br>[[Zvonko Lah]] | general_secretary = [[Nejc Škof]] }} '''Zeleni Slovenije''' ('''ZS''') je [[politična stranka]] iz [[Slovenija|Slovenije]], ki je bila ustanovljena [[11. junij]]a [[1989]] v [[Mostec, Ljubljana|ljubljanskem Mostecu]]. Trenutni predsednik Zelenih Slovenije je [[Andrej Čuš]]. == Zgodovina == Svetovno zeleno gibanje je vplivalo na pojav zelenih strank tudi v Sloveniji in tako so v Mostecu pri Ljubljani 11. junija 1989 ustanovili Zelene Slovenije kot stranko, ki se je takoj aktivno vključila v aktualno politično življenje Slovenije. Nastali so torej v času ko so nastale tudi druge demokratične stranke, ki so se udeležile prvih demokratičnih volitev 1990. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 jih je podprla desetina volivcev. Po volitvah 1996 so izpadli iz Državnega zbora. V [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnem zboru Republike Slovenije]] so Zeleni imeli 5 [[poslanec|poslancev]] (zbrali 9 % glasov), medtem ko so se v [[2. državni zbor Republike Slovenije]] komaj uvrstili.<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-koalicija-znova-v-drzavnem-zboru/268560 RTVSLO.si - Zelena koalicija znova v državnem zboru?]</ref> Zeleni Slovenije so se za nastop na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] povezali še z [[Zveza za Primorsko|Zvezo za Primorsko]], [[Demokrati Slovenije]]<ref>[http://www.zurnal24.si/sms-zeleni-in-ds-s-pravo-alternativo-clanek-137025 Zurnal24.si - SMS-Zeleni in DS s pravo alternativo]</ref>, [[Zelena koalicija (Slovenija)|Zeleno koalicijo]]<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-se-znova-zdruzujejo-in-trdijo-vsak-trn-najde-cvet/268326 RTVSLo.si - Zeleni se znova združujejo in trdijo: "Vsak trn najde cvet"]</ref> in [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zelenimi]].<ref name="rtvslo.si"/> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 44.019 | 3,70 | {{Steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#55943f}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(1992-1993)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(1993-1994)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 18.853 | 1,76 | {{Decrease}} 1,94 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Decrease}} 5 | 9. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 9.691 | 0,90 | {{Decrease}} 0,86 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 9.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi Združeni zeleni.}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 6.703 | 0,69 | {{Decrease}} 0,21 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 12. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 5.367 | 0,51 | {{Decrease}} 0,18 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 4.000 | 0,36 | {{Decrease}} 0,15 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 4.629 | 0,53 | {{Increase}} 0,17 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 14. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 9.708 | 1,09 | {{Increase}} 0,56 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 13. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 2,32 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 7.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]].}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.277 | 0,45 | {{Decrease}} 2,96 | {{Composition bar|0|90|hex=#55943f}} | {{Steady}} 0 | 12.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni+SG]].}} | style="background:silver" |– |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== Marca 2018, pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvami leta 2018]] je vodenje stranke prevzel Andrej Čuš, prej poslanec iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], ki je leta 2016 izstopil iz SDS in bil od takrat nepovezani poslanec. Na mestu predsednika je nasledil očeta [[Vlado Čuš|Vlada Čuša]]. Stranka se je za nastop na teh volitvah preimenovala v '''Andrej Čuš in Zeleni Slovenije'''.<ref>{{navedi novice |title=Andrej Čuš prevzel vajeti stranke Zeleni Slovenije |website=MMC RTV-SLO |date=2018-03-13 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/andrej-cus-prevzel-vajeti-stranke-zeleni-slovenije/448767 |access-date=2026-03-17}}</ref> Stranka je z 1,09 % oz. 9.708 glasovi dosegla trinajsto mesto med sodelujočimi strankami in se v parlament ni uvrstila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Predčasne volitve v Državni zbor 2018|accessdate=2024-05-07|website=dvk-rs.si|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== Tokrat so se na volitve odpravili kot člani gibanja [[Povežimo Slovenijo]] skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Nova ljudska stranka|NLS]], [[Nova socialdemokracija|Novo socialdemokracijo]] in stranko [[Konkretno]]. Na volitvah 24. aprila 2022 je zavezništvo prejelo 3,41 % glasov in se ni uvrstilo v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-11-02|website=dvk-rs.si|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 10. junija 2025 so predstavniki vodstva Zelenih Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Predsednik Andrej Čuš je izpostavil, da je razdrobljenost tovrstnih strank velik faktor manka zelene alternative na državni ravni.<ref name=":3" /> V stranki [[VESNA – zelena stranka]] so potrdili prejem pobude, a so izrazili dvom v njeno iskrenost, saj da naj bi šlo za »manever desnice.« Vesna je kasneje tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]] s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Stranka [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]], ki je pobudo prav tako prejela, naj bi se medtem pripojila [[Stranka generacij|Stranki generacij]] (SG), a se do ideje Zelenih nikoli ni zares opredelila.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihaja nova stranka Stranka generacij|url=https://info360.si/politika/prihaja-nova-stranka-stranka-generacij/|website=Info360.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. februarja 2026 je bil oznanjeno volilno sodelovanje Zelenih s Stranko generacij, ki jo vodi [[Vlado Dimovski]]. Povezovanje so Zeleni dan prej potrdili na seji izvršnega odbora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=1283853100434044&set=a.574140324738662|title=Danes odpiramo novo poglavje sodelovanja.|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-05|website=Facebook|last=Zeleni Slovenije}}</ref> Predsednika strank, Čuš in Dimovski, sta skupno kandidatno listo oznanila na tiskovni konferenci, pri čemer sta med sorodnimi programskimi izhodišči izpostavila skrb za vse generacije in okolje, boj proti [[Korupcija|korupciji]] ter stabilno in zdravo gospodarstvo; slogan zavezništva je postal ''Izbira za vse generacije.''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Ob tem je Čuš v svojem nagovoru poudaril potrebo po »realni zeleni politiki, ki temelji na odgovornem sobivanju z naravo« ter se zavzel za energetsko in prehransko samooskrbo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Predvolilna koalicija]] je kandidatne liste v vseh enotah vložila 17. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je sledila predvolilna konvencija na [[Vrhnika|Vrhniki]], na kateri je bilo predstavljenih 83 kandidatov za poslance; predsednik Zelenih Andrej Čuš je bil eden izmed tistih, ki je kandidiral v dveh okrajih (Ptuj I in Ptuj II). V kvoti Zelenih je bila na listi tudi spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 10.027 | 2,30 | {{steady}} | {{Composition bar|0|8|hex=#55943f}} | {{steady}} | 8.{{ref|Nastopila na skupni listi z SMS-Zelenimi|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 3.382 | 0,73 | {{decrease}} 1,57 | {{Composition bar|0|8|hex=#55943f}} | {{steady}} | 10.{{ref|Nastopila na skupni listi Združeni Zeleni|b}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 3.335 | 0,83 | {{increase}} 0,10 | {{Composition bar|0|8|hex=#55943f}} | {{steady}} | 13. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 10.706 | 2,22 | {{increase}} 1,39 | {{Composition bar|0|8|hex=#55943f}} | {{steady}} | 9. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 10.865 | 1,61 | {{decrease}} 0,61 | {{Composition bar|0|9|hex=#55943f}} | {{steady}} | 10. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi SMS+Zeleni. {{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi Združeni Zeleni. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] so prejeli 0,83 % in zasedli predzadnje mesto med vsemi strankami. Nosilec liste je bil [[Vlado Čuš]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2014/|title=Izidi glasovanja - Evropske volitve 2014|accessdate=2024-05-07|website=dvk-rs.si|language=sl}}</ref> # Vlado Čuš # Barbara Cenič Kranjc # Martin Gorjanc # Nives Grlj # Marko Mitja Feguš # Tamara Galun # Franc Branko Vivod # Andreja Galinec ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah 2019]] so prejeli 2,22 % oziroma 10.706 glasov, kar je najboljši rezultat stranke od leta 1996. Nosilec liste je bil [[Gorazd Pretnar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Evropske volitve 2019|accessdate=2024-05-07|website=dvk-rs.si|language=sl}}</ref> # Gorazd Pretnar # [[Nada Pavšer]] # Marko Brnič Jager # Katarina Dea Žetko # Dragan Djukić # Ines Deželak # Gregor Horvatič # Zorica Škorc ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== Čeprav svoje kandidature prej niso javno oznanili, so v stranki Zeleni Slovenije odprli volilni račun za kampanjo za [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Volilne račune za evropske volitve odprlo 13 strank in list|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/volilne-racune-za-evropske-volitve-odprlo-13-strank-in-list/706726|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> Kmalu za tem je v javnosti zaokrožila informacija, da naj bi skupaj s stranko Zelenih na volitvah kandidiral [[Klemen Grošelj]], ki je zaradi nestrinjanja umaknil soglasje za kandidaturo na listi Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Liberalno-zeleni krog za kandidaturo Klemna Grošlja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/liberalno-zeleni-krog-za-kandidaturo-klemna-groslja/|website=DELO.si|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> Grošelj in Zeleni so 5. maja 2024 potrdili govorice o kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=V finišu vlaganja kandidatur za evropske volitve še eno presenečenje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-finisu-vlaganja-kandidatur-za-evropske-volitve-se-eno-presenecenje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> Na listo naj bi povabili še dva izključena iz stranke Svoboda, poslanko [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] in planiranega nosilca liste Svobode [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred zdajci nastaja Evropska lista, ki bi lahko mešala štrene Svobodi in Prebiliču|url=https://www.domovina.je/tik-pred-zdajci-nastaja-evropska-lista-ki-bi-lahko-mesala-strene-svobodi-in-prebilicu|website=Domovina.je|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> Svet stranke Zeleni je 8. maja zvečer potrdil končno kandidatno listo, na kandidaturo je nazadnje pristala tudi Mojca Šetinc Pašek, stranka SMS - Zeleni pa je prispevala aktivista Renata Volkerja.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> # [[Klemen Grošelj]] # [[Nada Pavšer]] # Bogomil Knavs # Vesna Lavtižar # Milan Gabrovec # Valerija Korošec # Renato Volker # [[Mojca Šetinc Pašek]] # [[Aleksander Merlo]]. Na volitvah 9. junija se stranki ni uspelo prebiti v Evropski parlament. Podprlo jo je 1,61 % volivcev, s čimer je zasedla predzadnje mesto med sodelujočimi listami.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-28|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Predsedniške volitve === Stranka je v drugem krogu predsedniških volitev 2022 podprla kandidata [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Predsedniškega kandidata Logarja podpirajo tudi Zeleni Slovenije|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-predsedniskega-kandidata-logarja-podpirajo-tudi-zeleni-slovenije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20221102165253/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-predsedniskega-kandidata-logarja-podpirajo-tudi-zeleni-slovenije/|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik:''' [[Andrej Čuš]] *'''Podpredsednika:''' [[Nada Pavšer]], [[Zvonko Lah]] *'''Generalni sekretar:''' [[Nejc Škof]] *'''Predsednik programskega sveta:''' Gorazd Janez Pretnar *'''Predsednik Mladih zelenih:''' Jaka Petrovič == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.zeleni.si/ Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1989]] [[Kategorija:Zeleni Slovenije|*]] 46xj33z5dh86eag2mzbx3ozxisufc85 0 131751 6658055 6479609 2026-04-10T07:33:10Z Pv21 142817 konec mandata 6658055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Jožef Horvat|image=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|organization=|party=[[Nova Slovenija]]|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|footnotes=|box_width=|order3=|term_start3=22. oktober 2004|term_end3=10. april 2026|order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]}}'''Jožef Horvat''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[fizik]], * [[8. julij]] [[1955]], [[Žižki]]. Horvat je bil dolgoletni poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], in sicer med letoma 2004 in 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/ljudje/vodstvo-2/|accessdate=2020-08-10|language=sl-SI|archive-date=2020-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200810221329/https://nsi.si/ljudje/vodstvo-2/|url-status=dead}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je 8. julija 1955 v Žižkih v južnem delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. Leta 1974 je maturiral na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], nadalje pa se je vpisal na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1981 diplomiral iz [[Fizika|fizike]]. Leto kasneje se je zaposlil v podjetju Mura d.d. v Murski Soboti, kot razvijalec in skrbnik poslovnih aplikacij in baz podatkov v službi za informatiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2021-03-30|language=sl}}</ref> Leta 1991 je postal njen direktor in na položaju ostal do leta 2004, ko je bil izvoljen za državnozborskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P020|title=Jožef Horvat|accessdate=30. marec 2021|website=dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526123727/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P020|url-status=dead}}</ref> === Politika === Jožef Horvat, član [[politična stranka|stranke]] [[Nova Slovenija]], je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije]] skupno izvoljen petkrat. Prvič leta [[2004]], ponovno pa tudi na volitvah 2011, 2014, 2018 in 2022.<ref name=":0" /> V mandatu 8. državnega zbora RS je vodja [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine Nove Slovenije]]. Ob izstopu treh poslancev iz [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]], je NSi postala druga največja koalicijska stranka tretje Janševe vlade, zato ji je pripadel položaj [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika državnega zbora]]. NSi je na to mesto predlagala Horvata.<ref>{{Navedi splet|title=DZ: Poslanci bodo glasovali o razrešitvi predsednika DZ-ja, potrebnih je 46 glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-poslanci-bodo-glasovali-o-razresitvi-predsednika-dz-ja-potrebnih-je-46-glasov/574825|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-30|language=sl}}</ref> [[Igor Zorčič]] z mesta predsednika državnega zbora ni odstopil sam, zato je koalicija predlagala glasovanje o njegov razrešitvi, za katero je 31. marca 2021 zmanjkal en poslanski glas.<ref>{{Navedi splet|title=Za razrešitev Zorčiča en poslanski glas premalo, ostaja predsednik DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-razresitev-zorcica-en-poslanski-glas-premalo-ostaja-predsednik-dz-ja/574825|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-30|language=sl}}</ref> Znova je bil na listi Nova Slovenija za poslanca izvoljen leta 2022, ko je bil predsednik ustavne komisije in član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za zunanjo politiko. Kandidiral je tudi na državnozborskih volitvah 2026, prejel tretji rezultat, a ni bil izvoljen. == Glej tudi: == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :*[[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije (2004 - 2008)]] :*[[Seznam poslancev 6. državnega zbora Republike Slovenije|seznam poslancev 6. državnega zbora Republike Slovenije (2011 - 2014)]] :*[[Seznam poslancev 7. državnega zbora Republike Slovenije|seznam poslancev 7. državnega zbora Republike Slovenije (2014 - 2018)]] :*[[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam poslancev 8. državnega zbora Republike Slovenije (2018 - 2022)]] :*[[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije (2022 - )]] == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/JozefHorvatNSi Uradna predstavitvena stran Jožefa Horvata] * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P020 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] == Sklici == <references />{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{4DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}}{{8DZRS}}{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Horvat, Jožef}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] pcjznkctg6xwq820yuf3flxtsts7030 0 137021 6658062 6522856 2026-04-10T07:50:12Z ~2026-16496-48 256334 /* Kompilacije */ 6658062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Polona Furlan''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] zabavne glasbe, * [[6. julij]] [[1977]], [[Šempeter pri Gorici]]. Polona je že kot otrok rada pela. V najstniških letih je pela pri različnih lokalnih rock skupinah, dokler je ni odkril primorski bobnar in manager Bojan Ličen-Ličko ter jo povabil v ansambel [[Nova pot]]. S pomočjo skladatelja [[Danilo Kocjančič|Danila Kocjančiča]] je Polona najprej kot pevka skupine Nova pot in kasneje samostojno dosegala najvišja mesta na festivalih [[Melodije morja in sonca|MMS]], [[Slovenska popevka]], [[Hit festival]] in [[EMA]]. Na Melodijah morja in sonca je prvič nastopila leta 1999 kot članica Nove poti. Naslednje leto je v sodelovanju s to skupino zmagala s skladbo ''Obrni se''. Končala je študij managmenta in je samostojna podjetnica. Formalne glasbene izobrazbe nima. Doslej je izdala dva samostojna albuma. Kot back vokalistka [[Alenka Gotar|Alenke Gotar]] je nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] v [[Helsinki|Helsinkih]] na [[Finska|Finskem]]. Poročena je z radijskim voditeljem [[Alen Končar|Alenom Končarjem]]. Po krajšem premoru ter rojstvu drugega otroka se je leta 2011 vrnila na odre.<ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/polona-furlan-se-boljsa-kot-prej.html, vpogled: 30. 4. 2011.</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''On je šel'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Danilo Kocjančič)</small> - članica Nove poti * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> - z Novo potjo (1. mesto)''' * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/[[Jadran Ogrin]])</small> (2. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti) * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Taka kot sem'' <small>(Sašo Fajon/Polona Furlan/Sašo Fajon)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 5. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Ostani še malo'' <small>(Aleš Klinar/Polona Furlan/Aleš Klinar)</small> (4. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Voda'' <small>(Polona Furlan, Primož Velikonja/Polona Furlan/Martin Lunder, Matej Tekavčič, Primož Velikonja, [[Tadej Tomšič]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 7. mesto) === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]])</small> - z Novo potjo (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvajalko, 7. mesto) * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]], [[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Oblaki'' <small>([[Marino Legovič]]/[[Damjana Kenda Hussu]]/[[Marino Legovič]])</small> (2. mesto) * [[EMA 2003|2003]]: ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> (4. mesto) * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/[[Drago Mislej - Mef]]/Sašo Fajon)</small> (12. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2002]]: ''Podnevi manj boli'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Zdenko Cotič)</small> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Iskrenosti (Poglej me v oči) || style="font-size:95%"| * ''Horoskop'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Si pozabil'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Objemi me dobro'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> * ''Nisi še moj'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''On je šel'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Dobro mi gre'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Ti nimaš šans'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Nov dan'' <small>(Polona Furlan/Polona Furlan/Zdenko Cotič)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Mozaik || style="font-size:95%"| * ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> * ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/Jadran Ogrin)</small> * ''Oblaki'' <small>(Marino Legovič/Damjana Kenda Hussu/Marino Legovič)</small> * ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * ''Podnevi manj boli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Zdenko Cotič)</small> * ''Povej'' <small>(Aquilani, Marcolini/Aquilani, Damjana Kenda Hussu/Jadran Ogrin)</small> * ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Yin-yang'' <small>(Aleksander Maraž/Damjana Kenda Hussu/Sašo Fajon)</small> * ''Just a Mile'' <small>(Holograf/Andrea Flego/Andrea Flego)</small> </small> |} === Kompilacije === * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Taka, kot sem'')</small> * 35. Melodije morja in sonca <small>(''Ostani še malo'')</small> * 36. Melodije morja in sonca <small>(''Voda'')</small> === Drugi singli === * ''Nekoč se boš vrnil'' <small>(Polona Furlan/Feri Lainšček/Andrea Flego, Patrik Greblo)</small> <small>(2011, 2012)</small> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == {{seznam_referenc}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furlan, Polona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 4klbll9v9blf1ng7p80ehvca7nlhkfu 6658064 6658062 2026-04-10T07:56:27Z ~2026-16496-48 256334 /* Drugi singli */ 6658064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Polona Furlan''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] zabavne glasbe, * [[6. julij]] [[1977]], [[Šempeter pri Gorici]]. Polona je že kot otrok rada pela. V najstniških letih je pela pri različnih lokalnih rock skupinah, dokler je ni odkril primorski bobnar in manager Bojan Ličen-Ličko ter jo povabil v ansambel [[Nova pot]]. S pomočjo skladatelja [[Danilo Kocjančič|Danila Kocjančiča]] je Polona najprej kot pevka skupine Nova pot in kasneje samostojno dosegala najvišja mesta na festivalih [[Melodije morja in sonca|MMS]], [[Slovenska popevka]], [[Hit festival]] in [[EMA]]. Na Melodijah morja in sonca je prvič nastopila leta 1999 kot članica Nove poti. Naslednje leto je v sodelovanju s to skupino zmagala s skladbo ''Obrni se''. Končala je študij managmenta in je samostojna podjetnica. Formalne glasbene izobrazbe nima. Doslej je izdala dva samostojna albuma. Kot back vokalistka [[Alenka Gotar|Alenke Gotar]] je nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] v [[Helsinki|Helsinkih]] na [[Finska|Finskem]]. Poročena je z radijskim voditeljem [[Alen Končar|Alenom Končarjem]]. Po krajšem premoru ter rojstvu drugega otroka se je leta 2011 vrnila na odre.<ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/polona-furlan-se-boljsa-kot-prej.html, vpogled: 30. 4. 2011.</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''On je šel'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Danilo Kocjančič)</small> - članica Nove poti * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> - z Novo potjo (1. mesto)''' * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/[[Jadran Ogrin]])</small> (2. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti) * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Taka kot sem'' <small>(Sašo Fajon/Polona Furlan/Sašo Fajon)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 5. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Ostani še malo'' <small>(Aleš Klinar/Polona Furlan/Aleš Klinar)</small> (4. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Voda'' <small>(Polona Furlan, Primož Velikonja/Polona Furlan/Martin Lunder, Matej Tekavčič, Primož Velikonja, [[Tadej Tomšič]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 7. mesto) === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]])</small> - z Novo potjo (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvajalko, 7. mesto) * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]], [[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Oblaki'' <small>([[Marino Legovič]]/[[Damjana Kenda Hussu]]/[[Marino Legovič]])</small> (2. mesto) * [[EMA 2003|2003]]: ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> (4. mesto) * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/[[Drago Mislej - Mef]]/Sašo Fajon)</small> (12. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2002]]: ''Podnevi manj boli'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Zdenko Cotič)</small> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Iskrenosti (Poglej me v oči) || style="font-size:95%"| * ''Horoskop'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Si pozabil'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Objemi me dobro'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> * ''Nisi še moj'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''On je šel'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Dobro mi gre'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Ti nimaš šans'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Nov dan'' <small>(Polona Furlan/Polona Furlan/Zdenko Cotič)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Mozaik || style="font-size:95%"| * ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> * ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/Jadran Ogrin)</small> * ''Oblaki'' <small>(Marino Legovič/Damjana Kenda Hussu/Marino Legovič)</small> * ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * ''Podnevi manj boli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Zdenko Cotič)</small> * ''Povej'' <small>(Aquilani, Marcolini/Aquilani, Damjana Kenda Hussu/Jadran Ogrin)</small> * ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Yin-yang'' <small>(Aleksander Maraž/Damjana Kenda Hussu/Sašo Fajon)</small> * ''Just a Mile'' <small>(Holograf/Andrea Flego/Andrea Flego)</small> </small> |} === Kompilacije === * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Taka, kot sem'')</small> * 35. Melodije morja in sonca <small>(''Ostani še malo'')</small> * 36. Melodije morja in sonca <small>(''Voda'')</small> === Drugi singli === * ''Nekoč se boš vrnil'' <small>(Polona Furlan/Feri Lainšček/Andrea Flego, Patrik Greblo)</small> <small>(2011, 2012)</small> * ''Dosti'' <small>(Matevž Furlan, Mitja Krt, Klemen Odar/Leon Oblak)</small> <small>(2016)</small> <small>(Polona Furlan in skupina Primavera)</small> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == {{seznam_referenc}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furlan, Polona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] q6ap9vrih9myinh7gqvlyp8hq40ysu6 0 151148 6658018 6160739 2026-04-09T22:45:29Z Varlaam 56090 6658018 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|dirkaču|dirigenta|Colin Davis (dirigent)}} {{Infopolje Bivši dirkač F1| Image = | Nationality = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Britanci|Britanec]] | Birth_date = <!-- WD --> | Birth_place = <!-- WD --> | Death_date = <!-- WD --> | Death_place = <!-- WD --> | Years = {{F1|1959}} | Team(s) = [[Scuderia Centro Sud]] | Races = 2 | First race = [[Velika nagrada Francije 1959]] | Last race = [[Velika nagrada Italije 1959]] | NC Races = 1 | NC Fastest laps = 0 | NC Only race = [[International 2000 Guineas 1962]] | }} '''Colin Charles Houghton Davis''', [[Britanci|britanski]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[29. julij]] [[1933]], [[Marylebone]], [[London]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[19. december]], [[2012]], Anglija. == Življenjepis == V svoji karieri je nastopil le na dveh dirkah v [[Formula 1 sezona 1959|sezoni 1959]], [[Velika nagrada Francije 1959|Veliki nagradi Francije]], kjer je odstopil, in [[Velika nagrada Italije 1959|Veliki nagradi Italije]], kjer je zasedel enajsto mesto. Leta 1964 je skupaj z [[Antonio Pucci|Antoniom Puccijem]] osvojil dirko [[Targa Florio]] s [[Porsche]]jem 904 GTS. Njegov oče je bil dirkač [[Sammy Davis]]. ==Popolni rezultati Formule 1== {{Glava za dirkača F1|9}} |- | {{F1|1959}} ! [[Scuderia Centro Sud]] ! [[Cooper Car Company|Cooper]] [[Cooper T51|T51]] ! [[Maserati]] | [[Velika nagrada Monaka 1959|MON]] | [[Indianapolis 500 1959|500]] | [[Velika nagrada Nizozemske 1959|NIZ]] |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Francije 1959|FRA]]<br><small>Ret</small> | [[Velika nagrada Velike Britanije 1959|VB]] | [[Velika nagrada Nemčije 1959|NEM]] | [[Velika nagrada Portugalske 1959|POR]] |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1959|ITA]]<br><small>11</small> | [[Velika nagrada ZDA 1959|ZDA]] ! - ! 0 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.grandprix.com/gpe/drv-davcol.html Profil na grandprix.com] * {{sports links}} {{škrbina o dirkaču}} {{DEFAULTSORT:Davis, Colin}} [[Kategorija:Britanski dirkači]] [[Kategorija:Britanski vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Privatniki Cooperja Formule 1]] [[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]] mefqdamb08xobc4fgwuzag2mozxzt73 0 153577 6658257 6542279 2026-04-10T11:50:20Z ~2026-90770-6 254477 /* R */ 6658257 wikitext text/x-wiki {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[sinolog|sinologov]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * ([[Alenka Auersperger]]) == B == * ([[Zorana Baković]]) *([[Aleksij Benigar]]) *[[Sarah Berkovič]] *[[Martina Bofulin]] /Bogataj *[[Urška Breznik]] ? == C == * [[Marjan Cencen]] *[[Maša Maruša Cvelbar]] == Č == * [[Neva Čebron]] *[[Ralf Čeplak Mencin]] * [[Tina Čok]] * [[Jure Čuk]] == D == *[[Bernard Distel]]? *[[Blanka Doberšek]] *Zvone Dragan? == F == * [[Ivan Franke]] == G == * [[Špela Gornik]] * [[Ana Grasselli]]? == H == *[[Sašo Hadži|Sašo (Aleksander) Hadži]] *[[Avguštin Hallerstein]] * [[Špela Hočevar]] == K == *[[Alma Karlin]] *[[Katja Kolšek]] == I == *[[Robert Ilič]] *[[Saša Istenič Kotar]] == J == * ([[Janez Jager]]) *[[Barbara Jamnik]] *[[Janez Janež]]? == K == *[[Jožef Kerec]] *[[Katja Kolšek]] *[[Nataša Kopitar]] *[[Matija Kovač]] * [[Katjuša Kovačič]] *[[Katja Kraigher]] *[[Živan Krevelj]] *Ivan Kušar == L == * Srečko Lapajne ? *[[Maja Lavrač]] *Aleksander Ličan == M == *[[Andrej Majcen]] *Odorik Mattiuzzi (Matijevec ali Matjuc) *[[Janez Krstnik Mesar]] *[[Maja Milčinski]] *[[Helena Motoh]] *[[Andrej Mrevlje]] *Martin Muc *[[Igor Müller]] == O == * [[Jani Osojnik]] == P == * [[Nina Pejič]]? * [[Nina Petek]]? *[[Mateja Petrovčič]] == R == *[[Natalija Raišp]] *[[Igor Rogelja]] *[[Jana S. Rošker]] *[[Nina Rožmarin]] == S == * [[Mitja Saje]] (& [[Huiqin Wang]]) *[[Ivan Seničar]] *[[Tea Sernelj]] *[[Andrej Stopar]] *[[Alenka Suhadolnik]]? == Š == *[[Vlado Šestan]] *([[Zmago Šmitek]]) *[[Miran Šuštar]]? == T == * [[Natalija Toplišek]] * [[Vinko Trček]] * [[Žiga Tršar]] *[[Peter Turk (misijonar)]] == U == * [[Matic Urbanija]] == V == *[[Nataša Vampelj Suhadolnik]] *[[Maja Veselič]] *[[Matjaž Vidmar]] *[[Nataša Viršek Ravbar]] == Z == * [[Luka Zima (sinolog)]] *[[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] {{seznami narodov po poklicu|sinologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami sinologov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski sinologi|*]] r8g1yozrkvgp0bid9rt5gnjz8lcw840 0 157632 6657907 6657211 2026-04-09T16:17:09Z MaksiKavsek 244409 /* Aachen, Teplice, Karlovy Vary, Opava in Ljubljana */ 6657907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in eden največjih [[Diplomat|diplomatov]] svoje dobe, * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je "Metternichov sistem" mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti.]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. Poroka Napoleona in Marije Luize, delo Georgesa Rougeta.]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Before talks could begin, Coalition armies crossed the [[Rhine]] on 22 December. Metternich retired from Frankfurt to [[Breisgau]] to celebrate Christmas with his wife's family before travelling to the new Coalition headquarters at [[Basel]] in January 1814. There were quarrels with Tsar Alexander, particularly over the fate of France.<ref>At this time, the Russians favoured a new monarchy under [[Charles XIV John of Sweden|Jean Bernadotte]], while Austria favoured keeping the Bonaparte-Habsburg dynasty, if not under Napoleon himself {{harv|Palmer|1972|p=112}}.</ref> This rivalry intensified in January, prompting Alexander to storm out. He therefore missed the arrival of Castlereagh in mid-January.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich and Castlereagh formed a good working relationship and then met with Alexander at [[Langres]]. The Tsar remained unaccommodating however, demanding a push into the centre of France; but he was too preoccupied to object to Metternich's other ideas, like a final peace conference in Vienna. Metternich did not attend talks with the French at [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillon]], as he wanted to stay with Alexander. The talks stalled, and, after a brief advance, Coalition forces had to retreat after the [[Battle of Montmirail]] and [[Battle of Montereau]]. This relieved Metternich's fears that an overconfident Alexander might act unilaterally.<ref name="palmer107" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107" /> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski konrges === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož.<ref name="cecil1693" /> Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije.<ref name="okey732" /> Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari|Karlovy Vary]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Congress memorial in Aachen]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" /> Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v [[Bruselj]] in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III.]] iz Pruske julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="okey733" /><ref name="ford303" /> Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na "čistejši" francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> [[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|The murder of [[August von Kotzebue]] in 1819 was an opportunity for Metternich to fight against the opposition.]] [[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|A contemporary lithograph mocking the new restrictions on the press and free expression imposed by the [[Carlsbad Decrees]]]] Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternich succeeded in preventing proposals for a French-led invasion only by rendering Tsar Alexander fearful of a French conspiracy {{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Neapeljskega]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konzervativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljano prevladuja bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Življenje in delo == V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in po svoji neomajni konservativni drži, ki ji je bil zvest celo življenje. Leta 1848, v času [[Marčna revolucija|marčne revolucije]], je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] 7ta7dc8vnckgyca40x6d5ybyradjk05 6657924 6657907 2026-04-09T17:08:08Z Yerpo 8417 uvodna vrstica je za poklice, ne dosežke 6657924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je "Metternichov sistem" mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti.]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. Poroka Napoleona in Marije Luize, delo Georgesa Rougeta.]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Before talks could begin, Coalition armies crossed the [[Rhine]] on 22 December. Metternich retired from Frankfurt to [[Breisgau]] to celebrate Christmas with his wife's family before travelling to the new Coalition headquarters at [[Basel]] in January 1814. There were quarrels with Tsar Alexander, particularly over the fate of France.<ref>At this time, the Russians favoured a new monarchy under [[Charles XIV John of Sweden|Jean Bernadotte]], while Austria favoured keeping the Bonaparte-Habsburg dynasty, if not under Napoleon himself {{harv|Palmer|1972|p=112}}.</ref> This rivalry intensified in January, prompting Alexander to storm out. He therefore missed the arrival of Castlereagh in mid-January.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich and Castlereagh formed a good working relationship and then met with Alexander at [[Langres]]. The Tsar remained unaccommodating however, demanding a push into the centre of France; but he was too preoccupied to object to Metternich's other ideas, like a final peace conference in Vienna. Metternich did not attend talks with the French at [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillon]], as he wanted to stay with Alexander. The talks stalled, and, after a brief advance, Coalition forces had to retreat after the [[Battle of Montmirail]] and [[Battle of Montereau]]. This relieved Metternich's fears that an overconfident Alexander might act unilaterally.<ref name="palmer107" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107" /> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski konrges === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož.<ref name="cecil1693" /> Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije.<ref name="okey732" /> Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari|Karlovy Vary]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Congress memorial in Aachen]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" /> Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v [[Bruselj]] in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III.]] iz Pruske julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="okey733" /><ref name="ford303" /> Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na "čistejši" francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> [[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|The murder of [[August von Kotzebue]] in 1819 was an opportunity for Metternich to fight against the opposition.]] [[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|A contemporary lithograph mocking the new restrictions on the press and free expression imposed by the [[Carlsbad Decrees]]]] Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternich succeeded in preventing proposals for a French-led invasion only by rendering Tsar Alexander fearful of a French conspiracy {{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Neapeljskega]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konzervativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljano prevladuja bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Življenje in delo == V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in po svoji neomajni konservativni drži, ki ji je bil zvest celo življenje. Leta 1848, v času [[Marčna revolucija|marčne revolucije]], je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] hsldavifa06f03ywfkrabzmmhvxlz8h 0 158984 6658016 5302524 2026-04-09T22:41:44Z Varlaam 56090 km 6658016 wikitext text/x-wiki [[Slika:Porsche 718 F1 von Carel de Beaufort, Leidschendam-Museum.jpg|thumb|right|400px|Dirkalnik Porsche 718 v muzeju]] [[Porsche]] 718 je Porschejev dirkalnik [[Formula 1|Formule 1]], ki je bil v uporabi med sezonam {{F1|1958}} in {{F1|1964}}, ko so z njim dirkalni [[Carel Godin de Beaufort]], [[Harry Blanchard]], [[Wolfgang Seidel]], [[Wolfgang von Trips]], [[Edgar Barth]], [[Hans Herrmann]], [[Dan Gurney]], [[Joakim Bonnier]], [[Heinz Schiller]], [[Colin Davis]], [[Nino Vaccarella]] in [[Heini Walter]], [[Gerhard Mitter]]. Na triintridesetih dirkah je Gurney kot najboljšo uvrstitev dirkalnika 718 dosegel tri druga mesta na dirkah za [[Velika nagrada Francije 1961|Veliko nagrado Francije]], [[Velika nagrada Italije 1961|Veliko nagrado Italije]] in [[Velika nagrada ZDA 1961|Veliko nagrado ZDA]], vse v [[Formula 1 sezona 1961|sezoni 1961]]. Dirkalnik temelji na starejšem modelu [[Porsche 550]]. Motor je obstajal v dveh različicah, [[V4 motor|V4]] različica iz leta 1958 je lahko razvila moč 165 km pri 8000 rpm, delovno prostornino pa je imela 1587 cm³. Izboljšana različica [[V8]] iz leta 1962 pa je imela delovno prostornino povečano na 1981 cm³, zato je lahko motor zdaj razvil moč do 210 km. ==Glej tudi== * [[Seznam avtomobilskih znamk]] {{Kategorija v Zbirki|Porsche 718}} {{Dirkalniki F1 1958}} {{Dirkalniki F1 1959}} {{Dirkalniki F1 1960}} {{Dirkalniki F1 1961}} {{Dirkalniki F1 1962}} {{Dirkalniki F1 1963}} {{Dirkalniki F1 1964}} [[Kategorija:Porsche]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1958]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1959]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1960]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1961]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1962]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1963]] [[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1964]] 2gj3oavmjt4ldk9oa96ox5bxbo70hkt 0 161824 6658193 6629520 2026-04-10T10:34:02Z ~2026-90770-6 254477 6658193 wikitext text/x-wiki '''Jenkovo nagrado''' podeljuje najboljšim pesnikom vsako leto stanovsko [[Društvo slovenskih pisateljev]]. == Prejemniki == * 1986 – [[Niko Grafenauer]]: ''Palimpsesti'' * 1987 – [[Veno Taufer]]: ''Vodenjaki'' * 1988 – [[Tomaž Šalamun]]: ''Mera časa'' * 1989 – [[Aleš Debeljak]]: ''Slovar tišine'' * 1990 – [[Milan Dekleva]]: ''[[Odjedanje božjega]]'' * 1991 – [[Milan Jesih]]: ''Soneti'' * 1992 – [[Jure Detela]]: ''Pesmi'' * 1993 – [[Kajetan Kovič]]: ''Sibirski ciklus'' * 1994 – [[Svetlana Makarovič]]: ''Tisti čas'' * 1995 – [[Boris A. Novak]]: ''Mojster nespečnosti'' * 1996 – [[Iztok Osojnik]]: ''Klesani kamni''; [[Alojz Ihan]]: ''Južno dekle'' * 1997 – [[Peter Semolič]]: ''Hiša iz besed'' * 1998 – [[Dane Zajc]]: ''Dol dol'' * 1999 – [[Niko Grafenauer]]: ''Odtisi'' * 2000 – [[Uroš Zupan]]: ''Drevo in vrabec'' * 2001 – [[Milan Jesih]]: ''[[Jambi]]'' * 2002 – [[Erika Vouk]]: ''Opis slike'' * 2003 – [[Brane Mozetič]]: ''Banalije'' * 2004 – [[Ciril Bergles]]: ''Moj dnevnik priča''; [[Jože Snoj]]: ''Poslikava notranjščine'' * 2005 – [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]]: ''Prisotnost'' * 2006 – [[Josip Osti]]: ''Vse ljubezni so nenavadne''; [[Miklavž Komelj]]: ''Hipodrom'' * 2007 – [[Tomaž Šalamun]]: ''Sinji stolp'' * 2008 – [[Andrej Medved]]: ''Približevanja'' * 2009 – [[Aleš Debeljak]]: ''Tihotapci'' * 2010 – [[Ivo Svetina]]: ''Sfingin hlev'' * 2011 – [[Primož Čučnik]]: ''Kot dar'' * 2012 – [[Janez Ramoveš]]: ''Skuz okn strejlam kurente'' * 2013 – [[Kristina Hočevar]]: ''Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda'' * 2014 – [[Anja Golob]]: ''Vesa v zgibi'' * 2015 – [[Miklavž Komelj]]: ''Noč je abstraktnejša kot n'' * 2016 – [[Anja Golob]]: ''Didaskalije k dihanju'' * 2017 – [[Veronika Dintinjana]]: ''V suhem doku'' * 2018 – [[Tone Škrjanec]]: ''Dihaj'' * 2019 – [[Kaja Teržan]]: ''Krog'' * 2020 – [[Brane Mozetič]]: ''Sanje v drugem jeziku'' * 2021 – [[Nina Dragičević]]: ''To telo, pokončno'' * 2022 – [[Nataša Velikonja]]: ''Prostor sred križišč'' * 2023 – [[Blaž Božič (pesnik)|Blaž Božič]]: ''Mleček, žbunje: grobovi v njem'' * 2024 – [[Miljana Cunta]]: ''Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo''; * in – [[Robert Simonišek]]: ''Vračanje k čistosti'' * 2025 – [[Brane Senegačnik]]: ''Prosojnosti'' {{Jenkovi nagrajenci}} == Zunanje povezave == * {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Simon Jenko]] au8heyqvl44b4pm4u7fknvm4gd57tds 6658194 6658193 2026-04-10T10:34:41Z ~2026-90770-6 254477 6658194 wikitext text/x-wiki '''Jenkovo nagrado''' podeljuje najboljšim pesnikom vsako leto stanovsko [[Društvo slovenskih pisateljev]]. == Prejemniki == * 1986 – [[Niko Grafenauer]]: ''Palimpsesti'' * 1987 – [[Veno Taufer]]: ''Vodenjaki'' * 1988 – [[Tomaž Šalamun]]: ''Mera časa'' * 1989 – [[Aleš Debeljak]]: ''Slovar tišine'' * 1990 – [[Milan Dekleva]]: ''[[Odjedanje božjega]]'' * 1991 – [[Milan Jesih]]: ''Soneti'' * 1992 – [[Jure Detela]]: ''Pesmi'' * 1993 – [[Kajetan Kovič]]: ''Sibirski ciklus'' * 1994 – [[Svetlana Makarovič]]: ''Tisti čas'' * 1995 – [[Boris A. Novak]]: ''Mojster nespečnosti'' * 1996 – [[Iztok Osojnik]]: ''Klesani kamni''; [[Alojz Ihan]]: ''Južno dekle'' * 1997 – [[Peter Semolič]]: ''Hiša iz besed'' * 1998 – [[Dane Zajc]]: ''Dol dol'' * 1999 – [[Niko Grafenauer]]: ''Odtisi'' * 2000 – [[Uroš Zupan]]: ''Drevo in vrabec'' * 2001 – [[Milan Jesih]]: ''[[Jambi]]'' * 2002 – [[Erika Vouk]]: ''Opis slike'' * 2003 – [[Brane Mozetič]]: ''Banalije'' * 2004 – [[Ciril Bergles]]: ''Moj dnevnik priča''; [[Jože Snoj]]: ''Poslikava notranjščine'' * 2005 – [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]]: ''Prisotnost'' * 2006 – [[Josip Osti]]: ''Vse ljubezni so nenavadne''; [[Miklavž Komelj]]: ''Hipodrom'' * 2007 – [[Tomaž Šalamun]]: ''Sinji stolp'' * 2008 – [[Andrej Medved]]: ''Približevanja'' * 2009 – [[Aleš Debeljak]]: ''Tihotapci'' * 2010 – [[Ivo Svetina]]: ''Sfingin hlev'' * 2011 – [[Primož Čučnik]]: ''Kot dar'' * 2012 – [[Janez Ramoveš]]: ''Skuz okn strejlam kurente'' * 2013 – [[Kristina Hočevar]]: ''Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda'' * 2014 – [[Anja Golob]]: ''Vesa v zgibi'' * 2015 – [[Miklavž Komelj]]: ''Noč je abstraktnejša kot n'' * 2016 – [[Anja Golob]]: ''Didaskalije k dihanju'' * 2017 – [[Veronika Dintinjana]]: ''V suhem doku'' * 2018 – [[Tone Škrjanec]]: ''Dihaj'' * 2019 – [[Kaja Teržan]]: ''Krog'' * 2020 – [[Brane Mozetič]]: ''Sanje v drugem jeziku'' * 2021 – [[Nina Dragičević]]: ''To telo, pokončno'' * 2022 – [[Nataša Velikonja]]: ''Prostor sred križišč'' * 2023 – [[Blaž Božič (pesnik)|Blaž Božič]]: ''Mleček, žbunje: grobovi v njem'' * 2024 – [[Miljana Cunta]]: ''Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo''; in – [[Robert Simonišek]]: ''Vračanje k čistosti'' * 2025 – [[Brane Senegačnik]]: ''Prosojnosti'' {{Jenkovi nagrajenci}} == Zunanje povezave == * {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Simon Jenko]] hvu3v43ygdphirhtrnc13c5rwyj4zqs 0 164609 6658050 6387507 2026-04-10T07:28:10Z ~2026-22109-81 257981 6658050 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. jaka kaka == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] qvv06llrg1ls33jaa6wb3m89wng6nlb 6658051 6658050 2026-04-10T07:28:20Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22109-81|~2026-22109-81]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22109-81|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika 2A01:261:FCA:8E00:448A:7A7F:6145:2F90 (6658050): testna urejanja 6387507 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] n8x1r8pyyq6c8s56b8bu55mkjnxw1xl 6658060 6658051 2026-04-10T07:46:42Z ~2026-22109-81 257981 6658060 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) |birth_date=12 februar 1934| birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. jaka kaka == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] i4f7ocj9m98pwlsg3a9andzdz7vjmjt 6658061 6658060 2026-04-10T07:48:52Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22109-81|~2026-22109-81]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22109-81|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika NDG (6658060): odstranitev vandalizma 6387507 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] n8x1r8pyyq6c8s56b8bu55mkjnxw1xl 6658063 6658061 2026-04-10T07:55:53Z ~2026-22109-81 257981 6658063 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) |birth_date=12. Februar 1934| birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. februar]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. lol == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 6luixs4rxl4eat3kicitjrwzmiyttwl 6658072 6658063 2026-04-10T08:13:26Z Upwinxp 126544 rv datuma rojstva na 12. december (tako pravijo Obrazi slovenskih pokrajin, za 12. februar ni navedenega vira) 6658072 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Saša Vegri | image = Saša Vegri.jpg | caption = Saša Vegri (na levi); [[Jožica Medle]], akad. slikarka (na desni) | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Albina Vodopivec | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Saša Vegri''' (pravo ime: '''Albina Vodopivec''', rojena '''Dobršek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[12. december]] [[1934]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[29. avgust]] [[2010]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Prva leta svojega življenja je preživela v [[Beograd]]u, kasneje, l. 1941, pa se je njena družina preselila na [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]], saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v [[Celje|Celju]], nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na [[Geodetski zavod v Ljubljani|Geodetskem zavodu v Ljubljani]] in za še krajši čas pri Exportprojektu. Leta 1955 pa se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer [[umetnostna zgodovina]]. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967, leta 1968 pa se je zaposlila kot knjižničarka v [[Pionirska knjižnica v Ljubljani|Pionirski knjižnici v Ljubljani]], kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Imela je 3 otroke, Petro Stuart, Sašo Lavrinc in Tadeja Vodopivca. == Delo == Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah [[Beseda]] in [[Mlada pot]], nato pa tudi v literarnih revijah [[Naša sodobnost]], [[Revija 57]], [[Perspektive]], [[Dialogi]]. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah [[Ciciban (revija)|Ciciban]], [[Kurirček]], [[Mladi rod]]. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle [[Mesečni konj]]. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. 7. februarja 2000 je skupaj z [[Jožica Medle|Jožico Medle]] ustvarila bibliofilsko zbirko grafik in pesmi. == Bibliografija == ===Pesniške zbirke za odrasle=== * ''Mesečni konj'' (1958) {{COBISS|ID=37436}} * ''Naplavljeni plen'' (1961) {{COBISS|ID=2182913}} * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' (1967) {{COBISS|ID=2373640}} * ''Ofelija in trojni aksel'' (1977) {{COBISS|ID=7135745}} * ''Konstelacije'' (1980) {{COBISS|ID=22233344}} * ''Tebi v tišino'' (2001) {{COBISS|ID=110849280}} *''Onkraj sveta'' (2005) {{COBISS|ID=223540480}} *''Obhod v času: izbrane pesmi'' /Saša Vegri (antologija: izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić; biografske opombe Saša Lavrinc; 2025) ===Pesniške zbirke za otroke in mladino=== * ''Jure Kvak-Kvak'' (1975) {{COBISS|ID=1342728}} * ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' (1978) {{COBISS|ID=447774}} * ''To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke'' (1983) {{COBISS|ID=4119865}} * ''Kaj se zgodi, če kdo ne spi'' (1991) {{COBISS|ID=22289408}} * ''Naročje kamenčkov'' (2009) {{COBISS|ID=248499456}} * ''Danes Nina riše'' (2011) == Nagrade == *nagrado revije ''Mlada pota'' za objavljene pesmi v letih 1955-57 *[[Levstikova nagrada]] (1979) - ''Mama pravi, da v očkovi glavi'' *[[Trubarjeva plaketa]] za širjenje kulture (1987) == Viri == * ''Otrok in družina'' (27-28), [[Založba Obzorja]] Maribor, 1989, str. 174-176. * ''Otrok in družina'' (20), Založba Obzorja Maribor, 1984, str. 59-60. * ''Otrok in družina'' (11), Založba Obzorja Maribor, 1980, str. 72-78. * [[Berta Golob]], ''Srce ustvarja, roka piše'', [[Mladinska knjiga]], 1983 {{COBISS|ID=13528577}} * ''Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri, [[Mestna knjižnica Ljubljana]], Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana, 2009, str. 5-10. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * [http://www.odjek.ba/index.php?broj=03&id=11 Dela Saše Vegri[ * {{SloBio|id=799114 |avtor=France Pibernik |ime=Albina Vodopivec |vir=SBL}} *{{Dlib|ime=Saša Vegri}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vegri, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] g4kye96buuxxdfhnv66tl218uf6cwxq 0 166516 6658229 6649265 2026-04-10T11:19:44Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658229 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Slovenska ljudska stranka}} {{Infobox political party | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = SLS_logotip.png | leader = [[Tina Bregant]] | foundation = 12. maj 1988 | founder = [[Ivan Oman]] | headquarters = [[Ljubljana]], Slovenija | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | newspaper = Slovenec | youth_wing = Nova generacija Slovenske ljudske stranke<ref>{{navedi splet |title=Nova generacija SLS |url=http://www.sls.si/o-stranki/nova-generacija-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | womens_wing = Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki<ref>{{navedi splet |title=Slovenska ženska zveza pri SLS |url=http://www.sls.si/ljudje-in-organizacije/zveze-in-klubi/slovenska-zenska-zveza-pri-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | predecessor = [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]]<br />(pravni predhodnik) | ideology = {{nowrap|[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo|author=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems|url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215|access-date=24 July 2013|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|pages=215–}}</ref><br />[[agrarizem]]<ref name="DayEastThomas">{{Citation |first1=Alan John |last1=Day |first2=Roger |last2=East |first3=Richard |last3=Thomas |title=Slovenian People's Party |work=A political and economic dictionary of Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2002 |page=533 |isbn=9780203403747 |url=https://books.google.com/books?id=dt2TXexiKTgC&pg=PA533 |access-date=14 November 2011}}</ref><ref name="ZajcBoh">{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=HeRzzwzdfPkC&pg=PA351 |first1=Drago |last1=Zajc |first2=Tomaž |last2=Boh |title=Slovenia |work=The handbook of political change in Eastern Europe |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2004 |page=351 |isbn=9781840648546 |access-date=9 December 2011}}</ref><br />[[krščanska demokracija]]<ref name="Ramet2010">{{navedi knjigo|author=Sabrina P. Ramet|title=Central and Southeast European Politics since 1989|url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA80|date=18 February 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-48750-4|pages=80–}}</ref><ref name="Magone2010">{{navedi knjigo|author=José Magone|title=Contemporary European Politics: A Comparative Introduction|url=https://books.google.com/books?id=g73UtvxJsFcC&pg=PA457|access-date=19 July 2013|date=26 August 2010|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-84639-1|pages=457–}}</ref><br>[[proevropejstvo]]<ref name="elect1">{{navedi splet |title=Slovenia |url=https://europeelects.eu/slovenia/ |access-date=2023-11-13 |website=Europe Elects |language=en-US}}</ref>}} | position = [[desna sredina]]<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building |work=Post-Communist EU Member States: Parties and Party Systems |publisher=Ashgate |year=2006 |page=211 |isbn=9780754647126 |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA211 }}</ref> | membership = 6.500<ref>{{Navedi splet|title=V SLS proti izrednemu kongresu, na katerem bi se lahko Gregorčič zavihtel na čelo stranke|url=https://vecer.com/slovenija/v-sls-proti-izrednemu-kongresu-na-katerem-bi-se-lahko-gregorcic-zavihtel-na-celo-stranke-10360473|website=vecer.com|accessdate=2024-07-03|language=sl}}</ref> | international = | european = {{nowrap|[[Evropska ljudska stranka]]}} | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|15|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|168|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena, modra | website = {{Political party data|website}} | country = Slovenija }} '''Slovenska ljudska stranka''' ('''SLS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na [[desna sredina|desno sredino]], predsednica stranke je [[Tina Bregant]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Zgodovina == 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje [[Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka|Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke]]. Leta 2000 se je na kongresu v [[Ljubljana|Ljubljani]] združila s [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskimi krščanskimi demokrati]] v [[SLS+SKD]] in s tem postala pravna naslednica [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|istoimenske zgodovinske politične stranke]]. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka). === 2014 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev v Evropski parlament 2014]] je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.volitve.gov.si/ep2014/|title = Državna volilna komisija RS|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.volitve.gov.si/|publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125004/mep_home.html;jsessionid=6FFF106FB64080FA7B4A7EEADE769CC4.node2|title = Evropski parlament|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.europarl.europa.eu|publisher = |last = |first = }}</ref> Sledile so [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne državnozborske volitve julija 2014]], na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu pa je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]] med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zbirni_podatki.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SLS-a: "Spomnite se name tudi jutri"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2018 === V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]], čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]].<ref>{{Navedi splet|title=Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/prvi-odstop-po-volitvah-odstop-ponudil-prvi-moz-sls-469250|website=siol.net|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar,<ref>{{Navedi splet|title=Do kongresa SLS-a bo stranko vodil podpredsednik Primož Jelševar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-kongresa-sls-a-bo-stranko-vodil-podpredsednik-primoz-jelsevar/457935|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja.<ref>{{Navedi splet|title=Podobnik po izključitvi iz SLS-a: Nisem še rekel zadnje besede v politiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podobnik-po-izkljucitvi-iz-sls-a-nisem-se-rekel-zadnje-besede-v-politiki/401446|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLS vabi Podobnika in druge izključene člane nazaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-vabi-podobnika-in-druge-izkljucene-clane-nazaj/459885|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik pričakovano postal novi predsednik SLS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-podobnik-pricakovano-postal-novi-predsednik-sls-a/467348|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2019 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|volitvah poslancev v Evropski parlament 2019]] je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.<ref>{{Navedi splet|title=Novi evropski poslanci: "Čaka nas veliko dela"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/novi-evropski-poslanci-caka-nas-veliko-dela/489226|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra 2019 je SLS skupaj s [[Franc Kangler|Francem Kanglerjem]] ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest ''Rešimo Slovenijo'', kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Rešimo Slovenijo: "Ne rušimo vlade. Vlada se ruši sama." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resimo-slovenijo-ne-rusimo-vlade-vlada-se-rusi-sama/501807|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2022 === Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja [[Povežimo Slovenijo]], katerega pobudnica in koordinatorica je bila [[Nada Pavšer]], podpredsednica stranke [[Zeleni Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-zeleni-slovenije-kangler-srot-in-drugi-ustanavljajo-novo-gibanje-in-listo/550292|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke [[Konkretno]], [[Nova socialdemokracija]] in [[Nova ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek, Podobnik, Čuš, Kangler in Magajna na volitve s skupno listo kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-podobnik-cus-kangler-in-magajna-na-volitve-s-skupno-listo-kandidatov/610957|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.<ref>{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo in Konkretno po analizi volitev v razmislek o spremembah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/povezimo-slovenijo-in-konkretno-po-analizi-volitev-v-razmislek-o-spremembah/625635|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V vednost, da boste pri JMR bolj ažurni. Znamka Povežimo Slovenijo se od parlamentarnih volitev ne uporablja več.|url=https://x.com/BalazicMarko/status/1577048198161436672|website=X.com|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Julija 2022 je stranko na kongresu prevzel [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]].<ref>{{Navedi splet|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|website=DELO.si|accessdate=2022-09-29|language=si}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] je stranka osvojila največ županskih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o rezultatih lokalnih volitev: kdo je zadovoljen in kdo ne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/stranke-o-rezultatih-lokalnih-volitev-kdo-je-zadovoljen-in-kdo-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-27|language=sl}}</ref> === 2024 === Nosilec liste SLS-a za [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitve v Evropski parlament 2024]] je bil politični komentator, fizik in izredni profesor [[Peter Gregorčič]]. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sds-zmagal-v-vseh-volilnih-enotah-tomc-z-najvec-preferencnimi-glasovi/711243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Napeto vzdušje v Slovenski ljudski stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/napeto-vzdusje-v-slovenski-ljudski-stranki/714051|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za pomurske veljake Slovenske ljudske stranke je Peter Gregorčič zadnje upanje|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/za-pomurske-veljake-slovenske-ljudske-stranke-je-peter-gregorcic-zadnje-upanje-1299209|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj.<ref>{{Navedi splet|title=Izvršilni odbor SLS-a Gregorčiča po sporu znova povabil v stranko: "Odločitev je na njegovi strani"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izvrsilni-odbor-sls-a-gregorcica-po-sporu-znova-povabil-v-stranko-odlocitev-je-na-njegovi-strani/722142|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«<ref>{{Navedi splet|title=Peter Gregorčič: Pot s SLS sem zaključil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-gregorcic-pot-s-sls-sem-zakljucil|website=DELO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2025 === Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska ljudska stranka se podaja na izredni volilni kongres |url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenska-ljudska-stranka-se-podaja-na-izredni-volilni-kongres/|website=n1info.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 26. aprila 2025, kandidaturo za predsednika so vložili dotedanji predsednik [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja [[Nina Strah]] ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica [[Tina Bregant]].<ref>{{Navedi splet|title=Znani trije kandidati za predsednika SLS, Petra Gregorčiča pa bi izvolili tri mesece pred volitvami|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sls-kongres-marko-balazic-peter-gregorcic-tina-bregant-1805204|website=Reporter|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca [[Franc Bogovič|Franca Bogoviča]], medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.<ref>{{Navedi splet|title=UR20 - Vse možne koalicije in tretji človek|url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/ur20---vse-mozne-koalicije-in-tretji-clovek|website=Info360|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na kongresu sta Marko Balažic in Nina Strah pred glasovanjem umaknila kandidaturi. Slednja je želela, da izvršilni odbor delegatom preda določeno dokumentacijo, ker pa tega ni storil, je kongres zapustila v prepričanju, da je ta prirejen. Za novo predsednico je bila tako izvoljena Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant je nova predsednica SLS-a. To je prva ženska na čelu te stranke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-je-nova-predsednica-sls-a-to-je-prva-zenska-na-celu-te-stranke/743936|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-28|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 103.300 | 8,69 | {{steady}} | {{Composition bar|10|90|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 207.186 | 19,38 | {{Increase}} 10,69 | {{Composition bar|19|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 9 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 102.691 | 9,54 | {{Decrease}} 9,84 | {{Composition bar|9|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 10 | 4.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD.}} | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 66.032 | 6,82 | {{Decrease}} 2,72 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 3 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 54.809 | 5,21 | {{Decrease}} 1,81 | {{Composition bar|5|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 1 | 6.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS.}} | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 75.311 | 6,83 | {{Increase}} 1,62 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 34.548 | 3,95 | {{Decrease}} 2,88 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 6 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 23.329 | 2,62 | {{Decrease}} 1,33 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 0,79 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 5,85 | {{Composition bar|1|90|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 1992 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1992}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Metka Karner-Lukač]], [[Mihaela Logar]], [[Zoran Madon]], [[Alojz Metelko]], [[Janez Podobnik]], [[Marjan Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Žarko Pregelj]], [[Ludvik Toplak]] in [[Franc Zagožen]]. [[Štefan Matuš]] je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član [[SNS]]. Prav tako je k SLS pristopila [[Irena Oman]] in sicer 7. marca 1995. Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel [[Janez Vindiš]], ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 1996 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1996}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Leon Gostiša]], [[Peter Hrastelj]], [[Franc Kangler]], [[Štefan Klinc]], [[Janez Kramberger]], [[Jože Možgan]], [[Darinka Mravljak]], [[Janez Per]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Rokavec]], [[Branko Tomažič]], [[Vili Trofenik]], [[Alojz Vesenjak]] in [[Franc Zagožen]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Franc Zagožen]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Ivan Božič]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jurij Malovrh]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Rokavec]] in [[Vili Trofenik]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Janez Podobnik]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Kristijan Janc]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jakob Presečnik]] in [[Mihael Prevc]]. [[Andrej Fabjan]] je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Franc Bogovič]], [[Gvido Kres]], [[Jakob Presečnik]], [[Janez Ribič]] in [[Radovan Žerjav]]. [[Franc Pukšič]] je po izstopu iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] pristopil k poslanski skupini SLS. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Mihael Prevc]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Bogovič]], [[Janez Ribič]], [[Franc Pukšič]] in [[Radovan Žerjav]]. Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-glasovi-iz-tujine-sls-pomagali-do-parlamenta.html|title=SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[24ur.com]]]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale [[3. junij|3. junija]] [[2018]] je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]] z mesta predsednika stranke. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[24. april|24. aprila]] [[2022]] je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji [[Povežimo Slovenijo]]. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke [[Marjan Podobnik]] napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/podobnik-se-bo-razocaran-nad-volilnim-izidom-umaknil-s-cela-sls-a/625708|title=Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a|website=RTVSLO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> Novi predsednik je postal [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], podpredsedniki pa [[Kaja Galič]], [[Marko Cigler]], [[Mihaela Rožej]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS |website=DELO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|Trije kandidati SLS: Igor Beguš (Šiška III), predsednica Tina Bregant (Ptuj III), Janez Žagar (Moste Polje II), februarja 2026 v volilni kavarni.|220px]] Predsednica SLS Tina Bregant se je 18. septembra 2025 prvič sestala z [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]], takrat novoizvoljenim predsednikom [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], z namenom začetka pogovorov o povezovanju. Oba sta se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini« ter ob tem lažje omogočilo oblikovanje »razvojne koalicije.«<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|website=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da stranka nadaljuje pogovore o sodelovanju na državnozborskih volitvah, in sicer tako z NSi kot tudi s strankama [[FOKUS Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]] poslanca [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja je omenila tudi stranko [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]],<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> a je predsednik slednje [[Pavel Rupar]] povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> Glavni odbor SLS je nato na svoji seji dne 5. februarja 2026 potrdil celotno skupno listo kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti SLS kandidira 23 kandidatov, predsednica Tina Bregant v okraju Ptuj III, podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju; na listi bo tudi več županov stranke, med njimi Ivan Meglič (Kranj III), [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Murska Sobota I).<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 36.662 | 8,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|7|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 16.601 | 3,58 | {{decrease}} 4,83 | {{Composition bar|0|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{increase}} 13,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z NSi|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 126.534 | 26,25 | {{increase}} 9,65 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 1.{{ref|Nastopila na skupni listi z SDS|b}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 48.637 | 7,21 | {{decrease}} 19,04 | {{Composition bar|0|9|hex=#83be60}} | {{decrease}} 1 | 6. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Franc Bogovič]] | | |bgcolor=#83be60 | |bgcolor=#83be60 | | |- |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004//|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Franc But]] # [[Bojan Šrot]] # Nataša Kavaš Puc # [[Andrej Umek]] # [[Nada Skuk]] # [[Berta Jereb]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2009|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] # Marta Ciraj # [[Marjan Senjur]] # [[Nada Skuk]] # [[Ciril Smrkolj]] # [[Marija Ribič]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je SLS podala na skupni listi z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]]. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28|language=sl}}</ref> # [[Lojze Peterle]] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # Neža Pavlič # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # '''[[Franc Bogovič]]''' ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka je na volitvah nastopila skupaj s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> # [[Milan Zver]] # [[Romana Tomc]] # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # Alenka Forte # Davorin Kopše # Alja Domjan ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} 13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, [[Peter Gregorčič|Petra Gregorčiča]], nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi ''Močna EU za vse''.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] je zasedel zadnje mesto, evroposlanec [[Franc Bogovič]] pa tretje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-sls-a-bo-peter-gregorcic-za-vnovicen-mandat-se-bo-potegoval-tudi-franc-bogovic/704049|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-02|language=sl}}</ref> Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sls-vlozila-listo-kandidatov-za-evropske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-03|language=sl}}</ref> # [[Peter Gregorčič]] # Nina Strah # [[Franc Bogovič]] # Sara Ahlin Doljak # [[Franc Pukšič]] # Mija Aleš # Aljaž Barlič # Kaja Galič # [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]]. Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-17|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == * '''Predsednica:''' [[Tina Bregant]] * '''Podpredsedniki:''' Suzana Lara Krause, [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], Mihaela Rožej * '''Predsednik glavnega odbora:''' Velislav Žvipelj * '''Mednarodni tajnik:''' / * '''Vodja poslanske skupine:''' / == Predsedniki stranke == * predsednik [[Slovenska kmečka zveza|Slovenske kmečke zveze]] [[Ivan Oman]] (maj 1988–junij 1992) * [[Marjan Podobnik]] (junij 1992–april 2000) * [[Franc Zagožen]] (april 2000–marec 2001) * [[Franc But]] (marec 2001–november 2003) * [[Janez Podobnik]] (november 2003–november 2007) * [[Bojan Šrot]] (november 2007–maj 2009) * [[Radovan Žerjav]] (maj 2009–marec 2013)<ref>http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html</ref> * [[Franc Bogovič]] (marec 2013–december 2014) * [[Marko Zidanšek]] (december 2014–odstopil junija 2018) <ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905</ref> * [[Marjan Podobnik]] (oktober 2018–julij 2022) * [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (julij 2022–april 2025) <ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic |url=https://n1info.si/novice/slovenija/novi-predsednik-sls-marko-balazic/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-02|language=sl}}</ref> * [[Tina Bregant]] (2025–)<ref>{{navedi novice |title=Vodenje SLS v roke Tine Bregant |url=https://sta.si/3420276 |work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]] |date=2025-04-26}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]] == Zunanje povezave == * [http://www.sls.si/ Uradna spletna stran] {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka|*]] {{normativna kontrola}} a96sroe55hfxg7q79nfpqdsjgz5ksvx 10 183049 6658040 6656431 2026-04-10T06:25:02Z Yerpo 8417 reset 6658040 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|Napis}} * ... da ...? 5o58x8chzqhkpbvi41ae41sawy03zwx 0 188894 6657878 6582146 2026-04-09T14:58:43Z ~2026-21823-89 257948 Znane Emme in Emme 6657878 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Ema |image = Hemma von Gurk Bopp 1510.jpg |imagesize = |caption = Sv. Ema Krška |pronunciation = [éma] |gender = ženski |meaning = |region = nemško ime |origin = Emma |name day = 27. junij |related name = |fotonotes = }} '''Ema''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. Ema je poslovenjeno od Emma. Prav tako poznamo številne znane Eme in Emme (Emma Wantson).<ref>{{Navedi knjigo|title=Mało znane gatunki drzew i krzewów owocowych z rodziny różowatych|url=https://doi.org/10.24326/mon.2021.5|publisher=Wydawnictwo Uniwersytetu Przyrodniczego w Lublinie|date=2021|isbn=978-83-7259-333-7|first=Iwona|last=Szot}}</ref> == Izvor imena == [[Ime]] Ema izhaja iz [[nemščina|nemškega]] imena Emma, ki ga razlagajo kot skrajšano obliko iz zloženih nemških imen, ki imajo prvi člen na ''Irm-'' ali ''Erm-'', npr. ''Irmgard'' ali ''Ermengard''. Sestavina imena ''Irm-'' ali ''Erm-'' izhajata iz ''Irmin, Ermim'', kar je ime za [[germani|germanskega]] [[pleme]]nskega [[bog]]a in ga povezujejo z [[grščina|grško]] besedo ''ármenos'' v pomenu besede »dodan, prilegajoč se«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Emelina, Emi, Emica, Emika, Emma, Hema, Hemi == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Čehi]]h, [[Slovaki]]h in [[Poljaki]]h: Ema *pri [[Angleži]]h, [[Danci]]h, [[Finci]]h, [[Francozi]]h, [[Italijani]]h in [[Madžari]]h: Emma *pri [[Nemci]]h: Emma, Emmi, Emy, Emmy, Emelka, Emja, Emeline, Emmelina, Hemma == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Ema: 3.233. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Ema po pogostosti uporabe uvrščeno na 82. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Ema|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime zapisano [[27. junij]]a ([[Sveta Ema]], slovenska [[knez|kneginja]] in [[redovnik|redovnica]], † 27. jun. 1045).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Zanimivost == V [[Slovenija|Sloveniji]] sta dve [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Eme. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] sv. Eme na Vinarski gori zgrajeni od leta 1463 do 1466 se imenuje [[naselje]] [[Sv. Ema]] v občini Podčetrtek. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 3qa6u0oyfq0xr36yn37m6f5mpjqx517 6657887 6657878 2026-04-09T15:21:27Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21823-89|~2026-21823-89]] ([[User talk:~2026-21823-89|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6582146 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Ema |image = Hemma von Gurk Bopp 1510.jpg |imagesize = |caption = Sv. Ema Krška |pronunciation = [éma] |gender = ženski |meaning = |region = nemško ime |origin = Emma |name day = 27. junij |related name = |fotonotes = }} '''Ema''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Ema izhaja iz [[nemščina|nemškega]] imena Emma, ki ga razlagajo kot skrajšano obliko iz zloženih nemških imen, ki imajo prvi člen na ''Irm-'' ali ''Erm-'', npr. ''Irmgard'' ali ''Ermengard''. Sestavina imena ''Irm-'' ali ''Erm-'' izhajata iz ''Irmin, Ermim'', kar je ime za [[germani|germanskega]] [[pleme]]nskega [[bog]]a in ga povezujejo z [[grščina|grško]] besedo ''ármenos'' v pomenu besede »dodan, prilegajoč se«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Emelina, Emi, Emica, Emika, Emma, Hema, Hemi == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Čehi]]h, [[Slovaki]]h in [[Poljaki]]h: Ema *pri [[Angleži]]h, [[Danci]]h, [[Finci]]h, [[Francozi]]h, [[Italijani]]h in [[Madžari]]h: Emma *pri [[Nemci]]h: Emma, Emmi, Emy, Emmy, Emelka, Emja, Emeline, Emmelina, Hemma == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Ema: 3.233. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Ema po pogostosti uporabe uvrščeno na 82. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Ema|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime zapisano [[27. junij]]a ([[Sveta Ema]], slovenska [[knez|kneginja]] in [[redovnik|redovnica]], † 27. jun. 1045).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Zanimivost == V [[Slovenija|Sloveniji]] sta dve [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Eme. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] sv. Eme na Vinarski gori zgrajeni od leta 1463 do 1466 se imenuje [[naselje]] [[Sv. Ema]] v občini Podčetrtek. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 3jkjkdyp8pvlze9d7hfnyurjyev2erj 0 193474 6658091 6606127 2026-04-10T08:49:32Z Pv21 142817 Mandat 2026 6658091 wikitext text/x-wiki {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} '''Poslanska skupina Socialnih demokratov''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. == Sestava == === Mandat 2008–2012 === ; Poslanci * [[Bojan Kontič]] (vodja) * [[Samo Bevk]] (namestnik vodje) * [[Melita Župevc]] (namestnica vodje) * [[Julijana Bizjak Mlakar]] (bivša članica; izstopila 6. oktobra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/julijana-bizjak-mlakar-iz-sd-ja-v-desus/267836 RTVSLO.si - Julijana Bizjak Mlakar iz SD-ja v DeSUS]</ref>) * [[Mirko Brulc]] (član) * [[Renata Brunskole]] (članica) * [[Alan Bukovnik]] (član) * [[Anton Colarič]] (član) * [[Bogdan Čepič]] (član) * [[Andreja Črnak Meglič]] (članica) * [[Silva Črnugelj]] (članica) * [[Matevž Frangež]] (član) * [[Matjaž Han]] (član) * [[Luka Juri]] (član) * [[Anton Kampuš]] (član) * [[Janja Klasinc]] (članica) * [[Miroslav Klun]] (član) * ''[[Franc Križanič]] (član)''<ref name="ReferenceA">Zaradi imenovanja za ministra se je odpovedal poslanskemu sedežu.</ref> * [[Marijan Križman]] (član) * [[Dušan Kumer]] (član) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (članica) * [[Dejan Levanič]] (član) * ''[[Igor Lukšič]] (član)''<ref name="ReferenceA"/> * [[Andrej Magajna]] (član) * [[Tomaž Tom Mencinger]] (član) * ''[[Borut Pahor]] (član)''<ref>Zaradi imenovanja za predsednika vlade se je odpovedal poslanskemu sedežu.</ref> * [[Breda Pečan]] (članica) * [[Majda Potrata]] (članica) * [[Miran Potrč]] (član) * ''[[Aleksander Ravnikar]] (član)'' <ref>Umrl, julija 2009 ga je zamenjala Julijana Bizjak Mlakar.</ref> * [[Andreja Rihter]] (članica) * [[Anton Rop]] (član) * [[Janko Veber]] (član) * ''[[Patrick Vlačič]] (član)''<ref name="ReferenceA"/> ; Osebje * Miroslav Pretnar (sekretar PS) === Mandat 2011–2014 === * [[Samo Bevk]] * [[Borut Pahor]] * [[Mirko Brulc]] * [[Andreja Črnak Meglič]] * [[Janko Veber]] * [[Srečko Meh]] * [[Matjaž Han]] * [[Matevž Frangež]] * [[Majda Potrata]] * [[Dejan Židan]] === Mandat 2014–2018 === *[[Matjaž Nemec]] *[[Janko Veber]] *[[Andreja Katič]] *[[Matjaž Han]] - vodja poslanske skupine *[[Bojana Muršič]] *[[Dejan Židan]] === Mandat 2018–2022 === * [[Matjaž Han]] - vodja poslanske skupine * [[Predrag Baković]] * [[Samo Bevk]] * [[Milan Brglez|<s>Milan Brglez</s>]] (prestopi iz [[Stranka modernega centra|SMC]], nato izvoljen za evropskega poslanca) *[[Željko Cigler]] (prestopil iz Levice)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD|url=https://www.sta.si/2988507/zeljko-cigler-iz-poslanske-skupine-levice-prestopil-v-sd|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-12}}</ref> * [[Meira Hot]] * [[Soniboj Knežak]] * [[Marko Koprivc]] * [[Bojana Muršič]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Jani Prednik]] * [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] (prestopi iz [[Levica (politična stranka)|Levice]]) * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] (prestopi iz [[Stranka modernega centra|SMC]]) '''Osebje''' * [[Miroslav Pretnar]] (sekretar PS) === Mandat 2022–2026 === * [[Meira Hot]] - vodja poslanske skupine * [[Jani Prednik|<s>Jani Prednik</s>]] - odstopil oktobra 2025 * [[Tanja Fajon|<s>Tanja Fajon</s>]] - junija 2022 imenovana na mesto zunanje ministrice * [[Predrag Bakovič]] * [[Matjaž Han|<s>Matjaž Han</s>]] - junija 2022 imenovan na mesto gospodarskega ministra * [[Bojana Muršič]] * [[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] * [[Soniboj Knežak]] - nadomestil Matjaža Hana * [[Jonas Žnidaršič]] - nadomestil Tanjo Fajon * [[Mojca Šetinc Pašek]] - septembra 2025 prestopila kot prej nepovezana, še prej v [[Poslanska skupina Svoboda|PS Svoboda]] * [[Janja Rednjak]] - nadomestila Janija Prednika<ref>{{Navedi splet|title=Prednika bo nasledila Velenjčanka Janja Rednjak - Koroške Novice|url=https://www.koroskenovice.si/politika/prednika-bo-nasledila-velenjcanka-janja-rednjak/|date=2025-10-20|accessdate=2025-11-14|language=sl-SI}}</ref> * [[Matej Tašner Vatovec]] - prestopil 6. januarja 2026<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Mandat 2026– === * [[Meira Hot]] * [[Luka Goršek]] * [[Andreja Katič]] * [[Matjaž Han]] * [[Darko Ratajc]] * [[Damijan Bezjak Zrim]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Socialni demokrati]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)]] nkfw4vdsjv42gtki22lraasna7bldg4 6658164 6658091 2026-04-10T10:07:40Z VidicK01 193275 +PREDLOGI DZ 9 IN 10 6658164 wikitext text/x-wiki {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} '''Poslanska skupina Socialnih demokratov''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. == Sestava == === Mandat 2008–2012 === ; Poslanci * [[Bojan Kontič]] (vodja) * [[Samo Bevk]] (namestnik vodje) * [[Melita Župevc]] (namestnica vodje) * [[Julijana Bizjak Mlakar]] (bivša članica; izstopila 6. oktobra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/julijana-bizjak-mlakar-iz-sd-ja-v-desus/267836 RTVSLO.si - Julijana Bizjak Mlakar iz SD-ja v DeSUS]</ref>) * [[Mirko Brulc]] (član) * [[Renata Brunskole]] (članica) * [[Alan Bukovnik]] (član) * [[Anton Colarič]] (član) * [[Bogdan Čepič]] (član) * [[Andreja Črnak Meglič]] (članica) * [[Silva Črnugelj]] (članica) * [[Matevž Frangež]] (član) * [[Matjaž Han]] (član) * [[Luka Juri]] (član) * [[Anton Kampuš]] (član) * [[Janja Klasinc]] (članica) * [[Miroslav Klun]] (član) * ''[[Franc Križanič]] (član)''<ref name="ReferenceA">Zaradi imenovanja za ministra se je odpovedal poslanskemu sedežu.</ref> * [[Marijan Križman]] (član) * [[Dušan Kumer]] (član) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (članica) * [[Dejan Levanič]] (član) * ''[[Igor Lukšič]] (član)''<ref name="ReferenceA"/> * [[Andrej Magajna]] (član) * [[Tomaž Tom Mencinger]] (član) * ''[[Borut Pahor]] (član)''<ref>Zaradi imenovanja za predsednika vlade se je odpovedal poslanskemu sedežu.</ref> * [[Breda Pečan]] (članica) * [[Majda Potrata]] (članica) * [[Miran Potrč]] (član) * ''[[Aleksander Ravnikar]] (član)'' <ref>Umrl, julija 2009 ga je zamenjala Julijana Bizjak Mlakar.</ref> * [[Andreja Rihter]] (članica) * [[Anton Rop]] (član) * [[Janko Veber]] (član) * ''[[Patrick Vlačič]] (član)''<ref name="ReferenceA"/> ; Osebje * Miroslav Pretnar (sekretar PS) === Mandat 2011–2014 === * [[Samo Bevk]] * [[Borut Pahor]] * [[Mirko Brulc]] * [[Andreja Črnak Meglič]] * [[Janko Veber]] * [[Srečko Meh]] * [[Matjaž Han]] * [[Matevž Frangež]] * [[Majda Potrata]] * [[Dejan Židan]] === Mandat 2014–2018 === *[[Matjaž Nemec]] *[[Janko Veber]] *[[Andreja Katič]] *[[Matjaž Han]] - vodja poslanske skupine *[[Bojana Muršič]] *[[Dejan Židan]] === Mandat 2018–2022 === * [[Matjaž Han]] - vodja poslanske skupine * [[Predrag Baković]] * [[Samo Bevk]] * [[Milan Brglez|<s>Milan Brglez</s>]] (prestopi iz [[Stranka modernega centra|SMC]], nato izvoljen za evropskega poslanca) *[[Željko Cigler]] (prestopil iz Levice)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD|url=https://www.sta.si/2988507/zeljko-cigler-iz-poslanske-skupine-levice-prestopil-v-sd|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-12}}</ref> * [[Meira Hot]] * [[Soniboj Knežak]] * [[Marko Koprivc]] * [[Bojana Muršič]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Jani Prednik]] * [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] (prestopi iz [[Levica (politična stranka)|Levice]]) * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] (prestopi iz [[Stranka modernega centra|SMC]]) '''Osebje''' * [[Miroslav Pretnar]] (sekretar PS) === Mandat 2022–2026 === * [[Meira Hot]] - vodja poslanske skupine * [[Jani Prednik|<s>Jani Prednik</s>]] - odstopil oktobra 2025 * [[Tanja Fajon|<s>Tanja Fajon</s>]] - junija 2022 imenovana na mesto zunanje ministrice * [[Predrag Bakovič]] * [[Matjaž Han|<s>Matjaž Han</s>]] - junija 2022 imenovan na mesto gospodarskega ministra * [[Bojana Muršič]] * [[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] * [[Soniboj Knežak]] - nadomestil Matjaža Hana * [[Jonas Žnidaršič]] - nadomestil Tanjo Fajon * [[Mojca Šetinc Pašek]] - septembra 2025 prestopila kot prej nepovezana, še prej v [[Poslanska skupina Svoboda|PS Svoboda]] * [[Janja Rednjak]] - nadomestila Janija Prednika<ref>{{Navedi splet|title=Prednika bo nasledila Velenjčanka Janja Rednjak - Koroške Novice|url=https://www.koroskenovice.si/politika/prednika-bo-nasledila-velenjcanka-janja-rednjak/|date=2025-10-20|accessdate=2025-11-14|language=sl-SI}}</ref> * [[Matej Tašner Vatovec]] - prestopil 6. januarja 2026<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Mandat 2026– === * [[Meira Hot]] * [[Luka Goršek]] * [[Andreja Katič]] * [[Matjaž Han]] * [[Darko Ratajc]] * [[Damijan Bezjak Zrim]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Socialni demokrati]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)]] thcns17by0nkxzh6n5rwm5nci8e4ojv 0 193475 6658130 6562508 2026-04-10T09:33:27Z VidicK01 193275 +mandat2026 6658130 wikitext text/x-wiki {{SDS|Predloga:SDS=}} '''Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. == Sestava == === Mandat 2008–2011 === ; Poslanci * [[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Rudolf Petan]] - ''namestnik vodje'' * [[Marjan Bezjak]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Čadež]] * [[Zvonko Černač]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Robert Hrovat]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Danijel Krivec]] * [[Zvonko Lah]] * [[Rado Likar]] * [[Branko Marinič]] * [[Darko Menih]] * [[Miro Petek]] * [[Iztok Podkrižnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Pukšič|<s>Franc Pukšič</s>]] - postal nepovezani poslanec * [[Štefan Tisel]] * [[Peter Verlič]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Aleksander Zorn]] ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2011–2014 === * [[Irena Tavčar]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Zvonko Černač]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Romana Tomc]] * [[Janez Janša]] * [[Jože Tanko]] * [[Janja Napast]] * [[Ljubo Žnidar]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Štefan Tisel]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Zvonko Lah]] * [[Ivan Grill]] * [[Mateja Pučnik]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Branko Marinič]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Breznik]] === Mandat 2014–2018 === *[[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' *[[Branko Grims]] *[[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] *[[Eva Irgl]] *[[Danijel Krivec]] *[[Anže Logar]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Janez Janša]] *[[Nada Brinovšek]] *[[Žan Mahnič]] *[[Jelka Godec]] *[[Ljubo Žnidar]] *[[Anja Bah Žibert]] *[[Zvonko Lah]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Bojan Podkrajšek]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Franc Breznik]] *[[Marijan Pojbič]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Andrej Čuš]] === Mandat 2018–2022 === * [[Danijel Krivec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tomaž Lisec]] - ''namestnik vodje'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Nada Brinovšek]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franc Breznik]] * [[Zvone Černač|<s>Zvonko Černač</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra strateške projekte in kohezijo * [[Boris Doblekar]] * [[Karmen Furman]] * [[Jelka Godec|<s>Jelka Godec</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto predsednika vlade * [[Leon Merjasec]] - nadomestni poslanec * [[Dejan Kaloh]] * [[Franci Kepa]] * [[Karmen Kozmus Ferjan]] - nadomestna poslanka * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Jure Ferjan]] - nadomestni poslanec * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve * [[Žan Mahnič|<s>Žan Mahnič</s>]] - imenovan na mesto državnega sekretarja v kabinetu PV * [[Janez Moškrič]] - nadomestni poslanec * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Rosec]] * [[Andrej Šircelj|<s>Andrej Šircelj</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za finance * [[Mojca Škrinjar]] - nadomestna poslanka * [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestna poslanka * [[Jože Tanko]] * [[Lidija Ivanuša]] - prestopila iz [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke|PS SNS]] * [[Ljubo Žnidar|<s>Ljubo Žnidar</s>]] - nadomestni poslanec, odstopil novembra 2021''<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se "ne vidi več"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-ki-se-ne-vidi-vec-v-tej-funkciji/|website=N1|date=2021-11-10|accessdate=2021-11-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2022–2026 === * [[Jelka Godec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Zvonko Černač]] - ''namestnik vodje'' * [[Karmen Furman]] - ''namestnica vodje'' * [[Branko Grims|<s>Branko Grims</s>]] - junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca * [[Andrej Hoivik]] * [[Žan Mahnič]] * [[Danijel Krivec]] * [[Eva Irgl|<s>Eva Irgl</s>]] - izstopila oktobra 2024 * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Jože Tanko]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jožef Jelen]] * [[Franc Rosec]] * [[Alenka Hlebl]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Dejan Kaloh|<s>Dejan Kaloh</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Janez Magyar|<s>Janez Magyar</s>]] - novembra 2022 izvoljen za župana Lendave * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Andrej Kosi]] - nadomestil Janeza Magyarja * [[Andrej Poglajen]] - nadomestil Branka Grimsa === Mandat 2026– === * [[Andrej Kosec]] * [[Žan Mahnič]] * [[Andrej Poglajen]] * [[Danijel Krivec]] * [[Adrijana Cvarjančič]] * [[Jana Gržinič]] * [[Zvone Černač]] * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Aleš Hojs]] * [[Vinko Levstek]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jelka Godec]] - ''začasna vodja poslanske skupine'' * [[Damjan Muzel]] * [[Jožef Jelen]] * [[Manja Lesnik]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Janez Jože Oveč]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Karmen Furman]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Slovenska demokratska stranka]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka]] 3zww35r8vndg6pxyds6zt7hq8rc5rdm 6658161 6658130 2026-04-10T10:06:53Z VidicK01 193275 +PREDLOGI DZ 9 IN 10 6658161 wikitext text/x-wiki {{SDS|Predloga:SDS=}} '''Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. == Sestava == === Mandat 2008–2011 === ; Poslanci * [[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Rudolf Petan]] - ''namestnik vodje'' * [[Marjan Bezjak]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Čadež]] * [[Zvonko Černač]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Robert Hrovat]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Danijel Krivec]] * [[Zvonko Lah]] * [[Rado Likar]] * [[Branko Marinič]] * [[Darko Menih]] * [[Miro Petek]] * [[Iztok Podkrižnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Pukšič|<s>Franc Pukšič</s>]] - postal nepovezani poslanec * [[Štefan Tisel]] * [[Peter Verlič]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Aleksander Zorn]] ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2011–2014 === * [[Irena Tavčar]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Zvonko Černač]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Romana Tomc]] * [[Janez Janša]] * [[Jože Tanko]] * [[Janja Napast]] * [[Ljubo Žnidar]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Štefan Tisel]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Zvonko Lah]] * [[Ivan Grill]] * [[Mateja Pučnik]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Branko Marinič]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Breznik]] === Mandat 2014–2018 === *[[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' *[[Branko Grims]] *[[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] *[[Eva Irgl]] *[[Danijel Krivec]] *[[Anže Logar]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Janez Janša]] *[[Nada Brinovšek]] *[[Žan Mahnič]] *[[Jelka Godec]] *[[Ljubo Žnidar]] *[[Anja Bah Žibert]] *[[Zvonko Lah]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Bojan Podkrajšek]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Franc Breznik]] *[[Marijan Pojbič]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Andrej Čuš]] === Mandat 2018–2022 === * [[Danijel Krivec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tomaž Lisec]] - ''namestnik vodje'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Nada Brinovšek]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franc Breznik]] * [[Zvone Černač|<s>Zvonko Černač</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra strateške projekte in kohezijo * [[Boris Doblekar]] * [[Karmen Furman]] * [[Jelka Godec|<s>Jelka Godec</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto predsednika vlade * [[Leon Merjasec]] - nadomestni poslanec * [[Dejan Kaloh]] * [[Franci Kepa]] * [[Karmen Kozmus Ferjan]] - nadomestna poslanka * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Jure Ferjan]] - nadomestni poslanec * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve * [[Žan Mahnič|<s>Žan Mahnič</s>]] - imenovan na mesto državnega sekretarja v kabinetu PV * [[Janez Moškrič]] - nadomestni poslanec * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Rosec]] * [[Andrej Šircelj|<s>Andrej Šircelj</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za finance * [[Mojca Škrinjar]] - nadomestna poslanka * [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestna poslanka * [[Jože Tanko]] * [[Lidija Ivanuša]] - prestopila iz [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke|PS SNS]] * [[Ljubo Žnidar|<s>Ljubo Žnidar</s>]] - nadomestni poslanec, odstopil novembra 2021''<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se "ne vidi več"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-ki-se-ne-vidi-vec-v-tej-funkciji/|website=N1|date=2021-11-10|accessdate=2021-11-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2022–2026 === * [[Jelka Godec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Zvonko Černač]] - ''namestnik vodje'' * [[Karmen Furman]] - ''namestnica vodje'' * [[Branko Grims|<s>Branko Grims</s>]] - junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca * [[Andrej Hoivik]] * [[Žan Mahnič]] * [[Danijel Krivec]] * [[Eva Irgl|<s>Eva Irgl</s>]] - izstopila oktobra 2024 * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Jože Tanko]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jožef Jelen]] * [[Franc Rosec]] * [[Alenka Hlebl]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Dejan Kaloh|<s>Dejan Kaloh</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Janez Magyar|<s>Janez Magyar</s>]] - novembra 2022 izvoljen za župana Lendave * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Andrej Kosi]] - nadomestil Janeza Magyarja * [[Andrej Poglajen]] - nadomestil Branka Grimsa === Mandat 2026– === * [[Andrej Kosec]] * [[Žan Mahnič]] * [[Andrej Poglajen]] * [[Danijel Krivec]] * [[Adrijana Cvarjančič]] * [[Jana Gržinič]] * [[Zvone Černač]] * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Aleš Hojs]] * [[Vinko Levstek]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jelka Godec]] - ''začasna vodja poslanske skupine'' * [[Damjan Muzel]] * [[Jožef Jelen]] * [[Manja Lesnik]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Janez Jože Oveč]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Karmen Furman]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} {{10DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Slovenska demokratska stranka]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka]] m06c8kuw0evjpekgswhi81xq9bds4aj 6658162 6658161 2026-04-10T10:07:08Z VidicK01 193275 6658162 wikitext text/x-wiki {{SDS|Predloga:SDS=}} '''Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. == Sestava == === Mandat 2008–2011 === ; Poslanci * [[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Rudolf Petan]] - ''namestnik vodje'' * [[Marjan Bezjak]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Čadež]] * [[Zvonko Černač]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Robert Hrovat]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Danijel Krivec]] * [[Zvonko Lah]] * [[Rado Likar]] * [[Branko Marinič]] * [[Darko Menih]] * [[Miro Petek]] * [[Iztok Podkrižnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Pukšič|<s>Franc Pukšič</s>]] - postal nepovezani poslanec * [[Štefan Tisel]] * [[Peter Verlič]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Aleksander Zorn]] ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2011–2014 === * [[Irena Tavčar]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Zvonko Černač]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Romana Tomc]] * [[Janez Janša]] * [[Jože Tanko]] * [[Janja Napast]] * [[Ljubo Žnidar]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Štefan Tisel]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Zvonko Lah]] * [[Ivan Grill]] * [[Mateja Pučnik]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Branko Marinič]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Breznik]] === Mandat 2014–2018 === *[[Jože Tanko]] - ''vodja poslanske skupine'' *[[Branko Grims]] *[[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] *[[Eva Irgl]] *[[Danijel Krivec]] *[[Anže Logar]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Janez Janša]] *[[Nada Brinovšek]] *[[Žan Mahnič]] *[[Jelka Godec]] *[[Ljubo Žnidar]] *[[Anja Bah Žibert]] *[[Zvonko Lah]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Bojan Podkrajšek]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Franc Breznik]] *[[Marijan Pojbič]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Andrej Čuš]] === Mandat 2018–2022 === * [[Danijel Krivec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tomaž Lisec]] - ''namestnik vodje'' * [[Alenka Jeraj]] - ''namestnica vodje'' * [[Nada Brinovšek]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franc Breznik]] * [[Zvone Černač|<s>Zvonko Černač</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra strateške projekte in kohezijo * [[Boris Doblekar]] * [[Karmen Furman]] * [[Jelka Godec|<s>Jelka Godec</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Branko Grims]] * [[Eva Irgl]] * [[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto predsednika vlade * [[Leon Merjasec]] - nadomestni poslanec * [[Dejan Kaloh]] * [[Franci Kepa]] * [[Karmen Kozmus Ferjan]] - nadomestna poslanka * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Jure Ferjan]] - nadomestni poslanec * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve * [[Žan Mahnič|<s>Žan Mahnič</s>]] - imenovan na mesto državnega sekretarja v kabinetu PV * [[Janez Moškrič]] - nadomestni poslanec * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Franc Rosec]] * [[Andrej Šircelj|<s>Andrej Šircelj</s>]] - marca 2020 imenovan na mesto ministra za finance * [[Mojca Škrinjar]] - nadomestna poslanka * [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestna poslanka * [[Jože Tanko]] * [[Lidija Ivanuša]] - prestopila iz [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke|PS SNS]] * [[Ljubo Žnidar|<s>Ljubo Žnidar</s>]] - nadomestni poslanec, odstopil novembra 2021''<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se "ne vidi več"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-poslanec-sds-znidar-ki-se-ne-vidi-vec-v-tej-funkciji/|website=N1|date=2021-11-10|accessdate=2021-11-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Osebje ==== * Maja Prezelj (sekretarka PS) === Mandat 2022–2026 === * [[Jelka Godec]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Zvonko Černač]] - ''namestnik vodje'' * [[Karmen Furman]] - ''namestnica vodje'' * [[Branko Grims|<s>Branko Grims</s>]] - junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca * [[Andrej Hoivik]] * [[Žan Mahnič]] * [[Danijel Krivec]] * [[Eva Irgl|<s>Eva Irgl</s>]] - izstopila oktobra 2024 * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Jože Tanko]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jožef Jelen]] * [[Franc Rosec]] * [[Alenka Hlebl]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Dejan Kaloh|<s>Dejan Kaloh</s>]] - izstopil oktobra 2024 * [[Janez Magyar|<s>Janez Magyar</s>]] - novembra 2022 izvoljen za župana Lendave * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] * [[Andrej Kosi]] - nadomestil Janeza Magyarja * [[Andrej Poglajen]] - nadomestil Branka Grimsa === Mandat 2026– === * [[Andrej Kosec]] * [[Žan Mahnič]] * [[Andrej Poglajen]] * [[Danijel Krivec]] * [[Adrijana Cvarjančič]] * [[Jana Gržinič]] * [[Zvone Černač]] * [[Zoran Mojškerc]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Aleš Hojs]] * [[Vinko Levstek]] * [[Janez Janša]] * [[Rado Gladek]] * [[Jelka Godec]] - ''začasna vodja poslanske skupine'' * [[Damjan Muzel]] * [[Jožef Jelen]] * [[Manja Lesnik]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Franci Kepa]] * [[Janez Jože Oveč]] * [[Tomaž Lisec]] * [[Anton Šturbej]] * [[Karmen Furman]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Breznik]] * [[Jožef Lenart]] * [[Suzana Lep Šimenko]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Slovenska demokratska stranka]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka]] prbljnvwzcwhexg4ndnfdwgu78a9qwj 0 193479 6658208 6562509 2026-04-10T10:51:10Z VidicK01 193275 +link na skupno PS NSI SLS FOKUS 6658208 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke''' je bila [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki so jo sestavljali [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]]. V mandatu od leta 2026 dalje je poslanec SLS, Srečko Ocvirk, del [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS]]. == Sestava == === Mandat 2008-2011 === ; Poslanci * [[Jakob Presečnik]] (vodja) * [[Franc Bogovič]] (namestnik vodje) * [[Gvido Kres]] (član) * [[Janez Ribič]] (član) * [[Radovan Žerjav]] (član) ; Osebje: * Aleš Vehar (sekretar PS) === Mandat 2011-2014 === * [[Mihael Prevc]] * [[Jakob Presečnik]], podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-parlamenta-z-52-glasovi-izvoljen-gregor-virant/273250 RTVSLO.si - Za predsednika parlamenta z 52 glasovi izvoljen Gregor Virant]</ref> * [[Franc Bogovič]] * [[Janez Ribič]] * [[Franc Pukšič]] * [[Radovan Žerjav]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] lgaw63gitkz5lg8zgyzktc1191xz8m6 0 193481 6658210 6651105 2026-04-10T10:55:41Z VidicK01 193275 – pomišljaji namesto - vezajev ! 6658210 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljata [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]] obeh [[narodna skupnost|narodnih skupnosti]]: [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske]] in [[Madžarska manjšina v Sloveniji|madžarske]]. == Sestava == === Mandat 1992–1996 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Maria Pozsonec]] === Mandat 1996–2000 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Maria Pozsonec]] === Mandat 2000–2004 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Maria Pozsonec]] === Mandat 2004–2008 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Maria Pozsonec]] === Mandat 2008–2011 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[László Göncz]] === Mandat 2011–2014 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[László Göncz]] === Mandat 2014–2018 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Battelli]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[László Göncz]] === Mandat 2018–2022 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Felice Ziza]], vodja poslanske skupine * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] === Mandat 2022–2026 === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Felice Ziza]], vodja poslanske skupine * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] === Mandat 2026– === * {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Felice Ziza]] * {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Narodni skupnosti]] [[Kategorija:Italijanska narodna skupnost v Sloveniji]] [[Kategorija:Madžarska narodna skupnost v Sloveniji]] dstp8m6sa18rnig0lntyzulhgnk372t 0 193534 6658215 6410407 2026-04-10T11:01:26Z ~2026-22073-20 257994 6658215 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje na avstrijskem Koroškem|Dravlje, Šentjakob v Rožu}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Jedro vasi Dravlje | rkd_tip = nkd | image = Cerkev Svetega Roka pri Ljubljani.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = Cerkev sv. Roka v Dravljah na sliki iz prve polovice 19. stoletja | district_map = Ljubljana Districts Dravlje.png | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = | lat_degrees = | lat_minutes = | lat_seconds = | lat_direction = | long_degrees = | long_minutes = | long_seconds = | long_direction = | coord_parameters = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Ljubljana | površina = | refšt = 2562 }} '''Dravlje''' so [[Ljubljana|ljubljanski]] predel, iz katerega izvira zelo znan posiljevalec armin. nekdanja vas, ki leži med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško cesto]] in Regentovo cesto severozahodno od centra mesta; tj. med [[Šiška|Šiško]] in [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidom]] in je sedež ljubljanske [[Četrtna skupnost Dravlje|Četrtne skupnosti Dravlje]]. V zadnjih štiridesetih letih je prebivalstvo zelo naraslo, od približno 4.000 prebivalcev leta 1964 do 22.000 leta 1985. V Dravljah stojita stara [[Cerkev sv. Roka, Ljubljana|cerkev sv. Roka]] in novejša [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|cerkev Kristusovega učlovečenja]], ki sta v upravljanju [[Župnija Dravlje|župnije Dravlje]] in [[Jezuit|jezuitskega]] [[Cerkveni red|cerkvenega reda]]. Ob njiju se nahaja pokopališče. Sredi blokovskega naselja stoji [[Osnovna šola Dravlje]], ob [[Vodnikova cesta, Ljubljana|Vodnikovi cesti]] pa tudi [[pošta]]. == Zgodovina in etimologija == Na ozemlju današnjih Dravelj so prebivali že stari [[Rimljani]], kasneje [[Goti]] ([[Mestni muzej Ljubljana]] hrani nakit in dele noše Vzhodne Gotinje iz 6. stoletja, odtod tudi ime ene izmed ulic: [[Gotska ulica, Ljubljana|Gotska ulica]]). V obdobju [[Turški vpadi|turških vpadov]] je bila vas dvakrat požgana. V Dravlje so že od osemnajstega stoletja naprej - tedaj so bile [[vas]] pri Ljubljani - prihajale množice [[romar]]jev, posebej na god [[Sv. Rok|sv. Roka]], draveljskega patrona in zavetnika proti kugi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/prva-vas-na-gorenjskem-casti-svetega-roka|title=Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka |accessdate=1.1.2020 |date=16.8.2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref>. Na križišču Celovške ceste in Korenčanove ulice stojita [[kapelica]] in [[kužno znamenje]]. Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na [[Gorenjska|Gorenjskem]], saj je bila vas precej odmaknjena od tedaj mnogo manjše Ljubljane. Vas Dravlje je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom. Ime naj bi izhajalo iz besede ‘drevje’ oz. ‘drevlje’, saj je bila nekoč draveljska [[Gmajna|gmajna]] zelo razširjena. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Dravlje District}} * [[Četrtna skupnost Dravlje]] * [[Župnija Ljubljana - Dravlje]] == Zunanje povezave == * [http://www.td-dravlje.si/ Turistično društvo Dravlje] o naselju [http://www.td-dravlje.si/dravlje/ Dravlje] * [[Kategorija:Četrtna skupnost Dravlje| ]] [[Kategorija:Dravlje|*]] {{ljubljana-stub}} {{normativna kontrola}} lfljv86xkhbwswzgpwzx0036nt7vdb1 6658217 6658215 2026-04-10T11:02:39Z ~2026-22073-20 257994 6658217 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje na avstrijskem Koroškem|Dravlje, Šentjakob v Rožu}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Jedro vasi Dravlje | rkd_tip = nkd | image = Cerkev Svetega Roka pri Ljubljani.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = Cerkev sv. Roka v Dravljah na sliki iz prve polovice 19. stoletja | district_map = Ljubljana Districts Dravlje.png | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = | lat_degrees = | lat_minutes = | lat_seconds = | lat_direction = | long_degrees = | long_minutes = | long_seconds = | long_direction = | coord_parameters = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Ljubljana | površina = | refšt = 2562 }} '''Dravlje''' so [[Ljubljana|ljubljanski]] nekdanja vas, ki leži med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško cesto]] in Regentovo cesto severozahodno od centra mesta; tj. med [[Šiška|Šiško]] in [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidom]] in je sedež ljubljanske [[Četrtna skupnost Dravlje|Četrtne skupnosti Dravlje]]. V zadnjih štiridesetih letih je prebivalstvo zelo naraslo, od približno 4.000 prebivalcev leta 1964 do 22.000 leta 1985. V Dravljah stojita stara [[Cerkev sv. Roka, Ljubljana|cerkev sv. Roka]] in novejša [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|cerkev Kristusovega učlovečenja]], ki sta v upravljanju [[Župnija Dravlje|župnije Dravlje]] in [[Jezuit|jezuitskega]] [[Cerkveni red|cerkvenega reda]]. Ob njiju se nahaja pokopališče. Sredi blokovskega naselja stoji [[Osnovna šola Dravlje]], ob [[Vodnikova cesta, Ljubljana|Vodnikovi cesti]] pa tudi [[pošta]]. == Zgodovina in etimologija == Na ozemlju današnjih Dravelj so prebivali že stari [[Rimljani]], kasneje [[Goti]] ([[Mestni muzej Ljubljana]] hrani nakit in dele noše Vzhodne Gotinje iz 6. stoletja, odtod tudi ime ene izmed ulic: [[Gotska ulica, Ljubljana|Gotska ulica]]). V obdobju [[Turški vpadi|turških vpadov]] je bila vas dvakrat požgana. V Dravlje so že od osemnajstega stoletja naprej - tedaj so bile [[vas]] pri Ljubljani - prihajale množice [[romar]]jev, posebej na god [[Sv. Rok|sv. Roka]], draveljskega patrona in zavetnika proti kugi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/prva-vas-na-gorenjskem-casti-svetega-roka|title=Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka |accessdate=1.1.2020 |date=16.8.2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref>. Na križišču Celovške ceste in Korenčanove ulice stojita [[kapelica]] in [[kužno znamenje]]. Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na [[Gorenjska|Gorenjskem]], saj je bila vas precej odmaknjena od tedaj mnogo manjše Ljubljane. Vas Dravlje je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom. Ime naj bi izhajalo iz besede ‘drevje’ oz. ‘drevlje’, saj je bila nekoč draveljska [[Gmajna|gmajna]] zelo razširjena. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Dravlje District}} * [[Četrtna skupnost Dravlje]] * [[Župnija Ljubljana - Dravlje]] == Zunanje povezave == * [http://www.td-dravlje.si/ Turistično društvo Dravlje] o naselju [http://www.td-dravlje.si/dravlje/ Dravlje] * [[Kategorija:Četrtna skupnost Dravlje| ]] [[Kategorija:Dravlje|*]] {{ljubljana-stub}} {{normativna kontrola}} oh0vr97pej8l7vm09jw112kv1fhq9cu 6658233 6658217 2026-04-10T11:21:33Z TadejM 738 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6658215|6658215]] do [[Special:Diff/6658217|6658217]] 6658233 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje na avstrijskem Koroškem|Dravlje, Šentjakob v Rožu}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Jedro vasi Dravlje | rkd_tip = nkd | image = Cerkev Svetega Roka pri Ljubljani.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = Cerkev sv. Roka v Dravljah na sliki iz prve polovice 19. stoletja | district_map = Ljubljana Districts Dravlje.png | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = | lat_degrees = | lat_minutes = | lat_seconds = | lat_direction = | long_degrees = | long_minutes = | long_seconds = | long_direction = | coord_parameters = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Ljubljana | površina = | refšt = 2562 }} '''Dravlje''' so [[Ljubljana|ljubljanski]] predel, nekdanja vas, ki leži med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško cesto]] in Regentovo cesto severozahodno od centra mesta; tj. med [[Šiška|Šiško]] in [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidom]] in je sedež ljubljanske [[Četrtna skupnost Dravlje|Četrtne skupnosti Dravlje]]. V zadnjih štiridesetih letih je prebivalstvo zelo naraslo, od približno 4.000 prebivalcev leta 1964 do 22.000 leta 1985. V Dravljah stojita stara [[Cerkev sv. Roka, Ljubljana|cerkev sv. Roka]] in novejša [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|cerkev Kristusovega učlovečenja]], ki sta v upravljanju [[Župnija Dravlje|župnije Dravlje]] in [[Jezuit|jezuitskega]] [[Cerkveni red|cerkvenega reda]]. Ob njiju se nahaja pokopališče. Sredi blokovskega naselja stoji [[Osnovna šola Dravlje]], ob [[Vodnikova cesta, Ljubljana|Vodnikovi cesti]] pa tudi [[pošta]]. == Zgodovina in etimologija == Na ozemlju današnjih Dravelj so prebivali že stari [[Rimljani]], kasneje [[Goti]] ([[Mestni muzej Ljubljana]] hrani nakit in dele noše Vzhodne Gotinje iz 6. stoletja, odtod tudi ime ene izmed ulic: [[Gotska ulica, Ljubljana|Gotska ulica]]). V obdobju [[Turški vpadi|turških vpadov]] je bila vas dvakrat požgana. V Dravlje so že od osemnajstega stoletja naprej - tedaj so bile [[vas]] pri Ljubljani - prihajale množice [[romar]]jev, posebej na god [[Sv. Rok|sv. Roka]], draveljskega patrona in zavetnika proti kugi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/prva-vas-na-gorenjskem-casti-svetega-roka|title=Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka |accessdate=1.1.2020 |date=16.8.2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref>. Na križišču Celovške ceste in Korenčanove ulice stojita [[kapelica]] in [[kužno znamenje]]. Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na [[Gorenjska|Gorenjskem]], saj je bila vas precej odmaknjena od tedaj mnogo manjše Ljubljane. Vas Dravlje je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom. Ime naj bi izhajalo iz besede ‘drevje’ oz. ‘drevlje’, saj je bila nekoč draveljska [[Gmajna|gmajna]] zelo razširjena. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Dravlje District}} * [[Četrtna skupnost Dravlje]] * [[Župnija Ljubljana - Dravlje]] == Zunanje povezave == * [http://www.td-dravlje.si/ Turistično društvo Dravlje] o naselju [http://www.td-dravlje.si/dravlje/ Dravlje] * [[Kategorija:Četrtna skupnost Dravlje| ]] [[Kategorija:Dravlje|*]] {{ljubljana-stub}} {{normativna kontrola}} 4200slymfwwm9ne73sbczt7q1vjjsq5 0 193887 6658014 6643751 2026-04-09T22:39:42Z ~2026-13659-49 255600 /* Zasebno */ 6658014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|children=[[Eva Petrič]]}} '''Ernest Petrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], [[politolog]] in [[diplomat]], * [[18. november]] [[1936]], [[Tržič]]. == Izobraževanje == Po diplomi iz prava 1960 je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani (1961–65). Doktoriral je 1965 iz mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in se kot docent zaposlil na Visoki šoli za politične vede, ki se je kasneje preimenovala v [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo,]] kjer je kasneje postal (1976 izredni in 1982 redni) profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Izpopolnjeval se je mdr. na Dunaju, v Nemčiji (Heidelberg, Regensburg), Veliki Britaniji in na Nizozemskem. == Kariera == Že kot dijak kranjske gimnazije se je včlanil v partijo in postal član Komunisticne Partije Jugoslavije. V letih 1967–72 je bil poslanec in član [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršnega sveta Skupščine SRS]] (t. i. Kavčičeve vlade), minister odgovoren za znanost in tehnologijo. Njegova kandidatura za člana [[Predsedstvo SFRJ|predsedstva SFRJ]] (znana kot "[[akcija 25 poslancev]]" republiške skupščine) leta 1971 je sprožila politično afero. Po vrnitivi na [[FSPN]] (zdajšnjo [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) je bil mdr. predstojnik katedre za politologijo in mednarodne odnose, od 1976 je vodil tudi novoustanovljeni Raziskovalni inštitut FSPN ter po upokojitvi [[Vlado Benko|Vlada Benka]] postal predstojnik seminarja za mednarodne odnose, 1981 pa ustanovni predstojnik [[Center za mednarodne odnose|Centra za mednarodne odnose]] na tej fakulteti, katere dekan je bil v letih 1987-89. Ukvarjal zlasti z vprašanji varstva manjšin, pravice do samoodločbe ter z vlogo znanosti in mednarodnimi vidiki prenosa tehnologije. Deloval je v različnih organih [[Oznake za vzdrževanje tekstila|OZN]] in [[OECD]], 1972 krajši čas delal kot ekspert [[UNESCO]] v Bogoti (Kolumbija) in 1975 v Bagdadu (Irak). 1971–76 je bil stalni predstavnik [[SFRJ]] v komiteju OECD za znanstveno in tehnološko politiko ter bil od 1973 predsednik komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje pri Raziskovalni skupnosti Slovenije ter kot referent sodeloval na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih po svetu. V letih 1983-86 je predaval mednarodno pravo na univerzi v Addis Abebi (Etiopija), pa tudi na PF v Ljubljani, v Gradcu in Solunu. Bil je predsednik Zveze jugoslovanskih združenj za OZN, veleposlanik SFRJ v Indiji (1989–91) ter (kot neuradni predstavnik še pred mednarodnim prizanjem) Republike Slovenije v Združenih državah Amerike (1991–97), nato do leta 2000 državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS (obenem je spet predaval mednarodne odnose na FDV), stalni predstavnik (veleposlanik) Slovenije pri OZN v New Yorku (2000-02) in veleposlanik RS v Avstriji (2002-08).<ref>[http://www.iaea.org/About/Policy/Board/ernest_petric_bio.html Mr. Ernest Petrič, Ambassador and Resident Representative from Slovenia]</ref> V letu 2006/07 je obenem predsedoval Svetu guvernerjev [[IAEA]] (Mednarodne agencije za atomsko energijo) na Dunaju. Leta 2008 je bil izvoljen za ustavnega sodnika, novembra 2010 je postal predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]],<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/10/ernest_petric_predsednik_ustavnega_sodisca.aspx Siol.net - Ernest Petrič bo novi predsednik ustavnega sodišča]</ref> 2013 ga je na položaju zamenjal [[Miroslav Mozetič]], mandat ustavnega sodnika mu je prenehal aprila 2017.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-po-ernestu-petricu-miroslav-mozetic/321250 |title=Ustavno sodišče: po Ernestu Petriču Miroslav Mozetič |date=28.10.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.11.2013}}</ref> Tri mandate (skupaj 15 let) je bil član (eno leto tudi predsednik) ILC (International Law Commission - mednarodne pravniške komisije), v kateri je 34 izvoljenih članov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo iz celotnega sveta, ki predstavljajo različne pravne sisteme in jih imenuje Generalna skupščina Združenih narodov za 5 let. V njej je aktivno sodeloval pri kodifikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega prava. Je tudi član posvetovalnega odbora za nominacije sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča. Objavil je številne članke in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah in več knjig, od tega štiri s področja mednarodnega prava, ter temeljno delo v slovenskem jeziku o zunanji politiki: ''Zunanja politika – Osnove teorije in praksa'', objavljeno tudi v angleščini in albanščini. Je predstojnik katedre za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze (Nova Gorica in Ljubljana). Občasno še predava mednarodno pravo na [[FDV]] ter na Fakulteti za evropske in državne študije na Brdu pri Kranju. 2017-22 je bil nepoklicni svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v uradu predsednika Boruta Pahorja. Junija 2020 ga je vlada RS imenovala v Beneško komisijo. V knjižni zbirki Mednarodno pravo so mu ob 80-letnici posvetili zbornik ''Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča'' (2016). Leta 2006 je bil odlikovan z zlatim [[Red za zasluge|redom za zasluge]] Republike Slovenije; dobil je tudi tuja odlikovanja, mdr. Veliki zlati znak na traku Republike Avstrije. Je [[zaslužni profesor]] [[Nova univerza|Nove univerze]] ter častni občan Bleda in Tržiča. == Zasebno == Najstarejša hči Vesna Kerstin Petrič je generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, leta 2022 pa je bila potrjena za predsednico Izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije, ki je izvršilni organ Generalne skupščine SZO. Njegova druga hči [[Ana Polak Petrič]] je doktorica mednarodnega prava in diplomatka (bila je visoka predstavnica RS za nasledstvo po nekdanji SFRJ, veleposlanica na Japonskem, zdaj je veleposlanica v Zvezni republiki Nemčiji), tretja žena [[Silvestra Rogelj Petrič]] je novinarka in (mladinska) pisateljica, mlajša hči [[Eva Petrič]] pa je multimedijska umetnica in ambasadorka idrijske čipke.<ref>{{Navedi splet|title=Eva Petrič z idrijsko čipko po vsem svet|url=https://www.idrija.com/eva-petri%C4%8D-z-idrijsko-%C4%8Dipko-po-vsem-svet|website=idrija.com|accessdate=2021-06-29|language=en|archive-date=2021-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210724145358/https://www.idrija.com/eva-petri%C4%8D-z-idrijsko-%C4%8Dipko-po-vsem-svet|url-status=dead}}</ref> == Monografije == * ''T. i. Das Recht auf die Heimat kot pojem mednarodnega prava (s posebnim ozirom na usodo nekdanje nemške manjšine v Jugoslaviji)'' (doktorska disertacija, 1965) * ''Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin'' (1977) * ''Mednarodni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu'' (1980) / ''La posizione giuridica internazionale della minoranza slovena in Italia'' ''(Gli Sloveni in Italia)'' (1981) * ''Pravica do samoodločbe: mednarodni vidiki'' (1984) * ''Od cesarja do voditelja'' (1988) * ''Izbrane teme mednarodnega prava'' (študijsko gradivo, 2010; soavtor Marko Pogačnik) * ''Zunanja politika: osnove teorije in praksa'' (2010) (albanski prevod ''Ernest Petriç'': ''Politikae jashtme'', 2013) * ''Foreign policy: from conception to diplomatic practice'' (2013; predelan in dopolnjen prevod knjige ''Zunanja politika'') *''Spomini in spoznanja: diplomat, pravnik, politik'' (2018) == Sklici == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{diplomat-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrič, Ernest}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] 87th9j2is323pt4c874mj8606xsiw3p 0 194054 6657971 6626311 2026-04-09T19:40:39Z TadejM 738 lega zahodno od Ljubljane; slog; +sklic 6657971 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tošč.JPG|thumb|right|250px|Najvišji vrh [[Tošč]]]] '''Polhograjsko hribovje''' (pogovorno tudi ''Polhograjski dolomiti'', ''Polhograjci'' ali ''Pograjci'') je [[Slovenija|slovenska]] hribovita pokrajina zahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{navedi knjigo |first=Miha |last=Debevc |last2=Pavšek |first2=Miha |title=Polhograjci |chapter=Polhograjsko hribovje |isbn=978-961-7022-81-0 |id={{cobiss|id=270033667}} |page=90}}</ref> Osrednje naselje je [[Polhov Gradec]] (401&nbsp;m n. v.), večji naselji na njegovem območju pa sta še [[Horjul]] in [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]]. Polhograjsko hribovje je [[Alpe|alpsko]] predgorje, ki na severu oz. severozahodu meji (prek [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanske doline]]) na v povprečju nekoliko višje [[Škofjeloško hribovje]], na severovzhodu na [[Sorško polje]], na jugovzhodu in vzhodu na [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] oz. [[Ljubljansko barje]], na jugozahodu pa prehaja v [[Rovtarsko hribovje]]. Največji vodotok na območju hribovja je reka [[Gradaščica]]. Geološko hribovje sestavljajo [[paleozoik|paleozojski]] in [[trias|spodnjetriasni]] glinovci in [[peščenjak]]i, v višjih legah pa [[apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i. Površje je razgibano, sekajo ga strme doline in grape, ki se stekajo proti Poljanski Sori in Gradaščici. Večinoma je poraščeno z gozdom, nekaj je travnikov in njiv ob samotnih kmetijah. == Vrhovi idr. pomembnejše točke == Opomba: v oklepaju je nadmorska višina vrha {{div col|colwidth=24em}} * [[Tošč]] (1021 m) * [[Pasja ravan]] (1020 m, prej 1029) * [[Polhovec]] (948 m) * Kal (936 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Sivka (934 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Mlaka ali [[Prosenov grič]] (914 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Veliki Babnik]] (905 m) * [[Mali Tošč]] (902 m) * [[Javorč]] (901 m){{dummyref}} * [[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]] (Polhograjska) (898 m) * [[Gontarska planina]] (894 m) * Lavrovec (890 m) * [[Špiklj]] (885 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Lom (882 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Ovčji grič]] (879 m) * [[Kosmati hrib]] (877 m) * Črni vrh (Sv. Lenart, 861 m) * Sveti Ožbolt (nad Zmincem) (859 m) * [[Mala Grmada]] (859 m) * Osolnik (858 m) * [[Kozjekov grič]] (853 m) * Gabrovec, Špik in Zlati hrib (vsi 851 m) * Sušnik (849 m) * [[Polhograjska gora]], tudi Gora sv. Lovrenca (842 m) * [[Gabrovc]] (841 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Bukov Vrh (832 m) * [[Strmec]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Češmelj]] (817 m) * Veliki hrib - [[Smolnik, Dobrova - Polhov Gradec|Smolnik]] (815 m) * Špik (812 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Goljek (809 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * (vrh pri Stenici / Medvode) 808 m * Sv. Jakob (806/807 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Marinčeva planina]] (Hrib) (805 m) * Sveti Andrej ([[Planina nad Horjulom]]) (798 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Rog (798 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Kožuhov vrh]] (795 m) * Planina nad Horjulom (vrh - 795 m) * [[Bezje]] (791 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Lokavjek]] (791 m) * Kovček (789 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Kožljek - [[Samotorica]] (788 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Klešč]] (784/788? m) * [[Kovaški grič]] (785 m) * [[Jetrbenk]] (774 m) * Gradišče (770 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Stražni stolp pod vrhom Kovčka (770 m) * [[Krgana]] (768 m) * Kucelj (765 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Veliki vrh (761 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Kucljev vrh (760 m) * Sveta Jedert (750 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Dolinska gora]] (749 m) * Špik (746 m) zahodno od Korene{{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Praprotni grič]] (745 m) * Sveta Katarina ([[Topol pri Medvodah|Topol]]) (738 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Tomažkov vrh (734 m) * Mrzel grič (731 m) * Koreno (nad Horjulom) (729 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Jermanca]] (Jermancov grič) (728 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Čelo (727 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Ilov vrh]] (721 m) * Hom (718 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Špik - pod Grmado (716 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Hom (715 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Praprotni? grič (715 m) * Bukovica (714 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Devnik (712 m) * Setnica (710 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Mali vrh (708 m) Setnica * [[Pusti vrh]] (707 m) * Prevalica (705 m) = ? * [[Kucelj nad Polhovim Gradcem]] (705 m) * [[Martinji hrib]] (703 m) * ''Sveta Uršula'' (Setnica) (700 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Stresenk (699 m) * [[Pešarjev grič]] (699 m) * [[Kregovnik]] (692 m) * Brezovec (690 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Sveta Ana ([[Butajnova]]) (686 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Valterski vrh (685 m) * Sveti Florijan ([[Tehovec]]) (685 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Vrh rebra (682 m) * Šimčev grič (680 m) * Velika Trava (676 m) * Sv. Petra hrib (Bukoviški grič) (674 m) * Sedlo (670 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Setnica (666 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Kugelč]] ([[Šentjošt nad Horjulom]]) (666 m) * Sveti Mihael na [[Samotorica|Samotorici]] (665 m) * [[Jejdovo brdo]] (664 m) * Veliki vrh (660 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Grič (660 m) *[[Topol pri Medvodah]] (646 m) * Breznik (Boben) (643 m) * [[Kovtrovec]] (642 m) * Breznik (640 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Sveta Barbara (nad Hrastnico) (629 m) * Ojstrica (625 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Ključ (hrib)|Ključ]] (623 m) * Reber (621 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Kosov hrib]] (618 m) * Sveti Andrej (nad Zmincem) (617 m) * Črtnica (617 m) * Črna gora (611 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Jazbina]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}} (604 m) * Vrhe nad Dobrovo (603 m) * [[Visoki hrib]] (602 m) * Grampovčnik (600 m) * Križavec (596 m) * [[Peštota]]/([[Toško Čelo]]) (590 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Gradišče (589 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Kladnik (588 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Brezovec (581 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Vrhe (570 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Sveti Urban (nad Gorenjo Dobravo) (570 m) * Sveti Martin nad Brišami (567 m) * [[Strmi vrh]] (563 mnv/558 m?) *[[Tičji rigel]] (557 m) * Veternik (554 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Praprotno (553 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Sveti Jurij (Praproče) (552 m) * Koprivnik (551 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Kozomarnica (551 m) * Gradišče nad Žažarjem (547 m) * [[Križmanov vrh]] (547 m) * [[Jeglejek]] (545 m) * Mrtancova planina (545 m) * [[Debeli hrib]] (Vrh) (540 m) * Goli grič (539 m) * [[Zvonešca]]/Zvonščica (530 m) * [[Gradišče nad Dobrovo]] (530 m) * Straža (527 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Kozomarnica (521 m) * [[Velika Trata]] (518 m) *[[Osredek pri Dobrovi]] (507 m) * [[Brezoviški hrib]] (496 m) * [[Vrhovčev grič]] (495 m) * [[Rožmanov vrh]] (491 m) * [[Veliki Vrh|Veliki vrh]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}} (491 m) * [[Perca]] (490 m) * Goli grič (487 m) * Reber (484 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Črni vrh (483 m) med Trato in Toškim čelom {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Bezenica (476 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Strmca (472 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Koseški hrib]] (467 m) * [[Dvorski hrib]] (465 m) *[[Trata]] ([[Šentviški hrib]]) (464 m) * Kalvarija (460 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Golo brdo (459 m/435){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Mrzli hrib (459 m) * Tičji rigel (457 m) * Brusnik (455 m) * Straški vrh (nad Črnučami) (454 m) * Gradišče (Zapoški hrib) (451 m) * [[Gola gorica]] (451 m) * [[Staneški hrib]] (448 m) * Strmec (nad Dragomerom) (446 m) * Debeli vrh (nad Topolami) (446 m) * Veliki vrh/[[Klobuk pri Ljubljani]] (441 m) * [[Gradišče nad Šentvidom]] (Mala Trata?) (439 m) * [[Stražni vrh]] (439 m) * ''Lovska koča na Klobuku'' (433 m) * [[Šišenski hrib]] (429 m) * [[Medanski hrib]] (429 m) * [[Gradišče na Medanskem hribu]] (427 m) * Sveti Urh (nad Zaklancem) (420 m) * Sveti Tilen nad Repnjami (419 m) * Sveti Jurij (Hruševo) (414 m) * Kremenik (406 m) * Soteški hrib (405 m) * Klobuk (399 m) * [[Ferjanka]] (399 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * Straža (395 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}} * [[Rožnik]] (394 m) * Špičasti grič (487 m) * Magarovnik (384 m) * Purkovec (383 m) * Strmica ( * Liparjev grič (374 m) * Kamna Gorica (354 m) {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga Založba, , 2005, ISBN 86-11-16039-8 (zv. 3) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Polhov Gradec Hills|Polhograjsko hribovje}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Predalpsko hribovje]] [[Kategorija:Občina Dobrova - Polhov Gradec]] cdtb9qrskjk1i51mu25s87nls679eib 0 207080 6657943 6555968 2026-04-09T17:55:54Z ~2026-21941-27 257958 Popravil sem sklanjatev "Sašem" (nepravilno) v pravilno "Sašom". 6657943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Poles''', [[Slovenci|slovenski]] [[televizijski voditelj]], * [[6. februar]] [[1978]], [[Slovenj Gradec]]. == Življenjepis == Poles je najbolj znan kot voditelj razvedrilnih oddaj [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in trenutno na [[POP TV]], kamor je prestopil leta 2010. Do leta 2009 je za svoje delo prejel dve nagradi [[Viktor (nagrada)|viktor]]. Za voditelja zabavne oddaje je viktorja vnovič prejel leta 2015.<ref>{{Navedi splet|title=Viktorji za Janija Muhiča, Petra Polesa in oddajo Znan obraz ima svoj glas! {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/22-podelitev-viktorjev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Marca 2010 je skupaj z [[Vid Valič|Vidom Valičem]] začel voditi šov [[Slovenija ima talent]], ki ga je v desetih letih predvajanja vodil tudi 1. in 2. ter 4. in 5. sezono (z Valičem)<ref>{{Navedi splet|title=To so žiranti nove sezone šova Slovenija ima talent {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/to-so-ziranti-nove-sezone-sova-slovenija-ima-talent.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> ter kasneje od 8. do 10. sezone s [[Sašo Stare|Sašom Staretom]].<ref>{{Navedi splet|title=O šovu Slovenija ima talent {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/slovenija-ima-talent/o-sovu-slovenija-ima-talent_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Aprila 2010 je na [[Kanal A|Kanalu A]] skupaj z [[Dani Bavec|Danijem Bavcem]] začel voditi oddajo o pokru Zvezda pokra. Od konca zime 2013 je vodil oddajo [[Vid in Pero šov]], leta 2015 je pričel voditi oddajo Dan najlepših sanj, po formatu podobno nekoč priljubljenemu [[:de:Die Rudi Carrell Show – Laß Dich überraschen|šovu Rudija Carrela]].<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Peter Poles obljublja, da vas bodo popeljali v sanje! {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/video-peter-poles-obljublja-da-vas-bodo-popeljali-v-sanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Leta 2017 je skupaj s [[Tara Zupančič|Taro Zupančič]] pričel z vodenjem plesnega šova [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]] in ga vodil do zadnje, prekinjene sezone leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo voditelja, ki nas bosta popeljala v glamurozno plesno pomlad {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/razkrivamo-voditelja-ki-nas-bosta-popeljala-v-glamurozno-plesno-pomlad.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Trema seveda je in noge se nam tudi že tresejo' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/zvezde-plesejo/trema-seveda-je-in-noge-se-nam-tudi-ze-tresejo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Spomladi 2021 je z vrnitvijo formata na slovensko televizijo prevzel vodenje šova [[Sanjski moški]].<ref>{{Navedi splet|title=Pomlad na naše programe prinaša pestro televizijsko ponudbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/pomlad-na-nasih-ekranih-v-znamenju-pestre-ponudbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Leta 2022 je, ponovno v paru s Sašem Staretom, prevzel vodenje oddaje [[Znan obraz ima svoj glas]], ki jo je do pete sezone vodil [[Denis Avdić]].<ref>{{Navedi splet|title=Voditelja šova Znan obraz ima svoj glas sta Peter Poles in Sašo Stare {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/voditelja-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas-sta-peter-poles-in-saso-stare.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> Od 24. novembra 2025 vodi kviz [[Na lovu]], ki je predvajan od ponedeljka do petka ob 20. uri na POP TV.<ref>{{Navedi splet|title=Peter Poles v novi vlogi, vodil bo kviz Na lovu|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/peter-poles-v-novi-vlogi-vodil-bo-kviz-na-lovu-676789|website=siol.net|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V novi vlogi: Znano je, kaj bo v bodoče počel Peter Poles, ki razkriva, da je medtem našel nenavaden hobi|url=https://vecer.com/popularno/v-novi-vlogi-znano-je-kaj-bo-v-bodoce-pocel-peter-poles-ki-razkriva-da-je-medtem-nasel-nenavaden-hobi-10397239|website=Večer|date=2025-11-13|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> === Vodenje oddaj === * Videospotnice * [[EMA 2004]] * NOD − Nikoli ob desetih (2005–2006) * [[EMA 2008]] * [[Zvezde pojejo]] (2008) * [[Slovenija ima talent]] (2010–11, 2014–15, 2021, 2023–2024) * [[X Factor Slovenija]] (2012) * Vid in Pero šov (2013–2014) * Dan najlepših sanj (2015–2018) * [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]] (2017–2019) * [[Sanjski moški]] (2021) * [[Na lovu]] (2025) == Zasebno == Poročen je z blogerko in vizažistko Niko Veger, s katero ima dve hčerki.<ref>{{Navedi splet|title=Tak je Peter Poles v resnici, žena razkrila vse|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/tak-je-peter-poles-v-resnici-zena-razkrila-vse-441473|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-14|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Slovenija ima talent}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Poles, Peter}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenjgradčani]] 7uphysta175w3t80s57hlsj5q8iska1 0 217098 6657881 5680684 2026-04-09T15:06:58Z ~2026-21905-22 257949 /* Literarno delo */ 6657881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Matičič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * 24. (pravilno)<ref>{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174510476|title=130 let od rojstva pisatelja Ivana Matičiča|last=Slovenija|first=Multimedijski center RTV|newspaper=RTV 4D|accessdate=2017-12-24|language=sl}}</ref> oz. uradno [[27. december]] [[1887]], [[Ivanje selo]], † [[17. november]] [[1979]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Matičič se je v Ljubljani izučil tiskarstva in se kot stavec zaposlil v [[Celovec|Celovcu]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je kot avstrijski vojak boril na raznih frontah. Po koncu vojne je delal v Ljubljani kot stavec in korektor. Leta [[1945]] pa pričel poučevati tehnologijo tiskarstva na grafični šoli v Ljubljani. Je oče pisateljice [[Nada Matičič|Nade Matičič]] in skladatelja in pianista [[Janez Matičič|Janeza Matičiča]]. Njegov vnuk je dr. Samo Štefanec, univerzitetni profesor. == Literarno delo == Matičič je poleg strokovne literature (sestavil je ''Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice'', [[1923]]) pisal tudi [[proza|prozo]]. Njegova generacija so bili [[Ferdo Kozak]], [[Jože Pahor]], [[Andrej Budal]], [[Alojzij Remec]], [[Ivan Zorec]], [[Janez Jalen]] in [[Ilka Vašte]]. Iz doživljajev v prvi svetovni vojni je napisal zelo brano spominsko reportažno knjigo ''Na krvavih poljanah'' ([[1922]]). Nato pa se je posvetil pisanju [[povest|zgodovinske povesti]] napisane v prispodobah ''V robstvu'' ([[1925]]) in domoljubni koroški povesti ''Moč zemlje'' (1931). Napisal je še ''Ognjena žica'' ([[1934]]) in ''Živi izviri'' ([[1937]]). Matičič je bil eden izmed najplodovitejših predstavnikov kmečke povesti. V delih je največ predstavljal motive iz življenja na [[Notranjska|Notranjskem]], nekatera od teh del so: ''Životarci'', ''Petrinka'', ''Dom v samori'', ''Fant s Kresina'' (vse [[1944]]), ''Rezinka'' ([[1966]]) in druga. Pisal in prirejal pa je tudi otroške in druge [[gledališče|gledališke igre]] ter igre za radio. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matičič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] ppwsg3m16l4issqxm0ez68kww0cydxm 0 222769 6657831 4529195 2026-04-09T13:13:24Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Adorf''', [[Nemci|nemški]] [[filmski igralec]] [[Švicarji|švicarskega]] rodu, * [[8. september]] [[1930]], [[Zürich]], [[Švica]], † [[8. april]] [[2026]], [[Pariz]], [[Francija]]. Igral je tudi v italijanskih, britanskih in francoskih filmih ter TV-serijah. == Filmografija == * ''[[Noč, ko je prišel hudič]]'' (''Nachts, wenn der Teufel kam'') - 1957 * ''[[Lulu]]'' - 1962 * ''[[Izgubljena čast Katerine Blum]]'' (''Die verlorene Ehre der Katharina Blum'') - 1975 * ''[[Pločevinasti boben]]'' (''Die Blechtrommel'') - 1979 * ''[[Lola (film)|Lola]]'' - 1981 * ''[[Momo]]'' - 1986 * ''[[Sveti Frančišek Asiški (film)|Sveti Frančišek Asiški]]'' (''Francesco'') - 1989 * ''[[Rossini (film)|Rossini]]'' - 1997 * ''[[Epsteinova noč]]'' (''Epsteins Nacht'') - 2001 == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slovenski Veliki Leksikon, Mladinska knjiga (2003) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mario Adorf}} * [http://www.marioadorf.com/ Osebna spletna stran] {{de}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Adorf, Mario}} [[Kategorija:Nemški igralci]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Mainzu]] nyppz8bomxmihz5kvyk57dsmlg4iqzg 0 239385 6658134 6646058 2026-04-10T09:37:47Z VidicK01 193275 +10. DZ, danes potrjena 6658134 wikitext text/x-wiki '''Mandatno-volilna komisija''' je stalna [[komisija Državnega zbora Republike Slovenije|komisija]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. V prejšnjih [[mandat (politika)|mandatih]] je bil njen [[naziv]] [[Mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Delovanje == Delovanje komisije je določeno v [[Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Poslovniku državnega zbora]]: {{Navedek|Mandatno-volilna komisija: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, - obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov, - obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata, - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja, - obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora, - predlaga državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora, - daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa, - sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora.|[http://www.dz-rs.si/index.php?id=99&docid=10&showdoc=1 Poslovnik državnega zbora]|36. člen}} == Sestava == ; [[4. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: ? * predsednik: [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * podpredsednik: [[Josip Bajc]], [[Borut Sajovic]] * člani: [[Janez Drobnič]], [[Ivan Jelen]], [[Miran Jerič]], [[Jožef Jerovšek]], [[Dušan Kumer]], [[Rudolf Moge]], [[Sašo Peče]], [[Marijan Pojbič]], [[Miran Potrč]], [[Maria Pozsonec]], [[Jakob Presečnik]], [[Bojan Rugelj]], [[Alojz Sok]], [[Jožef Školč]], [[Matjaž Švagan]], [[Jože Tanko]], [[Cvetka Zalokar Oražem]], [[Bogomir Zamernik]] ; [[5. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: ? * predsednik: [[Dušan Kumer]] * podpredsednik: [[Joško Godec]], [[Iztok Podkrižnik]] * člani: [[Marjan Bezjak]], [[Julijana Bizjak Mlakar]], [[László Göncz]], [[Ivan Grill]], [[Franci Kek]], [[Bojan Kontič]], [[Silven Majhenič]], [[Miran Potrč]], [[Jakob Presečnik]], [[Borut Sajovic]], [[Jože Tanko]], [[Andrej Vizjak]], [[Cvetka Zalokar Oražem]], [[Melita Župevc]] ; [[6. državni zbor Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> * imenovana: 21. december 2011 * predsednik: [[Jani Möderndorfer]] ([[Pozitivna Slovenija|PS]]) * podpredsednika: [[Sonja Ramšak]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) in [[Rihard Braniselj]] ([[Lista Virant]]) ; [[7. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 1. avgust 2014 * Predsednik: [[Mitja Horvat]] ([[Stranka Mira Cerarja|SMC]]) * Podpredsednik: [[Ivan Hršak]] ([[DeSUS]]) * Člani: [[Julijana Bizjak Mlakar]], [[Bojan Dobovšek]], [[László Göncz]], [[Margareta Guček Zakošek]], [[Matjaž Hanžek]], [[Lilijana Kozlovič]], [[Jani Möderndorfer]], [[Jasna Murgel]], [[Maruša Škopac]], [[Matej Tonin]], [[Igor Zorčič]], [[Branko Zorman]] ; [[8. državni zbor Republike Slovenije]] * Predsednik: [[Ivan Hršak]] ([[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]) * Podpredsednika: [[Andreja Zabret]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) in [[Ljubo Žnidar]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Člani: Bah Žibert Anja, Golubović Brane, Han Matjaž, Horváth Ferenc, Horvat Jožef, Jeraj Alenka, Jurša Franc, Kociper Maša, Krivec Danijel, Muršič Bojana, Perič Gregor, Sluga Janja, Šiško Dušan, Tanko Jože, Tašner Vatovec Matej, Tomić Violeta ; [[9. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 2022 * Predsednica: [[Janja Sluga]] (Svoboda) * Podpredsedniki: [[Anja Bah Žibert]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Alma Intihar]] (Svoboda), [[Darko Krajnc]] (Svoboda) * Člani: Nataša Avšič Bogovič, Janez Cigler Kralj, Jelka Godec, Ferenc Horváth, Alenka Jeraj, Andreja Kert, Danijel Krivec, Miha Lamut, Jurij Lep, Bojana Muršič, Aleksander Prosen Kralj, Jože Tanko, Matej Tašner Vatovec ; [[10. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 2026 * Predsednica: [[Tadej Ostrc]] (Demokrati) * Podpredsednik: [[Zoran Stevanović]] ([[Resni.ca]]) * Člani: Nataša Avšič Bogovič, Anja Bah Žibert, Janez Cigler Kralj, Zvonko Černač, Sandra Gazinkovski, Jelka Godec, Matej Grah, Aleš Hojs, Ferenc Horváth, Andreja Katič, Danijel Krivec, Luka Mesec, Janja Sluga, Janez Žakelj, Lenart Žavbi == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam delovnih teles 4. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 5. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 6. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 7. državnega zbora Republike Slovenije]] {{TelesaDZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Komisije 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2004]] rwpo1ftp6evxu5o381bb1vl3gb23ytn 6658135 6658134 2026-04-10T09:41:22Z TadejM 738 predsednica > predsednik 6658135 wikitext text/x-wiki '''Mandatno-volilna komisija''' je stalna [[komisija Državnega zbora Republike Slovenije|komisija]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. V prejšnjih [[mandat (politika)|mandatih]] je bil njen [[naziv]] [[Mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Delovanje == Delovanje komisije je določeno v [[Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Poslovniku državnega zbora]]: {{Navedek|Mandatno-volilna komisija: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, - obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov, - obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata, - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja, - obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora, - predlaga državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora, - daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa, - sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora.|[http://www.dz-rs.si/index.php?id=99&docid=10&showdoc=1 Poslovnik državnega zbora]|36. člen}} == Sestava == ; [[4. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: ? * predsednik: [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * podpredsednik: [[Josip Bajc]], [[Borut Sajovic]] * člani: [[Janez Drobnič]], [[Ivan Jelen]], [[Miran Jerič]], [[Jožef Jerovšek]], [[Dušan Kumer]], [[Rudolf Moge]], [[Sašo Peče]], [[Marijan Pojbič]], [[Miran Potrč]], [[Maria Pozsonec]], [[Jakob Presečnik]], [[Bojan Rugelj]], [[Alojz Sok]], [[Jožef Školč]], [[Matjaž Švagan]], [[Jože Tanko]], [[Cvetka Zalokar Oražem]], [[Bogomir Zamernik]] ; [[5. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: ? * predsednik: [[Dušan Kumer]] * podpredsednik: [[Joško Godec]], [[Iztok Podkrižnik]] * člani: [[Marjan Bezjak]], [[Julijana Bizjak Mlakar]], [[László Göncz]], [[Ivan Grill]], [[Franci Kek]], [[Bojan Kontič]], [[Silven Majhenič]], [[Miran Potrč]], [[Jakob Presečnik]], [[Borut Sajovic]], [[Jože Tanko]], [[Andrej Vizjak]], [[Cvetka Zalokar Oražem]], [[Melita Župevc]] ; [[6. državni zbor Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> * imenovana: 21. december 2011 * predsednik: [[Jani Möderndorfer]] ([[Pozitivna Slovenija|PS]]) * podpredsednika: [[Sonja Ramšak]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) in [[Rihard Braniselj]] ([[Lista Virant]]) ; [[7. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 1. avgust 2014 * Predsednik: [[Mitja Horvat]] ([[Stranka Mira Cerarja|SMC]]) * Podpredsednik: [[Ivan Hršak]] ([[DeSUS]]) * Člani: [[Julijana Bizjak Mlakar]], [[Bojan Dobovšek]], [[László Göncz]], [[Margareta Guček Zakošek]], [[Matjaž Hanžek]], [[Lilijana Kozlovič]], [[Jani Möderndorfer]], [[Jasna Murgel]], [[Maruša Škopac]], [[Matej Tonin]], [[Igor Zorčič]], [[Branko Zorman]] ; [[8. državni zbor Republike Slovenije]] * Predsednik: [[Ivan Hršak]] ([[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]) * Podpredsednika: [[Andreja Zabret]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) in [[Ljubo Žnidar]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Člani: Bah Žibert Anja, Golubović Brane, Han Matjaž, Horváth Ferenc, Horvat Jožef, Jeraj Alenka, Jurša Franc, Kociper Maša, Krivec Danijel, Muršič Bojana, Perič Gregor, Sluga Janja, Šiško Dušan, Tanko Jože, Tašner Vatovec Matej, Tomić Violeta ; [[9. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 2022 * Predsednica: [[Janja Sluga]] (Svoboda) * Podpredsedniki: [[Anja Bah Žibert]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Alma Intihar]] (Svoboda), [[Darko Krajnc]] (Svoboda) * Člani: Nataša Avšič Bogovič, Janez Cigler Kralj, Jelka Godec, Ferenc Horváth, Alenka Jeraj, Andreja Kert, Danijel Krivec, Miha Lamut, Jurij Lep, Bojana Muršič, Aleksander Prosen Kralj, Jože Tanko, Matej Tašner Vatovec ; [[10. državni zbor Republike Slovenije]] * izvoljena: 2026 * Predsednik: [[Tadej Ostrc]] (Demokrati) * Podpredsednik: [[Zoran Stevanović]] ([[Resni.ca]]) * Člani: Nataša Avšič Bogovič, Anja Bah Žibert, Janez Cigler Kralj, Zvonko Černač, Sandra Gazinkovski, Jelka Godec, Matej Grah, Aleš Hojs, Ferenc Horváth, Andreja Katič, Danijel Krivec, Luka Mesec, Janja Sluga, Janez Žakelj, Lenart Žavbi == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam delovnih teles 4. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 5. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 6. državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam delovnih teles 7. državnega zbora Republike Slovenije]] {{TelesaDZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Komisije 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Komisije 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2004]] sn6u57etevx3f7h3e99l43obajzrz20 0 245008 6657944 6657082 2026-04-09T18:05:55Z PJakopin 33595 6657944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Anton Železnikar | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = {{SVN}} | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[inženirstvo ]] | work_institution = [[Institut "Jožef Stefan"]], Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani in Mariboru | alma_mater = [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = raziskave v informatiki in umetni intelegenci | prizes = [[Kidričeva nagrada]] (1968) <br /> [[Red dela|Red dela z zlatim vencem]] | religion = | footnotes = }} '''Anton Pavel Železnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], strokovnjak za [[računalništvo]], [[informatika|informatiko]] in [[Umetna inteligenca|umetno intelegenco]], * [[8. junij]] [[1928]], [[ Slovenj Gradec]]. == Življenje in delo == Anton Pavel Železnikar se je rodil v družini kirurga Vinka Železnikarja. Po gimnaziji v [[Maribor]]u, kjer je leta 1948 [[matura|maturiral]] je v [[Ljubljana|Ljubljani]] študiral elektrotehniko in 1956 [[diploma|diplomiral]]. [[Magisterij]] je opravil 1966 ter 1967 [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Splošna teorija substitucijskih algoritmov in njena povezava z digitalnimi avtomati''. V letih 1955–1980 je bil zaposlen na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu ''Jožef Stefan'']] v Ljubljani, od 1980 je bil svetovalec za tehnološki razvoj v [[Iskra Delta|Iskri Delti]]. Na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] je bil 1975 izvoljen za [[docent]]a, 1977 za [[izredni profesor|izrednega]] in 1982 za [[redni profesor|rednega profesorja]] za predmet prevajalniki. Na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] je na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Tehniški fakulteti]] predaval filozofijo in teoriji informatike. Med letoma 1967 in 1975 je bil predstavnik v Mednarodnem združenju za informatiko (International Federation for Information Processing - IFIP) in 1971 organiziral svetovni kongres IFIP v Ljubljani. Med letoma 1976 in 1981 je bil predsednik Slovenskega društva Informatika, od 1977 tudi [[urednik]] [[časopis]]a ''[[Informatica]]''. V raziskovalnem delu se je prof. dr. Železnikar posvetil teoriji preklopnih vezij, funkciji algebralne logike, avtomatiki, algoritmom, informacijski logiki, paralelnim računalniškim sistemom, ukvarjal pa se je tudi s strategijo računalniške industrije, od 1980 pa največ z umetno intelegenco in zavestjo. Na univerzi Charleton ([[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) so ob njegovi sedemdesetletnici priredili konferenco o filozofiji in znanosti zvesti, na kateri je imel glavne referate.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Za svoje delovanje je prejel več priznanj. == Priznanja == * [[Kidričeva nagrada]] (1968) za delo Overlapping algorithms * [[Red dela|Red dela z zlatim vencem]] (1979) == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SloBio|id=895819|avtor=Sitar Sandi|ime=Železnikar Anton|vir=SBL}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Železnikar, Anton}} [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 2mbaossfrbddm2okh5l8ghfm8lp3182 0 245409 6657829 6650023 2026-04-09T12:56:10Z ~2026-18496-24 256993 dodano 6657829 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == '''Marko, Žerovnik,''' je diplomiral leta1971 na FF v Ljubljani, leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]] in doktoriral leta1988 na prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Delal je kot kartograf na oddelku za geografijo FF v Ljubljani (1959-67), nato na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo. Od leta1971 do 1979 je vodil kartografski oddelek pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj Centra srednjih šol v Domžalah. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; opremil je več učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski, turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967) in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občine Komenda, Kamnik in Mengeš pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig: potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj Aplence, Glasila občine Komende (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] kg5vmhluj0gomxuo0ck0mo6hqb2jofs 6657830 6657829 2026-04-09T12:59:32Z ~2026-18496-24 256993 dodano 6657830 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == '''Marko, Žerovnik,''' je diplomiral leta1971 na FF v Ljubljani, leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]] in doktoriral leta1988 na prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Delal je kot kartograf na oddelku za geografijo FF v Ljubljani (1959-67), nato na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo. Od leta1971 do 1979 je vodil kartografski oddelek pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj Centra srednjih šol v Domžalah. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; opremil je več učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski, turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967) in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občine Komenda, Kamnik in Mengeš pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig: potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj Aplence, Glasila občine Komende (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] bthrtad8s1efwvam8om32pohy1j621x 0 246899 6657846 4237049 2026-04-09T13:51:02Z ~2026-90770-6 254477 6657846 wikitext text/x-wiki '''Potoci''' je ime več naselij: * [[Potoci, Drvar]], Bosna in Hercegovina * [[Potoci, Mostar]], Bosna in Hercegovina * [[Potoci, Pljevlja]], Črna gora * glej tudi [[Potoki]], [[Potočari]] {{razločitev-kraj}} cokj1dnlzubym35que551ahpfslaxob 0 246901 6657847 5348049 2026-04-09T13:51:52Z ~2026-90770-6 254477 6657847 wikitext text/x-wiki '''Potočari''' so lahko: * [[Gornji Potočari]] in [[Donji Potočari]], naselji v občini [[Srebrenica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Potočari, Brčko|Potočari]], naselje v občini [[Brčko]] (Bosna in Hercegovina) * glej tudi [[Potok]], [[Potoki]], [[Potoci]] {{razločitev-kraj}} hk7ey51kshtkxy3w37fi1z3w3rcbds4 1 262212 6658084 6196066 2026-04-10T08:36:16Z TadejM 738 prošnja za prestavitev 6658084 wikitext text/x-wiki Nekoliko me moti, da ni napisanega nič o cvetovih. Veselilo bi me, če bi se ta del dodal. Lep pozdrav! {{nepodpisani|Liagarfimisek|13:21, 3. oktober 2010}} :Wikipedijo lahko ureja vsak, tako da kar izvoli. Sam od sebe pa se žal ne bo dodal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:03, 3. oktober 2010 (CEST) ==Prestavitev na bukev== {{edit request}} Prosim za prestavitev na [[bukev]], skladno z Malo floro SLovenije (3. izd.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 10:35, 10. april 2026 (CEST) a2uz5x94k910y9bux24ejwnll0k7xg0 0 270540 6657889 6598500 2026-04-09T15:34:45Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6657889 wikitext text/x-wiki '''Elektroinštitut Milan Vidmar''' (polni naziv '''Elektroinštitut Milan Vidmar - Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo''') je »vodilna slovenska inženirska in znanstveno - raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike«<ref>[http://www.eimv.si/osnovni_podatki.html Eimv.si - Osnovni podatki]</ref>, ki ga je leta 1948 ustanovil [[Milan Vidmar]], po katerem danes nosi tudi ime.<ref name="#1">[http://www.eimv.si/skozi_cas-tradicija.html Eimv.si - Skozi čas: Tradicija]</ref> Trenutni direktor inštituta je dr. [[Boris Žitnik]].<ref>[https://www.eimv.si/o-nas.html Eimv.si - Skozi čas: O nas]</ref> == Zgodovina == Elektroinštitut je bil ustanovljen leta 1948 na predlog [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] s strani Ministrstvo za elektrogospodarstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Leta 1950 ga je jugoslovansko ministrstvo preneslo pod okrilje [[Ministrstvo za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije|Ministrstva za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije]], ki pa ga je še isto leto preneslo na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]].<ref name="#1"/> ; Seznam direktorjev inštituta<ref>[https://www.eimv.si/skozi-cas-direktorji.html Eimv.si - Skozi čas: Direktorji]</ref> * [[Milan Vidmar]] (1948-59) * [[Stojan Armič]] (1959-64) * [[Vekoslav Korošec]] (1964-81) * Franc Potočnik (1981-85) * [[Janez Sterniša]] (1985-94) * [[Maks Babuder]] (1994-2010) * [[Boris Žitnik]] (2010-danes) == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1998]] je inštitut prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob petdesetletnici uspešnega delovanja za zasluge na področju razvoja elektroenergetike in energetike v Sloveniji in za uspešno strokovno delovanje v mednarodnem prostoru«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[Inštitut Jožef Stefan]] * [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] * [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru]] * [[Fakulteta za energetiko v Krškem]] * [[energetski sistem Slovenije]] * [[elektroenergetski sistem Slovenije]] * seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike == Zunanje povezave == * [http://www.eimv.si/ Uradna spletna stran] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{škrbina-Slovenija}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1948]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Elektroenergetski sistem Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] swcblz4ugvy5h9n9yyaqzkeprt8yi3r 6657890 6657889 2026-04-09T15:35:06Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6657890 wikitext text/x-wiki '''Elektroinštitut Milan Vidmar''' (polni naziv '''Elektroinštitut Milan Vidmar - Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo''') je »vodilna slovenska inženirska in znanstveno - raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike«<ref>[http://www.eimv.si/osnovni_podatki.html Eimv.si - Osnovni podatki]</ref>, ki ga je leta 1948 ustanovil [[Milan Vidmar]], po katerem danes nosi tudi ime.<ref name="#1">[http://www.eimv.si/skozi_cas-tradicija.html Eimv.si - Skozi čas: Tradicija]</ref> Trenutni direktor inštituta je dr. [[Boris Žitnik]].<ref>[https://www.eimv.si/o-nas.html Eimv.si - Skozi čas: O nas]</ref> == Zgodovina == Elektroinštitut je bil ustanovljen leta 1948 na predlog [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] s strani Ministrstvo za elektrogospodarstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Leta 1950 ga je jugoslovansko ministrstvo preneslo pod okrilje [[Ministrstvo za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije|Ministrstva za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije]], ki pa ga je še isto leto preneslo na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]].<ref name="#1"/> ; Seznam direktorjev inštituta<ref>[https://www.eimv.si/skozi-cas-direktorji.html Eimv.si - Skozi čas: Direktorji]</ref> * [[Milan Vidmar]] (1948-59) * [[Stojan Armič]] (1959-64) * [[Vekoslav Korošec]] (1964-81) * Franc Potočnik (1981-85) * [[Janez Sterniša]] (1985-94) * [[Maks Babuder]] (1994-2010) * [[Boris Žitnik]] (2010-danes) == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1998]] je inštitut prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob petdesetletnici uspešnega delovanja za zasluge na področju razvoja elektroenergetike in energetike v Sloveniji in za uspešno strokovno delovanje v mednarodnem prostoru«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[Inštitut Jožef Stefan]] * [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] * [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru]] * [[Fakulteta za energetiko v Krškem]] * [[energetski sistem Slovenije]] * [[elektroenergetski sistem Slovenije]] * [[seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike]] == Zunanje povezave == * [http://www.eimv.si/ Uradna spletna stran] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{škrbina-Slovenija}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1948]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Elektroenergetski sistem Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] awvvjck41x1zmd8geol3hm4u04vbiha 0 280710 6658038 5934965 2026-04-10T06:19:04Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6658038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Llewellyn Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1953 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Reginald Llewellyn Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. julij]] [[1895]], † [[17. julij]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brown/Reginald_Llewellyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown, Reginald Llewellyn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] i2d7pwgrcqyrzdh893hmy6weygoi3zh 0 280711 6658036 5931060 2026-04-10T06:10:59Z Engelbert 76895 pp, zp 6658036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''John Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1880]], † [[4. april]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Brown/John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown, John}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dqmzvsqmkoafhgkq5qgul7fxt2ll22i 6658037 6658036 2026-04-10T06:13:12Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''John Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1880]], † [[4. april]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Brown/John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown, John}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] opfdffnx4ucymjtw8yl75dyp0d7zq1f 4 282723 6658059 6656261 2026-04-10T07:41:23Z Romanm 13 /* Odvzem administratorskih pravic */ 1. april je mimo, naveden čas in datum objave 6658059 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) mx17u26j4c5x93x34tandfac1hsp3n9 0 289833 6657998 6603330 2026-04-09T21:11:59Z Zupi 576 6657998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film |name = Šanghaj |image = sanghaj_film.jpg |writer = [[Marko Naberšnik]]<br> Literarna predloga:<br>[[Feri Lainšček|Feri Lainšček]] |starring = [[Asli Bayram]]<br>[[Visar Vishka]]<br>[[Bojan Emeršič]]<br>[[Senad Bašić]] |director = [[Marko Naberšnik]] |photography = |music = |producer = [[Franci Zajc]] |distributor = Ars Media |released = oktober 2012 <small>(Slovenija)</small> |runtime = 124 min |language = |budget = 2.000.000 €<ref name="MMC"/> | followed_by = }} '''''Šanghaj''''' je slovenski dramski [[film]], drugi celovečerni film [[režiser]]ja [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]]. Svetovno premiero je doživel na 36. svetovnem filmskem festivalu v Montrealu, ki sodi med festivale A kategorije. Posnet je po romanu ''[[Nedotakljivi]]'' pisatelja [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]]. Posebnost filma je, da je večina dialogov v [[romščina|romskem jeziku]]. To je bil najdražji film v dotakratni slovenski filmski zgodovini.<ref name="MMC">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/bo-sanghaj-najdrazji-slovenski-film-do-zdaj-porusil-predsodke-o-romih/260887 |title=Bo Šanghaj, najdražji slovenski film do zdaj, porušil predsodke o Romih? |work=MMC RTV-SLO |date=2011-06-29 |accessdate=2023-12-10}}</ref> == Vsebina == Protagonisti filma so člani romske družine Mirga. V njem spremljamo zgodbo štirih generacij, ki jo v prvi osebi pripoveduje Lutvija Belmondo Mirga. Njegova družina je prepotovala lep del Balkana in se na koncu naselila v vasi, katere ime je neznano. Medtem, ko se ostali Romi ukvarjajo z drugimi posli, Lutvijin oče Ujaš poskuša zaslužiti s prodajo jajc in s tem postane tarča posmeha ostalih prebivalcev. Nekega dne ima tega dovolj, zato zapusti ženo z otroki in odide v svet, da bi uspel. Čez čas se vrne kot bogat gospod, saj je obogatel z uvozom različnih izdelkov iz Italije, ki so bili v Jugoslaviji zelo iskani. Že v rosnih letih začne v posel vpeljevati tudi Lutvijo, čez čas pa se družina zaradi teh poslov preseli v Slovenijo, natančneje v Prekmurje. Na enem od potovanj Ujaš Lutviji kupi sliko Šanghaja, ki Lutvijo popolnoma osupne. Izkaže se, da z uvozom blaga iz Italije ni težav, saj je Ujaš na svojo stran (tudi s podkupninami) pridobil nekatere ljudi iz policije in carine. S tem družina pridobi dovolj denarja, da se Lutvija ob prihodu v Prekmurje odloči postaviti romsko vas, ki jo poimenuje Šanghaj. Na enem od potovanj v Italijo Lutvija spozna tudi Amando, ki dela kot dama na poziv. Lutvija in Amanda se zaljubita in preselita v Šanghaj. V Šanghaj se sčasoma začnejo priseljevati tudi drugi Romi, zato naselje kmalu obišče miličnik Gabrijel Galič ([[Bojan Emeršič]]), ki je sprva sumničav, kasneje pa z Lutvijo postaneta dobra prijatelja. To pomaga, da lokalne oblasti ne ovirajo poslov družine Mirga. Poleg tega ima Gabrijel tudi dobre odnose z lokalnim politikom Jožetom Sfiligojem, ki posreduje, da vas kmalu dobi elektriko, kar je bila tedaj v prekmurskih vaseh redkost. Lutvijin sin Dono začne kazati talent za glasbo in se začne učiti igrati klavir. Medtem, ko je Amandi to všeč, se Lutvija z njegovo glasbeno kariero ne strinja, saj bi raje videl, da bi se sin ukvarjal z enakim poslom, kot sta se on in njegov oče. Zaradi tega sta Lutvija in Amanda dostikrat v sporu. Leta prinesejo tudi kaotične razmere, ki nastopijo v Jugoslaviji po [[Tito]]vi smrti. Naraščajoče napetosti med narodi spremenijo razmere na trgu in Lutvija se ob sodelovanju Hrvatov kmalu začne ukvarjati s preprodajo orožja. To sicer prinaša dobre zaslužke, vendar tudi precejšnja tveganja v obliki tekmovanja z drugimi trgovci z orožjem ter seveda tudi nevarnost, da početje odkrijejo oblasti. Lokalni novinar sicer objavi članek o nelegalnih aktivnostih v Šanghaju, vendar Lutvija s pomočjo vez v policiji in politiki uspe preprečiti objavo članka in utiša vse govorice o trgovini z orožjem. Eden od večjih trgovcev z orožjem, Dragan Kovačević, Lutviji ponudi sodelovanje pri poslu, vendar ga Lutvija odločno zavrne. Žal pa se Lutvija v posel z orožjem vplete do te mere, da družinski odnosi postanejo ogroženi na račun njegovih poslovnih ambicij, kar privede do konfliktov z domačimi. Amanda medtem odpelje Dona na sprejemne izpite na srednjo glasbeno šolo v Maribor, na katerih je Dono uspešen in posledično sprejet v šolo. Lutvija sicer nad sinovim odhodom v Maribor ni navdušen, vendar se na prigovarjanje babice in žene kasneje sprijazni z dejstvom, da bo tudi Dono tako, kot njegov oče in ded, sledil svojim sanjam. Neke noči Šanghaj pretresejo eksplozije nekaj hiš, pri čemer umre kar nekaj vaščanov, med drugim tudi Ujaš. Zdi se, da je gre za maščevanje Kovačevića, zato ob policijski preiskavi Lutvija prizna vse podrobnosti o trgovini z orožjem in si s tem prisluži triletno zaporno kazen. Ostali Romi se razselijo, Šanghaj pa nato oblasti dokončno podrejo. V tem času izve, da je Dono pustil šolo in da se potika nekje po Mariboru in odloči se, da ga bo po odhodu iz zapora poiskal. Uspe mu ga najti, vendar z žalostjo ugotovi, da je Dono postal tudi odvisnik od drog. Z močno voljo celotne družine se Dono reši odvisnosti, si najde dekle in se poroči, s čimer se družinska zgodba nadaljuje. == Igralci == *[[Asli Bayram]] *[[Visar Vishka]] *[[Bojan Emeršič]] *[[Senad Bašić]] == Nagrade == * 2013 - Nagrada za najboljši film na filmskem festivalu Central European Film Festival, Romunija (MECEFF 2013 - 3rd Central European Film Festival) za celovečerni film Šanghaj * 2013 - Nagrada za najboljši film na filmskem festivalu SEE a Pariz, Francija (SEE à Paris 2013 – 3.Festival des Cinemas du Sud Est Européen) za celovečerni film Šanghaj * 2013 - Nagrada za najboljšo glasbo ([[Saša Lošić]]) na filmskem festivalu SEE a Pariz, Francija (SEE à Paris 2013 – 3.Festival des Cinemas du Sud Est Européen) za celovečerni film Šanghaj * 2012 - Nagrada za najboljši scenarij na filmskem festivalu v Montrealu (36th World Film Festival Montreal - World Competition) za celovečerni igrani film ŠANGHAJ (scenarij Marko Naberšnik po romanu Nedotakljivi pisatelja Ferija Lainščka) * 2012 - Nagrada za masko na 15. festivalu slovenskega filma v Portorožu za celovečerni igrani film ŠANGHAJ * 2012 - Nagrada za najboljšo stransko žensko vlogo (MARJUTA SLAMIČ) na 15. festivalu slovenskega filma v Portorožu za celovečerni igrani film ŠANGHAJ == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filmov]] ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|id=1966571|title=Šanghaj}} * {{BSF|id=sanghaj|title=Šanghaj}} {{Marko Naberšnik}} [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2012]] [[Kategorija:Filmi Ars Medie]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi o Romih]] iwzkbr6bnuytecsyymtr1avyqpcbc7n 0 291674 6658100 6546383 2026-04-10T08:56:41Z ~2026-13659-49 255600 6658100 wikitext text/x-wiki '''Jelnikar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 139 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Jelnikar]], anglistka, raziskovalka stikov med Indijo in Slovenijo v širšem kontekstu * [[Darja Dovjak]] (r. Jelnikar) (1928—2012), ekonomistka *[[Franc Jelnikar|Franc (Franjo) Jelnikar]] (1902—1957?), operni pevec * [[Igor Jelnikar]] (1937—2024), košarkar * [[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] (1948—2015), fotograf (inž. gradbeništva: Mb) *[[Marjan Jelnikar]] (1950—2017), filmski-scenski tehnik, fotograf * [[Marko Jelnikar]] (1928—2009), vrtnar, načrtovalec parkov * [[Miša Jelnikar]] (*1945), oblikovalka nakita * [[Živa Jelnikar]], izdelovalka unikatnega nakita ... == Glej tudi == * priimek [[Jevnikar]] *[[Jeločnik]], [[Jelovšek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jelnikar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fggtuvwzgnvqz70u1102b1dtiop2yfh 0 293667 6658015 5950688 2026-04-09T22:41:02Z ~2026-13659-49 255600 6658015 wikitext text/x-wiki '''Krakar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boža Krakar Vogel]] (*1950), literarna zgodovinarka in didaktičarka, univ. profesorica * [[Jože Krakar]] (1891—1977), duhovnik * [[Lojze Krakar]] (1926—1995), književnik in literarni zgodovinar == Glej tudi == * priimek [[Kraker]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krakar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2tqdqlnj5uhb9iez1y01jkhxm93en8w 0 305757 6657832 6641058 2026-04-09T13:19:17Z ~2026-22078-15 257945 Peter Žargi - popravil sem navedbo, da je bil fotograf. Bil je namreč arhitekt. 6657832 wikitext text/x-wiki '''Žargi''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jurij Žargi]], zdravnik stomatolog, implantolog * [[Marjan Žargi]], podjetnik *[[Matija Žargi]] (1948—2019), umetnostni zgodovinar, zgodovinar in muzealec * [[Matjaž Žargi]] (*1955), hokejist, športni menendžer (= geodet, podjetnik?) * [[Miha Žargi]] (*1946), zdravnik otorinolaringolog, prof. MF * [[Peter Žargi]] (1949—2021), arhitekt * [[Radoslav Žargi]] (1918—1993), zdravnik infektolog, prof. MF *[[Štefan Žargi]], novinar, urednik *[[Tina Žargi]], fizioterapevtka == Glej tudi == * priimke [[Žavbi]], [[Žorga]], [[Žurga]], [[Žagar]], [[Žalik]], [[Žargaj]], [[Žark]], [[Žarn]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žargi}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c5mwckx7q33hsw63v2qx63djzwd3snz 0 306537 6657823 6236352 2026-04-09T12:04:02Z ~2026-90770-6 254477 6657823 wikitext text/x-wiki '''Šturm''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Šturm]], cinefilka, fimska kritičarka, urednica *[[Andrej Šturm]] (*1995), kolesar *[[Breda Šturm|Breda (]][[Breda Laura Sturm|Laura) Sturm]] ([[Sturm]]), arhitektka, likovna umetnica, ilustratorka *[[Danijel Šturm]] (*1999), nogometaš * [[Franc Šturm]] (1881—1944), jezikoslovec/filolog romanist, univ. profesor, prevajalec *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]] ml. (1912—1943), pianist, skladatelj, dirigent, partizan *Franc Šturm, radiestezist, raziskovalec biopolja, publicist *[[Gorazd Šturm]] (1951—1984), vojaški pilot, gorski reševalec *[[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]] (*1952), političarka *[[Jaka Šturm]] (*1999), hokejist * [[Jani Šturm]] (*1982), nogometaš in trener * [[Jože Šturm]] (1925—1995), športni pedagog, univ. profesor * [[Klemen Šturm]] (*1994), nogometaš *[[Leopolda Šturm]] (por. [[Menart]]) (1895—1944), igralka *[[Lepša Šturm]] (1925—2023), bibliotekarka * [[Lovro Šturm]] (1938—2021), pravnik, univ. profesor in politik * [[Marjan Šturm]] (1923—2001), inž. gradbeništva (vodogradbenik) * [[Marko Šturm]] (*1966), hokejist * [[Marko Šturm Bico]], bas-kitarist * [[Milica Šturm]] (*1939), književnica in pravnica * [[Rado Šturm]] (1893—1960), agronom, fitopatolog, bibliograf *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920—2016), pravnik, predavatelj *[[Rok Šturm]] (*1989), biolog, entomolog *[[Roman Šturm]] (*1965), strokovnjak za tehnologijo materialov, prof. FS UL * [[Rudi Šturm]] (1926—1982), amaterski slikar, portretist * [[Rudolf Šturm]] (1889—1984) *[[Sašo Šturm]], vodja odseka za nanostrukturne materiale IJS, prof. dr. * [[Simona Šturm]] (*1971), rokometašica *[[Tanja Orel Šturm]], predsednica Sveta za kulturno sodelovanje Sveta Evrope, diplomatka * [[Tine Šturm]] (*1994), igralec futsala * [[Tomaž Šturm]] (*1975), pesnik *[[Vida Šturm]] (1911—1995), romanistka, prevajalka, bibliotekarka. lektorica, predavateljica == Glej tudi == * priimek [[Sturm]] *priimek [[Šter]], [[Štern]], [[Štukelj]], [[Štrukelj]], [[Štular]] itd. *[[Pavle Jurišić Šturm]] (r. ''Paulus Eugen Sturm'') (1848–1922), srbski general lužiškosrbskega rodu == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šturm}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l9iz4s0ta615tk4e2qhpjuc0yte1zkk 0 326975 6658167 6569330 2026-04-10T10:09:59Z VidicK01 193275 do 2026 6658167 wikitext text/x-wiki {{NSi|Predloga:NSi=}} '''Poslanska skupina Nove Slovenije''' (kratica '''NSi''') je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], izvoljeni na listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. == Sestava == === Mandat 2000–2004 === * [[Andrej Bajuk]] * [[Jože Bernik|Jožef Bernik]] * [[Janez Drobnič]] * [[Matjaž Falkner]] - nadomestni poslanec * [[Ivan Mamić]] * [[Lojze Peterle]] * [[Alojz Sok]] * [[Ana Marija Tisovic]] * [[Majda Zupan]] === Mandat 2004–2008 === * [[Andrej Bajuk|<s>Andrej Bajuk</s>]] - imenovan za ministra * [[Franc Capuder]] - nadomestni poslanec * [[Janez Drobnič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Drago Koren]] * [[Mojca Kucler Dolinar|<s>Mojca Kucler Dolinar</s>]] - imenovana za ministrico * [[Martin Mikolič]] * [[Alojz Sok]] * [[Ciril Testen]] - nadomestni poslanec * [[Marjetka Uhan]] * [[Majda Zupan]] - nadomestna poslanka === Mandat 2011–2014 === * [[Matej Tonin]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] === Mandat 2014–2018 === * [[Matej Tonin|'''Matej Tonin''']] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] * [[Zvonko Lah]] (prestopi iz [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]]) === Mandat 2018–2022 === * [[Jožef Horvat|'''Jožef Horvat''']] - vodja poslanske skupine * [[Andrej Černigoj]] - nadomestil Jerneja Vrtovca * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak|<s>Ljudmila Novak</s>]] (maja 2019 izvoljena za [[Evropski poslanec|evropsko poslanko]]) * [[Blaž Pavlin]] * [[Mihael Prevc]] - nadomestil Mateja Tonina * [[Aleksander Reberšek]] * [[Tadeja Šuštar]] - nadomestila Ljudmilo Novak * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za obrambo * [[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za infrastrukturo === Mandat 2022–2026 === * '''[[Janez Cigler Kralj]]''' - ''vodja poslanske skupine'' * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] (junija 2024 izvoljen za [[Evropski poslanec|evropskega poslanca]]) * [[Janez Žakelj]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Franc Medic]] - nadomestil Mateja Tonina == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Nova Slovenija]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] 0e2pq1usl8dggcukbxgj0u0u0upmxyr 6658169 6658167 2026-04-10T10:10:35Z VidicK01 193275 +PREDLOGI DZ 9 6658169 wikitext text/x-wiki {{NSi|Predloga:NSi=}} '''Poslanska skupina Nove Slovenije''' (kratica '''NSi''') je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], izvoljeni na listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. == Sestava == === Mandat 2000–2004 === * [[Andrej Bajuk]] * [[Jože Bernik|Jožef Bernik]] * [[Janez Drobnič]] * [[Matjaž Falkner]] - nadomestni poslanec * [[Ivan Mamić]] * [[Lojze Peterle]] * [[Alojz Sok]] * [[Ana Marija Tisovic]] * [[Majda Zupan]] === Mandat 2004–2008 === * [[Andrej Bajuk|<s>Andrej Bajuk</s>]] - imenovan za ministra * [[Franc Capuder]] - nadomestni poslanec * [[Janez Drobnič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Drago Koren]] * [[Mojca Kucler Dolinar|<s>Mojca Kucler Dolinar</s>]] - imenovana za ministrico * [[Martin Mikolič]] * [[Alojz Sok]] * [[Ciril Testen]] - nadomestni poslanec * [[Marjetka Uhan]] * [[Majda Zupan]] - nadomestna poslanka === Mandat 2011–2014 === * [[Matej Tonin]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] === Mandat 2014–2018 === * [[Matej Tonin|'''Matej Tonin''']] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] * [[Zvonko Lah]] (prestopi iz [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]]) === Mandat 2018–2022 === * [[Jožef Horvat|'''Jožef Horvat''']] - vodja poslanske skupine * [[Andrej Černigoj]] - nadomestil Jerneja Vrtovca * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak|<s>Ljudmila Novak</s>]] (maja 2019 izvoljena za [[Evropski poslanec|evropsko poslanko]]) * [[Blaž Pavlin]] * [[Mihael Prevc]] - nadomestil Mateja Tonina * [[Aleksander Reberšek]] * [[Tadeja Šuštar]] - nadomestila Ljudmilo Novak * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za obrambo * [[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za infrastrukturo === Mandat 2022–2026 === * '''[[Janez Cigler Kralj]]''' - ''vodja poslanske skupine'' * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] (junija 2024 izvoljen za [[Evropski poslanec|evropskega poslanca]]) * [[Janez Žakelj]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Franc Medic]] - nadomestil Mateja Tonina == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Nova Slovenija]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] dhrynov6it7yfqfhxghjzy74m8z4k6o 6658207 6658169 2026-04-10T10:50:11Z VidicK01 193275 +link na skupno PS NSI SLS FOKUS 6658207 wikitext text/x-wiki {{NSi|Predloga:NSi=}} '''Poslanska skupina Nove Slovenije''' (kratica '''NSi''') je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], izvoljeni na listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]]. V mandatu od leta 2026 dalje so poslanci NSi del [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS]]. == Sestava == === Mandat 2000–2004 === * [[Andrej Bajuk]] * [[Jože Bernik|Jožef Bernik]] * [[Janez Drobnič]] * [[Matjaž Falkner]] - nadomestni poslanec * [[Ivan Mamić]] * [[Lojze Peterle]] * [[Alojz Sok]] * [[Ana Marija Tisovic]] * [[Majda Zupan]] === Mandat 2004–2008 === * [[Andrej Bajuk|<s>Andrej Bajuk</s>]] - imenovan za ministra * [[Franc Capuder]] - nadomestni poslanec * [[Janez Drobnič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Drago Koren]] * [[Mojca Kucler Dolinar|<s>Mojca Kucler Dolinar</s>]] - imenovana za ministrico * [[Martin Mikolič]] * [[Alojz Sok]] * [[Ciril Testen]] - nadomestni poslanec * [[Marjetka Uhan]] * [[Majda Zupan]] - nadomestna poslanka === Mandat 2011–2014 === * [[Matej Tonin]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] === Mandat 2014–2018 === * [[Matej Tonin|'''Matej Tonin''']] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Jožef Horvat]] * [[Zvonko Lah]] (prestopi iz [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]]) === Mandat 2018–2022 === * [[Jožef Horvat|'''Jožef Horvat''']] - vodja poslanske skupine * [[Andrej Černigoj]] - nadomestil Jerneja Vrtovca * [[Iva Dimic]] * [[Ljudmila Novak|<s>Ljudmila Novak</s>]] (maja 2019 izvoljena za [[Evropski poslanec|evropsko poslanko]]) * [[Blaž Pavlin]] * [[Mihael Prevc]] - nadomestil Mateja Tonina * [[Aleksander Reberšek]] * [[Tadeja Šuštar]] - nadomestila Ljudmilo Novak * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za obrambo * [[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] - marca 2020 imenovan za ministra za infrastrukturo === Mandat 2022–2026 === * '''[[Janez Cigler Kralj]]''' - ''vodja poslanske skupine'' * [[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] (junija 2024 izvoljen za [[Evropski poslanec|evropskega poslanca]]) * [[Janez Žakelj]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Iva Dimic]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Jožef Horvat]] * [[Franc Medic]] - nadomestil Mateja Tonina == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[politika Slovenije]] {{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Nova Slovenija]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] prtssh61lll66n94dk3v67bb6ubn6ve 0 327031 6657892 6646461 2026-04-09T15:39:28Z ~2026-90770-6 254477 6657892 wikitext text/x-wiki '''Sterle''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andreja Sterle Podobnik]] (*1976), ultramaratonka, menedžerka * [[Barbara Sterle Vurnik]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja * [[Barbara Sterle Zorec]], farmacevtka * [[Dušan Sterle]] (*1948), slikar, ilustrator, grafik in oblikovalec * [[Dušan Sterle (diplomat)|Dušan Sterle]] (*1966), ekonomski diplomat *[[Franjo Sterle]] (1889—1930), slikar in risar * [[Jadran Sterle]] (1949—2014), (TV) scenarist, režiser in novinar * [[Jože Sterle]], politik ? *[[Maksimiljan Sterle|Maksimiljan (Milan) Sterle]] (*1946), biolog, univ. profesor, ljubiteljski hortikulturnik * [[Marko Sterle]] (1936—2004), zdravnik, pisatelj, publicist * [[Matevž Sterle]], konservator-restavrator *[[Meta Sterle]] (*1938), etnologinja, muzealka (Loški muzej) * [[Rudolf Sterle]] (1873—1948), pravnik, pravni pisec in prevajalec * [[Silva Sterle]] (1918—2024), stoletnica * [[Špela Sterle]], baletna plesalka *[[Urška Strle|Urška P. Sterle]] (*1979), pisateljica, prevajalka, performerka, aktivistka [[LGBT]] *[[Vasja Sterle]] (1943—1990), orientalist-turkolog, bibliotekar, muzikolog? *[[Vida Sterle]] (1924—2017), klinična psihologinja == Glej tudi == * priimek [[Stele]] * priimek [[Strle]] * priimek [[Sterlekar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sterle}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dz847tbd1vrevanaijzsvffce0ybvno 0 329796 6658242 6651170 2026-04-10T11:25:48Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658242 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna | logo = [[File:New Pirati Logo.png|215px]] | leader1_title = Podpredsedniki | leader1_name = [[Nina Beyokol]]<br>[[Igor Brlek]]<br>[[Matjaž Vuherer]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Jasmin Feratović]] | general_secretary = [[Rok Deželak]] | slogan = ''Naj razvoj služi ljudem!'' | foundation = 17. oktober 2012 | ideology = Reforma politike [[Zasebnost|zasebnosti]], [[Avtorske pravice|avtorskega]] in [[Patent|patentnega]] prava. | abbreviation = Pirati | international = [[Pirate Parties International]] | european = [[Evropska piratska stranka]] | website = {{Political party data|website}} <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Slovenske občine|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|1|2750|{{Political party data|color}}}} }} '''Piratska stranka Slovenije''' (skrajšano '''Pirati''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki se primarno zavzema za zasebnost vsakega posameznika, svobodno in odprto družbo, večjo transparentnost javne uprave, prost dostop do informacij, širjenje uporabe [[odprtokodna programska oprema|odprtokodne programske opreme]] in reformo avtorskega ter patentnega prava. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Pobudo za ustanovitev Piratske stranke v Sloveniji je dal Robert Pal.<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-pirati-za-svobodno-medmrezje/100121</ref> Namen je bil vzpostaviti diskusijo o pravicah intelektualne lastnine, zasebnosti svetovnega spleta in transparentnosti javne uprave v širši družbi. Za neuradni rojstni dan stranke se šteje 10. junij 2009, ko je potekal prvi neformalni sestanek somišljenikov. Ta pobuda je kljub velikemu začetnemu zanimaju za nekaj časa zamrla. Poleti 2010 se je pobuda ponovno obudila, saj se je stranki pridužilo nekaj perspektivnih članov. Takrat je kot predstavnik deloval Rolando Benjamin Vaz Ferreira. Člani so sodelovali na okrogli mizi v Mariboru, udeležili so se okrogle mize v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] ter sodelovali kot gledalci na okrogli mizi o [[WikiLeaks]]u. Nekaj dni kasneje so se udeležili še okrogle mize s Christianom Engströmom in [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>http://www.tanja-fajon.eu/sporocila/sporocilo-za-medije/ali-internet-postaja-najmocnejsa-sila-v-evropski-uniji/cb5af7a6df92daf9b479714f531c267d/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007184821/http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |url-status=dead }}</ref> Od takrat naprej se člani dobivajo na bolj ali manj rednih sestankih. Marca 2011 je Andrej Čremožnik stranko predstavljal na konferenci »Copyright in the digital world«, ki jo je gostila MEP Tanja Fajon.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110804043329/http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |url-status=dead }}</ref> Nekaj dni kasneje je bila Piratska Stranka Slovenije enoglasno sprejeta v Mednarodno zvezo Piratskih strank (PPI) na konferenci v Nemčiji. Maja 2011 je Andrej Čremožnik predstavljal stranko na RTV oddaji [[Trikotnik (TV-oddaja)|Trikotnik]], kjer je povezovalec zaključil: »Pirati in avtorji so vendarle prijatelji«. Temu je sledilo intenzivno obdobje, v katerem si je stranka pridobila tudi pozornost večjih medijev. V istem času je potekal projekt ustanovitve Društva Pirat, ki bi služil kot odskočna deska za ustanovitev politične stranke. Društvo je bilo po petih mesecih zavrnjenih prošenj ustanovljeno 26. avgusta 2011. Stranka ni sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 4. decembra 2011]]. === Ustanovni kongres === 17. februarja 2012 so predstavniki stranke sodelovali v javni debati o spornem sporazumu ACTA, katerega sprejetje v slovenskem parlamentu je bilo naposled zamrznjeno. Istega meseca so na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] v Ljubljani potekali protesti proti sprejetju Acte, katerih so se udeležili tudi člani Piratske stranke. Stranka je bila uradno ustanovljena na ustanovnem kongresu 17. oktobra 2012, ki je potekal v [[Center urbane kulture Kino Šiška|Kinu Šiška]] in se ga je udeležilo 140 ljudi.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-slovenija-je-dobila-piratsko-stranko/293836 |title=Tudi Slovenija je dobila Piratsko stranko |date=17.10.2012 |accessdate=17.10.2012 |work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV-SLO]]}}</ref> Njen prvi predsednik je postal [[Rok Deželak]]. === Nastopi na volitvah === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] je stranka nastopila s kandidatom Rolandom Benjaminom Vaz Ferreiro. Z 2,58 % glasov (po uradnih delnih rezultatih) ji ni uspelo osvojiti poslanskega mandata.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html |title=EU 2014: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=25.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 2014]] stranka z 1,34 % glasov ni dosegla parlamentarnega praga. Oktobra leta 2017 je vodenje stranke prevzel Rok Andrée,<ref>{{Navedi splet|title=Piratski kongres zaključen z novim vodstvom! |url=https://archive.piratskastranka.si/izjave/piratski-kongres-2017-rezultati.html |publisher=Piratska stranka (Pirati) |accessdate=2022-03-22|language=sl-SI}}</ref> ki je do tedaj deloval kot sekretar. Konec leta 2017 je stranka vzbudila pozornost širše javnosti s kampanjo za legalizacijo rekreativne rabe [[konoplja|konoplje]] ter pripravkov iz nje. Zbrali so 18.000 podpisov pod peticijo za legalizacijo in regulacijo konoplje, nato pa v sodelovanju s podmladkom vladajoče [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] pripravili predlog zakona, ki so ga v začetku februarja 2018 vložili v parlamentarni postopek.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |title=SMC s predlogom za legalizacijo gojenja in rekreativne rabe konoplje |date=6.2.2018 |work=Dnevnik |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180212005016/https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |url-status=dead }}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozbosrkih volitvah 2018]] stranka z 2,15 % glasov zopet ni dosegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah 2019]] je stranka nastopala v koaliciji "Povežimo se",<ref>{{Navedi splet|title=Lista Povežimo se - Evropske volitve 2019 |url=https://www.sta.si/evropske-volitve-2019/2628075|publisher=Slovenska tiskovna agencija|accessdate=2022-03-22}}</ref> ki z 1.6 % ni prejela nobenega mandata v Evropskem parlamentu. Julija 2019 je bil za nato novega predsednika stranke izvoljen Rolando Benjamin Vaz Ferreira.<ref>{{Navedi splet|title=Sobočanec je nov predsednik Piratske stranke Slovenije |url=https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/sobocanec-je-nov-predsednik-piratske-stranke-slovenije/489848 |website=sobotainfo.com |accessdate=2022-03-22 |language=sl}}</ref> [[Slika:Predvolilni plakat Piratov.jpg|sličica|Predvolilni plakat Piratov v Ljubljani pred volitvami v DZ 2022]] 8. marca 2022 je bil za novega predsednika izvoljen Boštjan Tavčar.<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-piratske-stranke-slovenije-postal-bostjan-tavcar/614947 |title=Novi predsednik Piratske stranke Slovenije postal Boštjan Tavčar |date=2022-03-08|accessdate=2022-03-22|work=RTVSLO.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka prejela 1,6 % in ni presegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] stranka ni nastopila. Na volilnem kongresu dne 7. decembra 2024 je bil za novega predsednika stranke izvoljen dotedanji sekretar, Jasmin Feratović.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Piratske stranke prevzel Jasmin Feratović|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vodenje-piratske-stranke-prevzel-jasmin-feratovic/730023|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-09|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so Pirati sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> ter znova kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> == Nazori == Zagovarja se liberalno progresivno politiko. Poudarek je na preglednosti uprave, človeške pravice in neposredne demokracije. Program stranke se osredotoča na zaščito državljanskih svoboščin pred državno ali korporativno oblastjo z prakticiranjem transparentnega vladanja in sodelovanja javnosti pri demokratičnem odločanju. Podpora svobodnemu in nevtralnemu spletu, odprte licence in prosti formati ter uporabe odprtokodne programske opreme. Svoj cilj želi doseči s sprejemanjem zakonov za politično odgovornost, protikorupcijo, transparentnost lobiranja, preprečevanje izogibanja davkom, poenostavitev državne birokracije preko e-uprave, podporo malim in srednje velikim podjetjem, financiranje lokalnega razvoja, spodbujanje varstva okolja ter potrošnikov in trajnostnega razvoja. Stranka si prizadeva tudi za reformo zakonodaje o avtorskih pravicah, finančnih trgih in bančništvu, obdavčitvi multinacionalnih korporacij, in želi obravnavati demokratični primanjkljaj v Evropski uniji z decentralizacijo in subsidiarnostjo. == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Jasmin Feratović *'''Podpredsedniki stranke:''' Nina Beyokol, Igor Brlek, Matjaž Vuherer *'''Sekretar:''' Rok Deželak *'''Blagajnik:''' Urška Orehek *'''Upravni odbor:''' 12 članov; Leon Božič, Boštjan Tavčar, Primož Ledinek, Aljaž Božičko, Ratko Stojiljković, Jasmina Klančar; sekretar stranke, blagajnik, 4 člani izvršilnega odbora. == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Vodja ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | align=left| Rok Deželak | 11.737 | 1,34 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | align=left| Rok Andrée | 19.182 | 2,15 | {{Increase}} 0,81 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | align=left| Boštjan Tavčar | 19.480 | 1,63 | {{Decrease}} 0,52 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 12. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | align=left|Jasmin Feratović | 27.811 | 2,36 | {{Increase}} 0,73 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 9. | style="background:silver" |– |- |} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 19. decembra 2025 so se Pirati zbrali na predvolilnem dogodku in napovedali »upor proti cenzuri, nadzoru, netransparentnosti in politiki, ki pozablja na ljudi«. Oznanjeni so bili intenzivni pogovori o sodelovanju z gibanjem [[Volt Slovenija]] za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026, morebitno drugo povezovanje so v stranki vnaprej zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu z Voltom je kasneje propadel.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> 31. januarja 2026 so na predvolilnem zboru v Ljubljani predstavili programska izhodišča, med katerimi so izpostavili boj proti sistemski korupciji, obdavčitev nepremičnin, v katerih lastniki ne prebivajo, poleg tega tudi uvedbo brezplačnih vrtcev in prizadevanje za digitalno suverenost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V Piratski stranki si želijo večjo transparentnost delovanja države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-piratski-stranki-si-zelijo-vecjo-transparentnost-delovanja-drzave/771938|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Znova so poudarili samostojen nastop na volitvah, saj da »ne želijo biti privesek že ustaljenim strankam«.<ref name=":0" /> Javnomnenjska poizvedba inštituta Mediana za RTV Slovenija, izvedena v februarju 2026, je Piratom prvič namerila 4-odstotno podporo, s čimer bi se lahko uvrstili v državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: V parlament sedem strank, tudi dve novi. Desne stranke bi dobile 45 mandatov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-v-parlament-sedem-strank-tudi-dve-novi-desne-stranke-bi-dobile-45-mandatov/773535|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Predsednik Jasmin Feratović je napovedal, da s strankami, katerih predsedniki so »obtoženi koruptivnih ravnanj ali pa niso želeli odstopiti v ključnih trenutkih«, ne nameravajo sodelovati.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati: S strankami, katerih predsedniki so obtoženi koruptivnih ravnanj, ne nameravamo sodelovati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-s-strankami-katerih-predsedniki-so-obtozeni-koruptivnih-ravnanj-ne-nameravamo-sodelovati/772412|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Kandidatne liste so vložili v sredo, 18. februarja 2026, Feratović je napovedal prestop praga in osvojitev 7 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> === Evropske volitve === ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Stranka je že konec leta 2023 napovedala udeležbo na evropskih volitvah in za svojo nosilko izbrala dolgoletno članico stranke, Urško Orehek.<ref>{{Navedi splet|title=Leto 2024: Stranke v novo politično bitko, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu |url=https://www.politikis.si/2023/12/leto-2024-stranke-v-novo-politicno-bitko-tokrat-za-mesta-v-evropskem-parlamentu/|website=politikis.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> 28. februarja 2024 je Piratska stranka uradno potrdila svojo celotno listo kandidatov za Evropski parlament. Na tiskovni konferenci so sporočili, da v ospredje kampanje postavljajo pomen jedrske energije za zeleni prehod.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Piratske stranke na evropskih volitvah bo Urša Orehek|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-piratske-stranke-na-evropskih-volitvah-bo-ursa-orehek/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pirati bomo na evropskih volitvah nastopili s samostojno listo|url=https://piratskastranka.si/pirati-bomo-na-evropskih-volitvah-nastopili-s-samostojno-listo/|website=piratskastranka.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> 10. maja 2024 je stranka vložila listo na DVK, a zgolj z 903 podpisi podpore, zaradi česar jo je Državna volilna komisija naslednjega dne zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati se ne bodo pritožili na zavrnitev njihove liste za evropske volitve |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/pirati-se-ne-bodo-pritozili-na-zavrnitev-njihove-liste-za-evropske-volitve/708089|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://piratskastranka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Piratske stranke|Slovenija]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] e71rcg3oh13viynk1uw5u1bro1i3ymv 0 333928 6657898 5957707 2026-04-09T15:55:26Z Sporti 5955 +1, pp 6657898 wikitext text/x-wiki '''Bogatec''' je [[osebno ime|priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Arianna Bogatec]], jadralka *[[Livij Bogatec]], igralec, prejemnik nagrade na Borštnikovem srečanju *[[Mateja Bogatec]], športnica *[[Rudolf Bogatec]], rimskokatoliški duhovnik *[[Štefan Bogatec-Peter]], španski borec == Glej tudi == * priimek [[Bogataj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bogatec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ihgsjwd0w96bnl2p6h2s6t4zdhsuz6q 0 335587 6657828 6650808 2026-04-09T12:52:36Z Rude 1013 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-18838-37|~2026-18838-37]] ([[User talk:~2026-18838-37|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6607727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=ZigaXGombac.jpg}} '''Žiga Gombač''', [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[28. april]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Gombač je [[osnovna šola|osnovno šolo]] obiskoval v centru Ljubljane, na [[OŠ Prežihov Voranc, Ljubljana|OŠ Prežihov Voranc]], nato pa se je vpisal na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazijo Jožeta Plečnika]] v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteto za družbene vede]], kjer je najprej študiral politologijo, kasneje pa je ta študij opustil in se posvetil študiju novinarstva. Kariero je nadaljeval kot glasbeni [[novinar]] za številne tiskane medije, kasneje je delal v agenciji, ki je organizirala dogodke in [[Koncert (glasbena prireditev)|koncerte]], bil je tudi tekstopisec in svetovalec za odnose z javnostjo v oglaševalski agenciji. Ko je v slovenski medijski prostor vstopila glasbena televizija [[MTV Adria]], je na njej najprej deloval kot urednik spletne strani in piarovec, kasneje pa kot glasbeni urednik ter vodja produkcije in programa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ziga-x-gombac-ce-ustvarjas-za-otroke-in-mladino-mora-biti-buden-otrok-v-tebi/276812|title=Žiga X Gombač: Če ustvarjaš za otroke in mladino, mora biti buden otrok v tebi|last=Klun|first=Alenka|accessdate=2012-06-06}}</ref> Zadnjih nekaj let je zaposlen na [[Radio Center|Radiu Center]] kot predstavnik za stike z javnostjo in kreativni [[producent]]. ==Delo== Gombač se kot avtor mladinskih del podpisuje z imenom Žiga X Gombač.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lisa.si/intervju/intervju-ziga-gombac/|title=Intervju: Žiga Gombač|last=Golubov|first=Suzana|accessdate=2012-06-06|archive-date=2015-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610200429/http://www.lisa.si/intervju/intervju-ziga-gombac/|url-status=dead}}</ref> ==Bibliografija== === Za otroke === === Mladinska dela === * [[Jastrebov let]] (2008) (knjižna zbirka Kompanjoni) * [[Polnočna zajeda]] (2009) (knjižna zbirka Kompanjoni) * [[Risova bratovščina]] (2010) (knjižna zbirka Kompanjoni) * [[Štrk viki odkrije pogum]] (2010) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji) * [[Veverička Muki najde svoj dom]] (2010) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji) * [[Gusar Edi reši prijatelje]] (2011) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji) * [[Dnevnik legionarja Primusa ali kako je nastalo mesto Ptuj]] (2011) * [[Vitez Miha iz Lendave]] (2011) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji) * [[Skrivnost stoletnega vetra]] (2011) (knjižna zbirka Kompanjoni) * [[Živa in praBled]] (2012) (knjižna zbirka Živa iz muzeja) * [[Kompanjoni in bojevniki časa]] (2012) ISBN 978-961-205-184-6 {{COBISS|ID= 264427008}} * [[Živa in skrivnost mumije]] (2014) * NK svoboda (2021) === Strip === * Tisa reši svet ali Kako deluje radio (2012) * Primer Gala Matrice ali Kako deluje televizija (2012) * Cukrarna: Zgodba slovenske pesniške duše (2023) === Za odrasle === ==== Roman ==== * [[Ultrablues]] (2014) ([[Boštjan Videmšek]], [[Samo Rugelj]]) == Zunanje povezave == * {{official|http://www.zigaxgombac.si/}} ==Opombe== {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Gombač, Žiga X.}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] dccb8sabwizw18yu3q0pn0wojkao4vb 0 347252 6657942 6657598 2026-04-09T17:47:44Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6657942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zmago ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 736p9rl9t4bs691f50z4viwq4skexse 0 348582 6657978 6544427 2026-04-09T20:07:40Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657978 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] dpwh42s2ms35vna72w5zgy2s9dpyr2i 6657979 6657978 2026-04-09T20:09:38Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6657979 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] fj3bpwo019tonptefpeewccil5wp6hq 6657982 6657979 2026-04-09T20:12:54Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657982 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente Putina zaradi "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] fxpc9wwggf7j9iqmp8xfpurn919vdw8 6657985 6657982 2026-04-09T20:15:37Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657985 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente Putina zaradi "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] j6pv5bzscqc2rxonog5abb0nkthiu0q 6657988 6657985 2026-04-09T20:30:32Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657988 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente Putina zaradi "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, imenoval celo za teroriste.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] q6sr5o3wtvtrpn0jy0a2jaqoijcjw5g 6657992 6657988 2026-04-09T20:37:44Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657992 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane [[kritika]]; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], [[rodna ideologija|rodno]] ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval celo za teroriste.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] riio4t7yf7ix3yklvi8u0hnmcdhqd35 6657993 6657992 2026-04-09T20:39:25Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657993 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval celo za teroriste.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] tvzoojm1o7w12yj8siqjq9kh0297g9t 6657994 6657993 2026-04-09T20:40:48Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657994 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval celo za teroriste.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] lm9c5bvowp0qzxvqumja2pu7sokequl 6657996 6657994 2026-04-09T21:05:59Z Stebunik 55592 /* Kritika */ 6657996 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Irenej Bulović | honorific-suffix = | native_name = Mirko Bulović| | native_name_lang = sr | title = [[Bačka|bački]] [[škof]] in [[metropolija|metropolit]]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Irinej-Bulovi%C4%87|title=Irinej Bulović|publisher=Alchetron|author=|place=|language=en|date=9. oktober 2024|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> | image = <!-- WD --> | | image_size = 210px | alt = | caption = Pravoslavni škof Bačke Irenej Bulović | church = [[Pravoslavna cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = [[1989]] | appointed = [[20. maj]] [[1990]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | term = | term_start = [[24. december]] [[1990]] (ustoličenje v [[Novi Sad|Novem Sadu]]) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Nikanor Iličić]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1969]] | | ordained_by = Pavle, škof Raške in Prizrena | consecration = [[20. maj]] [[1990]]<br>ustoličen [[24. december]] [[1990]] v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]]<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = <!-- WD --> | | place of birth = <!-- WD --> | | date of death = | place of death = | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = Mihailo Bulović<br>Zorka<ref>{{cite web|url=https://wiki2.org/en/Irenaeus_(Bulovi%C4%87)|title=Irinej Bulović|publisher=Wikipedia Republished // WIKI 2|author=|place=|language=sr|date=21. december 2024|accessdate=22. oktober 2025}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = | previous_post = [[moraviški škof]] (sr: episkop moravički, 1989 - 1990) | | education = | alma_mater = [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>([[Univerza v Beogradu]])<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Bulović''', rojen kot '''Mirko Bulović ''', [[Srbi|srbski]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Bačka|bački]] [[škof]], * [[11. februar]] [[1947]], [[Stanišić, Sombor|Stanišić]] pri [[Sombor]]ju ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[FLRJ]]). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Bulović se je rodil kot Mirko staršema Mihailu in Zorki 11. februarja 1947 v vasi [[Stanišić, Sombor|Stanišiću]] blizu [[Sombor]]ja v [[Bačka|Bački]] ([[Avtonomna pokrajina Vojvodina]], [[Srbija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), ki so jo po izgonu [[Vojvodina|vojvodinskih]] [[Nemci|Nemcev]] naselili in kolonizirali [[Srbi]] in [[Makedonci]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski "Bogosloviji"]]. Med študijem je v roke svojega [[spiritual|duhovnega voditelja]] [[Justin Popović|Justina Popovića]] položil meniške zaobljube in nato sprejel meniško ime Irinej, kar je grška oblika rojstnega imena Mirko. 1969 ga je [[Pavel Stojčević|Pavel]], takratni raško-prizrenski škof in pozneje srbski patriarh, posvetil v [[diakon]]a; pozneje pa v [[menih|meniškega]] [[duhovnik]]a (=hieromonaha). Dve leti (1969–1970) je živel na [[Ostrog, samostan|Ostrogu]], kjer je poučeval v meniški šoli tudi [[grščina|grščino]]. Podiplomski študij je zaključil v letih 1970–1980 na Teološki fakulteti [[Univerza v Atenah|Univerze v Atenah]] v Grčiji, kjer je junija 1980 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Po kratkem študijskem bivanju v Parizu (1980 - 1981) na „Ruskem bogoslovnem zavodu sv. Sergija“ je bil izvoljen za docenta na stolici za [[Sveto pismo]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]], ki je del [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]; tam je postal 2014 tudi redni profesor in to delo opravlja vse do danes.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> To mu do danes nekateri osporavajo, češ da za to mesto ni znanstveno ustrezno usposobljen. Skozi štiri mandate je bil [[dekan]] Beograjskega Bogoslovja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Škofovska služba === Na rednem zasedanju [[Sveti sinod Srbskke pravoslavne Cerkve|Svetega sinoda Srbske pravoslavne Cerkve]] 1989 je bil izvoljen za moraviškega škofa in obenem vikarja srbskega patriarha, nato pa je sledilo 20. maja 1990 [[škofovsko posvečenje]] v [[Pećka patriarhija|Pećki patriarhiji]]. Pravzaprav je opravljal službo [[Moravica|moraviškega škofa]] le 1989 do 1990.<ref>[[srbščina|srbsko]]: ''episkop moravički'' (=''moraviški škof'') je časten naziv za [[patriarh|patriarhovega]] pomožnega škofa oziroma za njegovega namestnika</ref> 13. decembra 1990 je bil imenovan na bački škofijski sedež in 24. decembra istega leta ustoličen v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/irinej-bulovic/|title=Episkop Irinej Bulović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=12. februar 2021|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih del. Deset let je bil urednik revije "Pravoslavni misijonar", ki jo izdaja Sveti škofovski sinod SPC. Trenutno je urednik in založnik "Reči (=Besede)", teološke revije Bačke škofije. Je član več komisij: Prevajalske komisije Škofovske sinode Srbske pravoslavne Cerkve; Vsepravoslavne komisije za dialog z Rimskokatoliško Cerkvijo; Vsepravoslavne komisije za dialog z luterani; Komisije Svete škofovske sinode Srbske pravoslavne cerkve za dialog z rimskokatoliško komisijo škofovskih konferenc [[Škofovska konferenca Hrvaške|Hrvaške]] in vzhodnega dela bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]], ki se imenuje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]]. Bil je član: Komisije za organizacijo in izvajanje verske vzgoje Vlade Republike Srbije; Združenja biblijskih teologov Grčije; Združenja pisateljev Srbije; Odbora Gibanja za enotnost in sodelovanje duhovno sorodnih vzhodnokrščanskih ljudstev; Sveta verskih voditeljev Evrope "Religija za mir". Od 26. maja 2011 do 23. maja 2014 je začasno vodil novonastalo avstrijsko-švicarsko škofijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |title=Саопштење за јавност Светог Архијерејског Сабора Српске Православне Цркве/Sporočilo za javnost svetega arhijerjskega sinoda SPC {{!}} Епархија бачка |accessdate=2025-10-24 |archive-date=2014-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527220833/http://www.eparhija-backa.org.rs/novosti/saopstenje-za-javnost-svetog-arhijerejskog-sabora-srpske-pravoslavne-crkve |url-status=bot: unknown }}</ref>. Julija 2013 se je kot član delegacije SPC udeležil slovesnosti ob 1025. obletnici pokristjanjenja Rusije. 17. julija ga je moskovski in vseruski patriarh Kiril odlikoval z ''"Odličjem velikega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom,"'' 2. stopnje, "v priznanje za njegova dela v dobro svete Cerkve in v povezavi s 1025-letnico pokristjanjenja Rusije."<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html Состоялась встреча Предстоятелей Русской и Сербской Православных Церквей./ Potekalo je srečanje primasov ruske in srbske pravoslavne Cerkve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150206164904/http://www.patriarchia.ru/db/text/3105636.html |date=2015-02-06 }} Патриархия.ru.</ref>. Oktobra 2015 se je v „Pravoslavnem centru Carigrajskega patriarhata v Chambesyju“ kot del delegacije Srbske pravoslavne cerkve udeležil dela Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.<ref>[http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html Начались заседания Пятого Всеправославного предсоборного совещания./Začelo se je zasedanje Pete vsepravoslavne predkoncilske konference.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017095818/http://www.patriarchia.ru/db/text/4243225.html |date=2015-10-17 }} Патриархия.ru.</ref>. 30. avgusta 2019 je prejel naziv častnega doktorja Sanktpeterburške teološke akademije. <ref>{{Cite web |url=https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |title=Санкт-Петербургская Духовная Академия/Sanktpeterburška teološka akademija<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-09-01 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901201438/https://spbda.ru/news/novyy-uchebnyy-god-v-duhovnoy-shkole-otkrylsya-torjestvennym-aktom/ |url-status=live }}</ref>. === Resen kandidat za [[patriarh]]a === Med volitvami za naslednika patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]] (1914-2009) je krožilo tudi ime vplivnega [[Škofija Novi Sad|bačkega]] metropolita [[Irenej Bulović|Ireneja]]; vendar je črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] prejel od svojih kolegov največ glasov. Za tri kandidate, ki prejmejo največ glasov, pa končno mečejo žreb v izročilu, ki sega do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], češ da bo posredoval [[Sveti Duh]] – o čigar navzočnosti pa pri takih ozkih srbskih krajevnih zadevah sicer mnogi dvomijo; za 45. patriarha je bil takrat po žrebu izvoljen [[Irenej Gavrilović]] (1930-2020). Že priletni Irenej pa se je okužil s [[covid-19|korono]] na pogrebu od korone umrlega Amfilohija - in nekaj dni zatem tudi umrl. Večina navzočih v nabito polni cerkvi ob odprti škofovi trugi namreč sploh ni upoštevala nikakšnih previdnostnih zdravstvenih predpisov - celo krink niso nosili. Ob tej priliki se je med drugimi okužil tudi podgoriški župnik Janez in prenesel okužbo v samostan; on sicer ni zbolel, vsi drugi pa in en njegov sobrat malo da ni umrl. Bulović je takrat trdil, da Amfilohij ni umrl od korone, in sam bolnik je umiral v tem prepričanju. Najbolj viden kandidat za patriarhovega naslednika sta bila takrat njegov soimenjak, bački škof [[Irenej Bulović|Bulović]] (*1947), kakor tudi njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] (*1961). Njun vpliv je bil nedvomen tako v cerkvenih krogih kot tudi med najvišjimi beograjskimi veljaki, ki so ju cenili zaradi brezobzirne čistke na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski Bogosloviji]]. Napovedovalci so pravilno ugibali, da se bo sicer teološko uglednejši Bulović celo umaknil iz tekme v prid svojega mlajšega in bolj priljubljenega Perića.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=Vijesti|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> === [[Ekumenizem|Ekumensko]] delovanje === [[File:Irinej Bulović, maj 2012.JPG|thumb|right|<center>Vladika Irenej na konferenci o [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] [[2013]]]]</center> [[File:NS 0434 Irenej-Bulović-v-dialogu.jpg|thumb|<center>[[Škof]] [[Irenej Bulović]] se je udeležil [[Ekumensko srečanje Vojvodine|Ekumenskega srečanja Vojvodine]]; izmenjala sta svoje poglede tudi s [[protestantizem|protestantskim]] [[škof]]om]]</center> Leta 2006 je potekalo v več krajih '''Ekumensko srečanje Vojvodine''' vseh glavnih krščanskih vej in je trajalo skozi več dni. [[Teologija|Teološki]] [[dialog]] med [[Katolištvo|katoliško]] in [[pravoslavje|pravoslavno Cerkvijo]], prekinjen pred petimi leti, se je v četrtek, dne 15. decembra 2005, v [[Vatikan]]u nadaljeval s srečanjem ''Mešane komisije za zbliževanje obeh veroizpovedi'' z nalogo, pripraviti leta 2006 tozadevno srečanje v [[Srbija|Srbiji]]. [[Papež Benedikt XVI.]] je izrazil željo, da bi katoličani in pravoslavci prišli do polnega občestva. :»Ne moremo se zadovoljiti z vmesnimi stopnjami, ampak moramo nenehno, pogumno, pronicljivo in ponižno iskati voljo [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], tudi če ne ustreza našim preprostim človeškim načrtom.« Pozval je vse sodelujoče, naj vsak po svoji vlogi dela za dosego tega občestva. Vse pravoslavne Cerkve so sprejele nadaljevanje tega pogovora.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673|title=Ekumenski sastanak u Srbiji 2006.|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. december 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> Sad teh priprav je bilo srečanje naslednje leto, h kateremu so povabili tudi [[protestanti|protestante]]. ==== "Jezus Kristus - temelj in upanje Evrope" ==== V [[Kovilj]]u, [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Feketić]]u je potekalo Tridnevno ekumensko romanje [[krščanstvo|krščanskih]] Cerkva pod geslom ''"Jezus Kristus - Luč sveta, temelj in upanje Evrope"''. Srečanje sta pripravila "Ekumenski svet [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]" ter "[[Škofija Novi Sad|Bačka škofija]] SPC" ob zglednem sodelovanju [[Madžari|madžarskih]] [[Kalvinizem|reformatov]] in [[Slovaki|slovaških]] [[evangeličani|evangeličanov]]. Glavno težo priprave in uspešnega poteka sta nosila [[metropolija|metropolita]] [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] in [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Bulović]]. #Ekumensko romanje se je začelo ''v nedeljo, 10. septembra 2006'', v samostanu Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u z bedenjem in svetim bogoslužjem, ki sta ga vodila bački škof Irenej in jegarski škof Porfirij. #''V ponedeljek'' so v prostorih Matice srbske v [[Novi Sad|Novem Sadu]] potekala predavanja o meništvu. Jegarski škof Porfirij je govoril o smislu in duhovnosti samostanskega življenja, sestra Ines Kezić je govorila o meništvu v [[Rimskokatoliška Cerkev |Katoliški Cerkvi ]], predavanje pa je imel tudi bački škof [[Irenej Bulović|Irenej]], ki je govoril o prispevku meništva k omiki sodobnega sveta, in pa [[evangeličani|evangeličanski]] nadzornik [[Árpád Dolinszky]]. #''Torek'' se je začel z molitvijo v Evangeličanski cerkvi v Novem Sadu. Po skupni molitvi so bila v veliki studijski dvorani "M" RTV Novi Sad predavanja na temo "Charta ecumenica", ki jih je imelo več predavateljev; med njimi je pravoslavni govornik izrazil mnenje, da papeški primat pravzaprav ni ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]]. Vsi udeleženci so se nato udeležili slovesne [[sveta maša|maše]] v cerkvi Marijinega imena prav na dan žegnanja. Zaradi njene lepote in veličastnosti jo imenujejo na splošno kar „Novosadska katedrala“, čeprav to nikoli ni bila. Podoben naziv "Vršečka katedrala" pripada iz istih razlogov tudi podobni novogotski umetnini v [[Banat|banatskem]] [[Vršac|Vršcu]]. Nenavadno pa je, da v [[Bačka|Bački]] obstoji prava katoliška [[stolnica]] na severnem sedežu [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - v [[Subotica|Subotici]]; v [[Banat]]u pa je [[Zrenjaninska stolnica]] in središče škofije v nekdanjem [[Zrenjanin|Bečkereku]], ki je pravzaprav čisto na zahodu nekdanje [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Medtem pa obstajata resnični pravoslavni škofijski središči tako v osrednjem [[Novi Sad|Novem Sadu]] kot tudi v vzhodnem Vršcu. Zato je bila dejavna navzočnost "domačega" škofa na tem srečanju toliko bolj pomenljiva in dragocena. Somaševali so [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar]], [[Škofija Subotica|subotički škof]] [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], [[Škofija Kotor|kotorski škof]] [[Ilija Janjić]] in pomožni [[Nadškofija Osijek-Đakovo|đakovsko-sremski škof]] ter [[generalni vikar]] za [[Škofija Srem]] [[Đuro Gašparović]]. Na koncu je navzoče spodbudil k slogi in vzajemnosti [[kristjani|kristjanov]] škof Bulović, nakar je bil slovesni sprejem v Izvršnem svetu [[Pokrajinska vlada Vojvodine|Pokrajinske vlade Vojvodine]] pri podpredsedniku [[Tamás Korhecz|Tamásu Korheczu]]. #''Sreda, tretji dan »romanja«'', se je začel z molitvijo akatista v [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|Svetega Jurija]]. Predavanja v svečani dvorani [[Matica srbska|Matice srbske]] sta imela protagonista srečanja [[metropolija|metropolita]] [[Irenej Bulović|Irinej]] in [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] na temo »Kristus – luč sveta, temelj in upanje Evrope«. Ob koncu je bila tiskovna konferenca, »romarji« pa so se odpravili v [[Feketić]] – sedež [[Samosvoji reformati|Reformiranih kristjanov]]. [[Krščanstvo|Krščanski]] voditelji so vsak v svojem jeziku povzeli edinstveno sporočilo tega »romanja« in skupno podelili [[blagoslov]]. To izredno uspelo ekumensko srečanje v [[Vojvodina|Vojvodini]] je bilo pravzaprav priprava na »Tretje evropsko ekumensko srečanje« v [[Sibiu]] v [[Romunija|Romuniji]] naslednje leto v organizaiji »Zveze evropskih škofovskih konferenc« in »Konference evropskih Cerkva«, ki ga je [[papež Benedikt XVI.]] pozdravil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/benedict-xvi/en/letters/2007/documents/hf_ben-xvi_let_20070820_assemblea-sibiu.html|title= Letter to the participants in the Third European Ecumenical Assembly organized by the Council of European Episcopal Conferences and by the Conference of European Churches|publisher= Libreria Editrice Vaticana|author=Papež Benedikt XVI.|place=Vatikan|language=en|date=20. avgust 2006|accessdate=2. november 2025}}</ref> Srečanje v Sibiu je potekalo od 4. do 9. septembra 2007 pod geslom ''"Kristusova luč naj sveti vsem ljudem!"''<ref>{{cite web|url=https://www.oecumene.nl/files/2012/03/Final_Message_EN.pdf#:~:text=In%20the%20name%20of%20our%20Triune%20God%2C%20the,by%20the%20richness%20of%20Orthodox%20spirituality%20and%20tradition.|title= THIRD EUROPEAN ECUMENICAL ASSEMBLY. Assembly message|publisher=oecumene.nl|author=|place=|language=en|date=8. september 2007|accessdate=2. november 2025}}</ref> Spodbudno pismo pa je "Zveza evropskih škofovskih konferenc" poslala prihodnjim udeležencem že poldrugo leto poprej.<ref>{{cite web|url=https://www.fides.org/en/news/4805|title= EUROPE - Letter to the churches in Europe announcing 3rd European Ecumenical Assembly which will culminate in Rumania in September 2007|publisher=Agenzia Fides|author=|place=|language=en|date=4. maj 2005|accessdate=2. november 2025}}</ref> ==== Neutrudni delavci za zedinjenje kristjanov ==== Velike zasluge za potek in povezanost srečanja imata poleg omenjanih metropolitov zlasti [[duhovnik]]a [[Andrija Kopilović]] (1941-2019) in [[Tone Rojc]] (1940-2020); njega sta v [[Beograd]]u dva sorodnika misijonarja spoznavala s pravoslavjem; v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je prijateljeval s [[pravoslavni|pravoslavnim]] [[župnik]]om [[Aleksandar Šimić|Aleksandrom Šimićem]]. Spremljal je že od 1964 [[Slovenci|slovenske]] bogoslovce na obiske k pravoslavnim na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjsko Bogoslovje]].<ref>{{cite web|url=https://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/images/nase-obcestvo/2015-7in8-nase-obcestvo.pdf|title= Zlata maša Antona Rojca|publisher=Uršulinska cerkev sv. Trojice|author=Dragan Adam|place=Ljubljana|language=sl|date=28. junij 2015|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> Seveda so s svojo navzočnostjo in molitvijo pripomogli k uspelim srečanjem tudi duhovniki, redovniki in redovnice, diakoni, katehetje, veroučitelji in verniki vseh teh krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=ika.hkm|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Bulović je na splošno znan po svojem ekumenskem delu in sodelovanju v pogovorih med različnimi [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi: [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]], [[Protestantizem|protestanti]] in [[Anglikanska cerkev|anglikanci]]. Gornje srečanje je samo eno od številnih, ki so pokazala, da ima dobre stike s katoliškimi škofi v Srbiji; izpostaviti smemo ekumensko povezanost z [[Nadškofija Beograd|beograjskim nadškofom]] in [[metropolija|metropolitom]] [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Nekaj tako samo po sebi umevnega, kot so dobri odnosi med ljudmi ter zbliževanje med kristjani, pa se je srečevalo v balkanski sredini vsakodnevno tudi s predsodki in nasprotovanji ter je Bulović glede na ekumenizem vedno moral vedno krmariti previdno "[[med Scilo in Karibdo]]".<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.birmiss.com/pomen-phraseologism-med-scilo-in-karibdo-izvorne-zgodbe/#goog_rewarded|title= Pomen fraze "med Scilo in Karibdo" - izvirne zgodbe|publisher=sl.birmiss.com|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=28. oktober 2025}}</ref> === "Vroče" teme === Čeprav so mu [[občilo|občila]] očitala prizadevanje za že pretirano in nekritično "simfonijo med Cerkvijo in državo", je v dvajsetih letih opaziti tudi na tem področju določen premik z občasnimi poseganji na najrazličnejša področja javnega življenja.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== Ukrajina ==== Njegovo narodnostno (ne)opredeljenost nekako povzema stavek: „Čeprav se je rodil kot [[Srbi|Srb]] iz [[Vojvodina|Vojvodine]], je obljubil, da bo umrl kot [[Grki|Grk]] in vstal od mrtvih kot [[Rusi|Rus]]“.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Čeprav je študiral tudi v [[Grčija|Grčiji]] in je priznan profesor [[grščina|grščine]], pa se je njegovo navdušenje nad „grškim svetom“ ob tragičnih dogodkih v zvezi z [[Ukrajina|Ukrajino]] prilično ohladilo. Kot izrazit [[rusofilstvo|rusofil]] se nikoli ni hotel pomiriti z narodnostno, še manj pa s cerkveno samostojnostjo [[Ukrajina|Ukrajine]], kar je očitno iz njegove izjave ob priznanju ukrajinske avtokefalnosti 2019 iz središča [[pravoslavje|pravoslavja]] - iz [[ekumenizem|ekumenskega]] [[Carigrad]]a: {| |- ! Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavie.cl/sr/crkva-jelade-priznala-pravoslavnu-crkvu-ukrajine/|title= Црква Јеладе признала „Православну Цркву Украјине”|publisher= Православна Црква у Чилеу|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=sr|date=20. oktober 2019|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ! Grška cerkev je priznala "Ukrajinsko pravoslavno cerkev" |- | <blockquote> У суботу, 19. октобра 2019, Патријарх цариградски Вартоломеј и Архиепископ атински Јероним служили су саборну архијерејску Литургију, уз саслужење више епископа и клирика, у древном храму Нерукотвореног образа Христовог у Солуну (Ахиропиитос).<br> Том приликом је Архиепископ атински, у својству председника Светог Синода у Атини (пошто Грчка Црква нема Предстојатеља јер јој Цариград никад није ни признао праву и пуну аутокефалију), практично признао такозвану Православну Цркву Украјине, склепану од украјинских расколничких групација, без консултацијâ са канонском Црквом на челу са митрополитом Онуфријем, тиме што је лажни митрополит „кијевски и све Украјине” Епифаније Думенко помињан на светој Литургији као један од поглаварâ аутокефалних Православних Цркава, односно његово име је унето у диптихе Грчке Православне Цркве.<br> Став Српске Правослaвне Цркве, саборски формулисан, остаје неизмењен: непокајане украјинске расколнике не признајемо ни за припаднике Цркве, акамоли за нормалну аутокефалну Православну Цркву. </blockquote> | <blockquote> V soboto, 19. oktobra 2019, sta carigrajski patriarh Bartolomej in atenski nadškof Hieronim obhajala zborno hierarhično bogoslužje ob somaševanju več škofov in duhovščine v starodavni cerkvi Kristusove podobe, ki ni narejena z rokami, v Solunu (Achiropiitos). Ob tej priložnosti je atenski nadškof v vlogi predsednika Svete sinode v Atenah (saj Grška cerkev nima primasa, ker Konstantinopel ni nikoli priznal njene resnične in polne avtokefalnosti) praktično priznal tako imenovano Pravoslavno cerkev Ukrajine, ki so jo oblikovale ukrajinske razkolniške skupine, brez posvetovanja s kanonsko Cerkvijo, ki jo vodi metropolit Onufrij, tako da je na sveti liturgiji omenil lažnega metropolita »Kijeva in vse Ukrajine« Epifanija Dumenka kot enega od poglavarjev avtokefalnih pravoslavnih cerkva, tj. njegovo ime je bilo vključeno v diptihe Grške pravoslavne cerkve.<br> Stališče Srbske pravoslavne cerkve, ki ga je oblikoval sabor, ostaja nespremenjeno: neskesanih ukrajinskih razkolnikov ne priznavamo za člane Cerkve, kaj šele za normalno avtokefalno pravoslavno cerkev. </blockquote> |} Ko so ji torej nekatere avtokefalne pravoslavne Cerkve s Carigradom in Atenami na čelu 2019 priznale samostojnost in neodvisnost od [[Rusija|Rusije]], je Bulović kakršnokoli priznanje ostro zavrnil. Podvomil je celo glede avtokefalnosti Grške pravoslavne Cerkve in obtožil ekumenskega patriarha zavoljo priznanja avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author= Епископ бачки Иринеј|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> ==== [[covid-19|Korona]] ==== 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev. Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti". V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] je patriarh 19. aprila ob polnoči služil velikonočno bogoslužje brez prisotnosti vernikov; vendar so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina - kot je pri njih navada - z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše - [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika.<ref>{{cite web|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite web|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbo s korono že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „[[Amfilohij Radović|Amfilohij]] ni umrl od korone“;<ref>{{cite web|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> == Kritika == Kadar se njegovo ime omenja v dnevnem [[tisk]]u ali [[občilo|medijih]], ne izostane kritika; večkrat mu pripisujejo zagovarjanje nekaterih skrajnih stališč, zlasti glede "vročih" tem, kot so: [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] in [[Ukrajina]], pa tudi v zvezi s [[covid-19|korono]], rodno ali [[LGBT|LGBT ideologijo]]; včasih je poskrbel za uveljavitev dobrega imena, ki naj bi ga tisk očrnil, tudi s pomočjo [[sodišče|sodišča]] ali pa [[policija|policije]].<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title=Kritika klerikalizacije Srbije|publisher=AFANS|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=2007|accessdate=12. februar 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Neredko mu očitajo tudi izrazito [[rusofilstvo]] ter da je močno pod vplivanjem predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]]; tako je na primer spremljal [[patriarh]]a [[Porfirij Perić|Porfirija]], ki je med drugim tožil srbske študente [[Rusija|ruskemu]] predsedniku [[Vladimir Putin|Putinu]] zaradi tkim. "obarvane revolucije" in se tako postavil na stran režima proti študentom; Bulović je nosilce tega širokega gibanja, ki zahteva transparentnost oziroma razvidnost in demokratične spremembe, šel korak dalje od patriarha ter jih imenoval za teroriste.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Še dalje je šel zoper študente v blokadi »metropolit zvorniško-tuzlanski [[Fotij Sladojević|Fotij]]« (*1961), ki jih je ozmerjal celo kot [[demon|hudiče]] in [[satanizem|sataniste]].<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Spletni časopis ''Blic'' === »Blic« z dne 4. oktobra 2020 v nepodpisanem članku bačkemu škofu Ireneju očita celo vrsto morebitnih nepravilnosti: #da je dal baje ob svojem prihodu v to ustanovo postaviti rešetke na okna bogoslovnega internata, da bi prisilil študente k upoštevanju od njega postavljene »hore legalis«. #Postavljen je bil za docenta in pozneje za rednega predavatelja predmeta [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogoslovni fakulteti]], čeprav baje za ta položaj ni bil usposobljen. Nepodpisani kritik mu očita, da njegova doktorska teza o svetem [[Marko Efeški|Marku Efeškem]], ki sploh ni bil razlagalec Nove zaveze, ni ustrezala za ta predmet.<ref>Nadškof Marko Efeški ({{lang-el|Άγιος Μάρκος ο Ευγενικός}}; 1392—1444) je bil pod vplivom Carigrajske porte zagrizen nasprotnik zedinjenja [[kristjani |kristjanov]] na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] prav zato, ker ni zadostno poznal [[sveto pismo|svetega pisma]].</ref> Tudi od drugod se slišijo glasovi, da za predavatelja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Nova zaveza|Nove zaveze]] ne poseduje potrebnih znanstvenih usposobljenosti.<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija |publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> #Pregnal je baje s fakultete več predavateljev (škofa Maksima Vasiljevića, docenta Marka Vilotića) in nato še dekana, škofa Ignjatija Midića, ki ni hotel odpustiti teh dveh predavateljev. # Po izvolitvi za škofa je baje vse svoje dolžnosti na fakulteti prenesel na svojega asistenta, ki je že do takrat opravljal večino njegovih dolžnosti, čeprav je končal le osnovni študij teologije. # Blic mu končno očita, da je bil na fakulteti vseskozi »insajder« (tj. zastopnik) režima [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], pozneje pa tudi vladavine Demokratske stranke [[Boris Tadić|Borisa Tadića]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/nin/pravo-lice-episkopa-backog-irinej-bulovic-progonitelj-proterivac-i-veciti-insajder/pvtzgye|title= PRAVO LICE EPISKOPA BAČKOG "Irinej Bulović: Progonitelj, proterivač i večiti INSAJDER VLASTI U SPC"|publisher=Blic|author=|place=Beograd|language=sr|date=4. oktober 2020|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> Tako ni po vzoru nekaterih drugih vladik iz kroga "justinovcev" - kot na primer [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (1938-2020), [[Artemij Radosavljević|Artemij]] (1935-2020) ali [[Atanazij Jevtić|Atanazij]] (1938-2021) - nikoli kritiziral aktualne oblasti od [[Slobodan Milošević|Miloševića]] pa naprej, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in kaj je takrat počel; trudil se je marveč dosledno za "simfonijo med cerkveno in državno oblastjo".<ref>{{cite web|url=https://vigilare.info/istaknuto/2022/08/vladar-iz-sjene-irinej-bulovic-duhovni-otac-patrijarha-porfirija/|title= Vladar iz sjene: IRINEJ BULOVIĆ, duhovni otac patrijarha Porfirija|publisher=vigilare.info|author=vigilare|place=|language=hr|date=8. avgust 2022|accessdate=22. oktober 2025}}</ref> === Igralska skupina ''Teatro dei Venti'' === Igralska skupina ''’Teatro dei Venti’''<ref>{{cite web|url=https://www.findglocal.com/IT/Modena/393040954065040/Teatro-Dei-Venti|title=Teatro Dei Venti. Compagnia Teatrale attiva a Modena dal 2005: spettacoli di sala e di strada, laboratori in strutture carcerarie, centri di salute mentale, attività di formazione...una comunità teatrale.|publisher=Find Glocal|author= Stefano Tè|place=Modena|language=it|date=10. oktober 2025|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Bački vladika [[Irenej Bulović|Irinej]] je 2006 s pomočjo [[policija|policije]] prekinil ulično predstavo italijanske skupine ''"Teatro dei Venti"'' pred škofijsko palačo, da bi „preprečil divjanje pred cerkvijo in njenimi okni“, češ da to ni bila nikakršna predstava, temveč "arogantna in primitivna satanistična seansa"; po njegovi navedbi „so se v času bogoslužja v kapeli škofovske palače pojavili ’častilci Satana’.“ Čeprav je dvourni program na Trgu svobode in Zmaj Jovini ulici organizator Študentskega kulturnega centra v redu prijavil SUP-u v [[Novi Sad|Novem Sadu]], je bila predstava prekinjena deset minut pred koncem. Teden dni pozneje pa so nekateri državljani [[Ruma|Rume]] v prisotnosti pravoslavnega [[duhovnik]]a žalili igralce. Režiser Stefano Te se je po tem odločil, da preneha z nastopanjem.<ref>{{cite web|url=https://kuda.org/sites/default/files/docs/Kritika%20klerikalizacije%20Srbije_final.pdf|title= Kritika klerikalizacije Srbije: Dnevnik crkvenih uvreda 2000 – 2006 Od desekularizacije ka klerikalizaciji|publisher=Kuda.org|author=Zoran Petakov|place=|language=sr|date=2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Antifašist ''Zoran Petakov'' === Aktivistu ''Antifašistične akcije Novega Sada'' ''Zoranu Petakovu'' je bil izrečen ukrep za sto dni hišnega pripora v zameno za stodnevno zaporno kazen, ker je v neki televizijski oddaji dejal, da [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev (SPC)]] podpira določene skrajne skupine v Srbiji. Petakov je tedaj ''episkope Artemija, Amfilohija, Atanasija in Ireneja označil za "štiri jahače apokalipse"'' (v pomenu vojnih hujskačev). Zaradi protestov zagovornikov [[človekove pravice|človekovih pravic]] in zastaranosti primera je časnikarju medtem bila kazen oproščena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Hronika/251825/Dobio-100-dana-kucnog-pritvora-zbog-uvrede-episkopa-Irineja-|title=Dobio 100 dana kućnog pritvora zbog uvrede episkopa Irineja |accessdate=2013-02-11|publisher=Jelena Velinović - Kurir}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pescanik.net/2012/05/jahac-bez-glave/|title=Tag: Zoran Petakov|accessdate=2012-05-28|publisher=Vladimir Arsenijević v Peščanik}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kurir-info.rs/tagovi/zoran-petakov|title= Tagovi: Zoran Petakov|accessdate= 2013-02-12|publisher= Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir-info.rs/osloboden-novinar-zoran-petakov-clanak-524801|title=Oslobođen novinar Zoran Petakov|accessdate=2012-11-23|publisher=Kurir}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == *[[Bačka]] *[[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *[[Srbija]] *[[Krščanstvo]] *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Irinej Bulović}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/Vojvodina: Veliki ekumenski događaj – IKA * Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću] ;{{ikona sr}} *[https://www.b92.net/o/info/vesti/index?yyyy=2005&mm=12&dd=15&nav_category=12&nav_id=182673 Ekumenski sastanak u Srbiji 2006. - B92] *[https://gledaj.rs/2025/11/03/irinej-bulovic-dosije-vladike-koji-je-sluzio-svim-rezimima/ Irinej Bulović – dosije vladike koji je služio svim režimima - Gledaj.rs] *[https://nova.rs/vesti/politika/tri-poruke-patrijarha-porfirija-putinu-od-vucica/ Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića - nova.rs] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bulović, Irenej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Atenah]] 5r7v5pjz1v8jmjlqwwluup0zac2e811 0 366600 6657836 6656438 2026-04-09T13:36:42Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Caravaggio, Michelangelo Merisi da - The Calling of Saint Matthew - 1599-1600 (hi res).jpg]] → [[File:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]]) 6657836 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Caravaggio | birthname = <!-- WD --> | birthdate = <!-- WD --> | location = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | nationality = [[italijani|italijan]] | field = [[slikarstvo]] | training = | movement = [[barok]] | works = glej [[#Opus]] | patrons = | awards = }} '''Michelangelo Merisi''' ali '''Amerighi da Caravaggio''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]], Milano, * [[29. september]] [[1571]], Porto Ercole, † [[18. julij]] (?) [[1610]] Deloval je v [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]], na [[Malta|Malti]] in [[Sicilija|Siciliji]] med leti 1592 (1595 ?) in 1610. Njegove slike združujejo realistično opazovanje človeškega stanja, tako fizično kot čustveno, z dramatično uporabo osvetlitve in so vplivale na baročne slikarske šole tedanjega časa. Caravaggio je kot novost vpeljal radikalni [[naturalizem]], ki v kombinaciji z dramatičnim fizičnim opazovanjem, uporablja [[chiaroscúro]]. Slaven za življenja, je bil takoj po smrti pozabljen, dokler ga niso ponovno odkrili v 20. stoletju. Njegov vpliv je opaziti v delih [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Jusepe de Ribera|de Ribere]], [[Bernini]]ja in [[Rembrandt]]a. == Življenje in delo == === Mladost (1571-1592) === Prvih pet let življenja Michelangela Merisija je slabo dokumentiranih. Drži menda le datum rojstva, to je 29. september 1571. Kraj je bodisi Caravaggio pri Bergamu, morda tudi [[Milano]], kjer je njegov oče, Fermo Merixio, živel od leta 1563 do 1576 in služil pri Francescu I. Sforzi, markizu Caravaggia, kot "mojster" (umetnik, [[arhitekt]], [[dekorater]], polir, ...). Ko je bilo Michelangelu pet let, so se na begu pred kugo preselili v Caravaggio. Oče mu je umrl leta 1577. Mati, Lucia Aratori, je težko preživljala družino s petimi otroki in se borila s sorodniki za moževo dediščino. Mati mu je umrla leta 1584, istega leta je nastopil štiriletno pripravništvo pri za milanskem slikarju Simonu Peterzanu, slikarju beneške šole, ki je bil tudi Tizianov učenec. Bil je tudi umetnostni zgodovinar in teoretik, njegova značilnost pa je bila ljubkost in milina, kar se je poznalo tudi v zgodnjih Caravaggiovih delih. === Rim (1592/95-1600) === Merisi je zapustil Milano leta 1592, v Rim pa prispel leta 1596. Vmes je potoval med Lombardijo in Benetkami in se pri različnih umetnikih izpopolnjeval: živo in realistično predstavljanje je povzel po Foppi, od [[Andrea Mantegna|Andrea Mantegne]] se je naučil perspektive. Dobro je poznal [[beneško slikarstvo]], dozorel je njegov koloristični slog. V Rimu se je znašel sredi konca [[Manierizem|manierizma]]. Tukaj so živeli po humanističnih načelih. Vključil se je v studio pri Cesariju d'Arpinu (1568-1640), prvem rimskemu slikarju in umetniku. Merisi se je izučil v klasičnih tehnikah, naučil se je metafor in [[Alegorija|alegorij]], slikal je [[Tihožitje|tihožitja]] s flamskimi vzorci, posrečilo se mu je povezati lombardijsko z rimsko-flamskim svetom, kar ga je pripeljalo k pomembnim naročilom. Mladi Merisi je v Rimu naletel na okolje, ki je bilo zelo naklonjeno kulturi. Pri d'Arpinu je slikal za prodajo, risal je slike stvarnih pokrajin in resničnih oseb. Postal je tudi slikar tihožitij kot temeljne prvine svojih del. Njegov način slikanja, po naravi in z modelom, mu je onemogočal izdelati po več podpisanih različic istega motiva. Kasneje se s tem ni obremenjeval in podvajal dela, po katerih je bilo povpraševanje. Kljub temu pa niti dve deli nista bili povsem enaki, umetniška žilica mu je narekovala vedno nove detajle. Nabožne motive je Caravaggio začel slikati proti koncu stoletja. Jemal jih je kot žanrske, vključene v naravno okolje in ustvarjal povezavo med človeškim in božjim. Rad je imel zapletene snovi kot je zamaknjenje, meditacija, prizore iz Svetega pisma in podobno. Slikar je bil veren človek, ki se je navezoval na prvotno Cerkev, ki je poudarjala revščino in čiste ideale. Nekatera dela iz tega obdobja so: ''[[Počitek na begu v Egipt]]'' (galerija Doria Pamphil, Rim), ''[[Deček, ki ga je ugriznil kuščar]]'' (1595, Firence), ''Koncert mladih'' (1595–1596, Metropolitan Museum of Art, New York), ''[[Deček s košaro sadja]]'' (1593–1594, Galleria Borghese, Rim), ''Sveti Janez Krstnik'' in druge. === Najbolj znani slikar v Rimu (1600-1606) === [[Slika:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg|thumb|right|250px|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', kapela Contarelli, cerkev San Luigi dei Francesi]] Leta 1599 je Caravaggio sklenil pogodbo za poslikavo kapele Contarellijev v cerkvi San Luigi dei Francesi. Delo na poslikavi se je vleklo že od leta 1565, izvajali so ga različni mojstri, medtem je nastal tudi nov slog barok in nova papeška politika. Dve deli, ''Mučeništvo sv. Mateja'' in ''Klicanje sv. Mateja'', končani leta 1600, sta takoj postali senzacija. Caravaggio je s poudarjenim chiaroscuro dodal likom veliko dramatike, z realizmom pa novo raven čustvene intenzivnosti. Mnenje med sodobniki so bila različna. Nekateri so ga obsojali zaradi vztrajanja da slika iz življenja, večina pa ga je ocenila kot velikega umetniškega vizionarja.<ref>Bellori. The passage continues: "[The younger painters] outdid each other in copying him, undressing their models and raising their lights; and rather than setting out to learn from study and instruction, each readily found in the streets or squares of Rome both masters and models for copying nature."</ref>. Radiografske raziskave so pokazale, da je ''Mučeništvo'' tretja predelana poslikava čez prvi dve iz renesančnega obdobja. V cerkvi San Luigi dei Francesi je na razstavi platen Caravaggio dosegel sloves, ki mu je omogočil pridobiti pomembna nova naročila. Ciklus v kapeli Cesarijev v cerkvi Santa Maria del Popolo obsega dvoje platen: ''Mučeništvo svetega Petra'' in ''Sveti Pavel pade s konja'' (1601). Platna so bila izdelana z zamudo, saj je moral prvo verzijo na zahtevo naročnikov popolnoma spremeniti. Prizori so skrajno realistični, format je velik, poudarjeno je pričevanje o dogodku. Ob njegovih delih, slikal je zelo naturalistično, se je pokazal problem, da ima naročnike odprte za novosti in omejevalne cerkvene predpise. Živel je tudi precej nasilno in razbrzdano življenje in bil večkrat kaznovan. Po enem od pretepov, ko je ranil notarja Pascqualoneja, je 6. avgusta 1605 pobegnil v [[Genova|Genovo]]. V goste ga je sprejel knez Marcantonio Doria, za katerega je kasneje naslikal ''[[Mučeništvo svete Uršule (Caravaggio)|Mučeništvo svete Uršule]]'' (1610). Po sodni poravnavi se je kmalu vrnil v Rim, tako da v genovskem slikarstvu ni mogel pustiti trajnejšega vpliva. Dne 29. maj 1606 je ubil, morda nehote, mladeniča z imenom Ranuccio Tomassonija iz Ternija ([[Umbrija]]). Tokrat ga njegovi pokrovitelji niso mogli zaščititi in pobegnil je v [[Neapelj]]. Med letoma 1604 in 1606 je za kapelo Cavalettijev v [[San Agostino, Rim|baziliki svetega Avguština]] v [[Rim]]u naslikal ''[[Loretska Mati Božja (Caravaggio)|Loretsko Mati Božjo]]''. Prizor predstavlja poklon dveh starčkov, ki sta v cerkev prišla peš. Starca sta prikazana zelo človeško medtem ko Marija izraža idealno plemenitost, pri čemer je slikar spretno uporabil svetlobo. === Obdobje 1606 - 1610 === V Neapelj je Caravaggio prišel jeseni 1606, saj je bilo to mesto edino, ki je lahko zagotavljalo več dela umetnikom. Za potovanje je porabil plačilo za delo ''[[Večerja v Emavsu (Caravaggio)|Večerja v Ermavsu]]''. V Neaplju je ostal okoli deset mesecev in veliko delal. Dobil je naročilo trgovca Nikola Radulovića ''[[Roženvenska Mati Božja (Caravaggio)|Roženvenska Mati Božja]]'' (1606-1607, danes v Kunsthistorisches Museum, Dunaj), za upravo Dobrodelnega društva je naslikal ''Mater usmiljenja''. Potem je naslikal še ''Bičanje'', ''Salomo'' in ''Križanje svetega Andreja''. Caravaggiov vpliv v Neaplju je povzročil, da so se umetniki otresli tradicije poznega šestnajstega stoletja in začeli z modernejšim slikarstvom. Poleti leta 1607 je Caravaggio prispel na [[Malta|Malto]], ki je bil tedaj dominij vitezov svetega Janeza iz [[Jeruzalem]]a. Želel je slikati v redovni cerkvi v [[Valletta|Valletti]]. Za fra Ippolita Malaspina je naslikal ''Svetega Hieronima'' za kapelo v cerkvi svetega Janeza. Najlepše malteško delo za kor v katedrali malteških vitezov v Valletti, ''[[Obglavljenje Janeza Krstnika (Caravaggio)|Obglavljenje Janeza Krstnika ]]'' (1608), je naslikal, ko je bil 4. julija povzdignjen v viteza. Na Malti je naslikal še več del, na koncu pa vse pokvaril s pretepom, za njim pa je prišla tudi obtožba za umor in bil je zaprt. Iz ječe je pobegnil na [[Sicilija|Sicilijo]] v Siracuso. Decembra 1608 ga je red izobčil. V [[Sirakuze|Sirakuzah]] je našel prijatelja Maria Minnitija, ki mu je našel tudi delo. Senat je naročil sliko ''[[Pokop svete Lucija (Caravaggio)|Pokop svete Lucije]]'' za njej posvečeno cerkev. Slikal je tudi v [[Messina|Messini]], med drugim za bogatega genovskega trgovca Giovannija Battiste de Lazzarija in to za kapelo v cerkvi Križarjev. Znani deli sta še: ''[[Vstajenje Lazarja (Caravaggio)|Vstajenje Lazarja]]'' in ''[[Čaščenje pastirjev (Caravaggio)|Čaščenje pastirjev]]''. Dalje se je odpravil v [[Palermo]], kjer je v avgustu 1609 naslikal še eno ''Rojstvo s svetim Frančiškom in svetim Lovrencem''. Po devetih mesecih na Siciliji, natančneje 24. avgusta 1609, se je Caravaggio vrnil v Neapelj. Ostal je do julija 1610 in neumorno delal. Tri slike za cerkev Lombardijcev, med njimi ''Vstajenje'' in ''Mučeništvo svete Uršule'' so maja 1610 odpeljali v Genovo. Julija 1610 se je Caravaggio odločil vrniti v Rim in upal na pomilostitev, ki je bila obljubljena kardinalu Ferdinandu Gonzagi. Ob izkrcanju so slikarja prijeli in zaprli. Češ da je šlo za pomoto, so ga izpustili. Caravaggio se je hotel vrniti na ladjo, vendar je ta že odplula. Napadla ga je mrzlica, po mnenju nekaterih posledica slabo zaceljenih ran dobljenih v Neaplju, po mnenju drugih pa naj bi šlo za poskus umora in po nekaj dneh je 18. julija 1610 umrl v Port'Ercolu, kjer so ga tudi pokopali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-10682743 |title=BBC News - Vatican reveals Caravaggio painting 'found' in Rome |publisher=Bbc.co.uk |date=2010-07-19 |accessdate=2012-11-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/10333158 |title=BBC News - Church bones 'belong to Caravaggio', researchers say |publisher=Bbc.co.uk |date=2010-06-16 |accessdate=2012-11-18}}</ref> Caravaggio je morda umrl tudi zaradi zastrupitve s svincem. Barve, ki so se uporabljale v tistem času, so vsebovale visoke količine svinca. Caravaggio pa je bil znan po nasilnem vedenju, kar ga je lahko povzročila zastrupitev s svincem.<ref>{{navedi splet|author=Tom Kington in Rome |url=http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2010/jun/16/caravaggio-italy-remains-ravenna-art |title=The mystery of Caravaggio's death solved at last – painting killed him &#124; Art and design |publisher=The Guardian |date= |accessdate=2012-11-18}}</ref> == Rojstvo baroka == Caravaggio je dokončno vpeljal v slikarstvo [[chiaroscúro]]. Chiaroscuro je bil znan že dolgo preden je prišel na sceno, vendar je bil Caravaggio prvi, pri katerem je bila ta tehnika prevladujoč slogovni element (mehčanje senc in fiksiranje likov s svetlobo). Strogo opazovanje telesne in psihološke realnosti je bil razlog tako za njegovo neizmerno popularnost, kot pogoste težave z verskimi naročili. Delal je z veliko hitrostjo, z živimi modeli, neposredno na platno, risb praktično ni zapustil. Tak pristop je bil prekletstvo sposobnih umetnikov tedanjega časa. Še modeli so bili bistvenega pomena za njegov realizem. Nekateri so ugotovili, vključno z Mariom Minnitijem in Francescom Bonerijem, kolegoma umetnikoma, da nastopata v različnih likih na slikah, mladi Francesco kot angel, baptist in David na poznejših platnih. Njegovi ženski modeli so bile Fillide Melandroni, Anna Bianchini in Maddalena Antognetti (Caravaggiova priležnica), vse znane prostitutke, ki se pojavljajo kot ženski verski liki, tudi kot Marija in različne svetnice.<ref>Much of the documentary evidence for Caravaggio's life in Rome comes from court records; the "artichoke" case refers to an occasion when the artist threw a dish of hot artichokes at a waiter.</ref> Caravaggio sam se pojavi na več slikah, njegov avtoportret je na skrajni desni na sliki ''Mučeništvo sv. Uršule''.<ref>Caravaggio's self-portraits run from the ''Sick Bacchus'' at the beginning of his career to the head of Goliath in the ''David with the Head of Goliath'' in Rome's Borghese Gallery. Previous artists had included self-portraits as onlookers to the action, but Caravaggio's innovation was to include himself as a participant.</ref> == Vpliv Caravaggia na slikarstvo == [[Slika:Supper at Emmaus-Caravaggio (1601).jpg|thumb|right|''[[Večerja v Emavsu (Caravaggio)|Večerja v Emavsu]]'', 1601, olje na platnu, 139x195 cm. [[Narodna galerija, London]]. Caravaggio je lik zgoraj levo.]] Poslikave o sv. Mateju v kapeli Contarellijev so imele takojšen učinek pri mlajših umetnikih v Rimu in [[Caravaggisti|caravaggizem]] je postal pojem za vsakega ambicioznega mladega slikarja. Prvi posnemovalci so bili [[Orazio Gentileschi]] in [[Giovanni Baglione]]. Caravaggio je Baglioneja kasneje obtožil [[plagiat]]orstva tako da sta bila vpletena v dolgotrajen spor. Baglione je napisal prvo biografijo o Caravaggiu. V naslednji generaciji caravaggistov so bili Carlo Saraceni, Bartolomeo Manfredi in Orazio Borgianni. Gentileschi, čeprav je bil precej starejši, je bil le eden umetnikov, ki je živel precej dlje kot do leta 1620 in končal kot dvorni slikar Karla I. Angleškega. Caravaggiovo kratko bivanje v Neaplju je imelo precejšen vpliv na neapeljsko šolo, kjer sta bila posnemovalca Battistello Caracciolo in Carlo Sellitto. Gibanje caravaggistov se je končalo z izbruhom [[kuga|kuge]] leta 1656, je pa bila španska povezava z Neapljem ključnega pomena pri oblikovanju vpliva na špansko slikarstvo. Zlasti naturalizem, ki so ga naročniki takoj sprejeli, je pognal globoke korenine pri posnemovalcih. Vplival je tudi na [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Jan Vermeer van Delft|Vermeer]]ja, [[Rembrandt]]a in [[Diego Velázquez|Velázquez]]a. Posnemanje, povzemanje in navajanje Caravaggia se skozi zgodovino evropskega slikarstva ni nikoli nehalo. Po tem, ko je stoletje po njegovi smrti zanimanje zanj usahnilo, je v 19. stoletju ponovno postal aktualen, kar se je pokazalo pri kopiranju in vplivu na slikarje. V 1920-ih je umetniški kritik Roberto Longhi ponovno postavil Caravaggiovo ime v ospredje in ga postavil v evropsko tradicijo: »[[Jusepe de Ribera|Ribera]], Vermeer, La Tour in Rembrandt brez njega nikoli ne bi mogli obstajati. In umetnost [[Eugène Delacroix|Delacroixa]], [[Gustave Courbet|Courbeta]] in [[Édouard Manet|Maneta]] bi bilo povsem drugačno«.<ref>Roberto Longhi, quoted in Lambert, op. cit., p.15</ref> Vplivni Bernard Berenson se je strinjal: »Z izjemo Michelangela noben drugi italijanski slikar ni imel tako velikega vpliva.« == Opus == Ohranilo se je okoli 80 Caravaggiovih slik. Tudi z dokumenti in življenjepisi ni mogoče ugotoviti podatkov o nastanku njegovih slik. Težave so tudi s kopijami oziroma replikami slik, ki je izdelal sam. Precej del je izginilo, nekaj jih je bilo uničenih v drugi svetovni vojni, kar se ve iz literature in kopij. == Galerija== <gallery> File:Caravaggio - I Musici.jpg|''[[Glasbeniki (Caravaggio)|Glasbeniki]]'', 1595–1596, Metropolitan Museum of Art, New York File:Judith Beheading Holofernes - Caravaggio.jpg|''[[Judita ubija Holoferna (Caravaggio)|Judita ubija Holoferna]]'', Galleria Nazionale d'Arte Antica, Palazzo Barberini, Rim File:The Calling of Saint Matthew-Caravaggo (1599-1600).jpg|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', cerkev San Luigi dei Francesi, Rim File:Boy with a Basket of Fruit-Caravaggio (1593).jpg|''[[Deček s košaro sadja]]'', Galleria Borghese, Rim File:Caravaggio - Medusa - Google Art Project.jpg|''[[Meduza (Caravaggio)|Meduza]]'', galerija Uffizi, Firence File:Caravaggio (Michelangelo Merisi) - The Cardsharps - Google Art Project.jpg|''[[Kvartopirci (Caravaggio)|Kvartopirci]]'', Kimbell Art Museum, Fort Worth File:Caravaggio (Michelangelo Merisi) - Good Luck - Google Art Project.jpg|''[[Vedeževalka (Caravaggio)|Vedeževalka]]'', Musei Capitolini, Rim </gallery> == Viri in sklici == {{sklici}} * Rosa Giorgi, prevod Janko Moder, Caravaggio, 1998, Leonardo Arte, Milano, ISBN 961-224-015-9 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Michelangelo Merisi da Caravaggio}} * [http://www.caravaggio-foundation.org caravaggio-foundation.org] 175 works by Caravaggio {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Caravaggio}} [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Baročni slikarji]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Caravaggio| ]] rpqd5hme14szl9oj6xihk411l0x8ssm 0 367387 6657855 4916783 2026-04-09T14:01:00Z ~2026-90770-6 254477 6657855 wikitext text/x-wiki V Sloveniji so trije [[Potok|potoki]] z imenom Velka: * [[Velka (Pesnica)]], levi pritok [[Pesnica (reka)|Pesnice]] * [[Velka (Drava, Košenjak)]], levi pritok [[Drava|Drave]] s [[Košenjak|Košenjaka]] * [[Velka (Drava, Pohorje)]], desni pritok [[Drava|Drave]] s [[Pohorje|Pohorja]] {{razločitev}} e7s7qf48xrfnzyogwqk0tbwgnmlemc8 6657856 6657855 2026-04-09T14:01:27Z ~2026-90770-6 254477 6657856 wikitext text/x-wiki V Sloveniji so trije [[Potok|potoki]] z imenom [[Velka]]: * [[Velka (Pesnica)]], levi pritok [[Pesnica (reka)|Pesnice]] * [[Velka (Drava, Košenjak)]], levi pritok [[Drava|Drave]] s [[Košenjak|Košenjaka]] * [[Velka (Drava, Pohorje)]], desni pritok [[Drava|Drave]] s [[Pohorje|Pohorja]] {{razločitev}} f2br6wdgvy4kbgie1vb5udh62pljg44 0 372722 6657874 6515775 2026-04-09T14:51:51Z Markuss86 200148 6657874 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Atlético Madrid |image = |fullname = Club Atlético de Madrid, S.A.D. |short name = ATM |nickname = {{hlist|''Colchoneros''|''Rojiblancos''| ''Indios''|''Atleti''}} |founded = 1903 kot ''Athletic Club Sucursal de Madrid'' |ground = Wanda Metropolitano, [[Madrid]] |capacity = 68,456 | owner = Miguel Ángel Gil Marín (51%) <br> Idan Ofer (30%) <br> Enrique Cerezo (19%) | chairman = {{ikonazastave|ESP}} Enrique Cerezo | manager = {{ikonazastave|ARG}} [[Diego Simeone]] | league = [[La Liga]] | season = 2025/26 | position = 3. mesto | website = https://www.atleticodemadrid.com/ | pattern_la1 = _atleticomadrid2526h | pattern_b1 = _atleticomadrid2526h | pattern_ra1 = _atleticomadrid2526h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = _atleticomadrid2526a | pattern_b2 = _atleticomadrid2526a | pattern_ra2 = _atleticomadrid2526a | pattern_sh2 = _atleticomadrid2526a | pattern_so2 = _atleticomadrid2526al | leftarm2 = 3B3C62 | body2 = 3B3C62 | rightarm2 = 3B3C62 | shorts2 = 3B3C62 | socks2 = 3B3C62 | pattern_la3 = _atleticomadrid2526t | pattern_b3 = _atleticomadrid2526t | pattern_ra3 = _atleticomadrid2526t | pattern_sh3 = _atleticomadrid2526t | pattern_so3 = | leftarm3 = 0088FF | body3 = 0088FF | rightarm3 = 0088FF | shorts3 =0088FF | socks3 = 0088FF }} '''Club Atlético de Madrid, S.A.D.''', običajno imenovan '''Atlético de Madrid''' v angleščini ali preprosto '''kot Atlético,''' '''Atléti''', ali '''Atleti''', je španski profesionalni nogometni klub s sedežem v Madridu, ki igra v [[La Liga|La Ligi]]. Klub svoje tekme igra na stadionu [[Wanda Metropolitano]], ki ima kapaciteto 68.456. Po številu naslovov je Atlético Madrid tretji najuspešnejši klub v španskem nogometu, takoj za Real Madridom in Barcelono. Do sedaj je enajstkrat osvojil La Ligo in Copo del Rey, dvakrat Španski superpokal, enkrat Copo Presidente FEF in enkrat Pokal Eva Duarte. Leta 1962 so zmagali v pokalu zmagovalcev evropskega pokala, kjer so bili drugouvrščeni leta 1963 in 1986. Bili so tudi drugouvrščeni v UEFA Ligi prvakov v letih 1974, 2014 in 2016. V letih 2010, 2012 in 2018 je osvojil Evropsko ligo. Osvojili so UEFA Superpokal v letih 2010, 2012 in 2018 ter Interkontinentalni pokal v letu 1974. Atléticov domači komplet so rdeče-bele navpične črtasto majice, modre hlače ter modre in rdeče nogavice. Ta kombinacija se uporablja od leta 1911. Skozi zgodovino je bil klub znan po številnih vzdevkih, vključno ''z Los Colchoneros'' ("Delavci Vzmetnic"), zaradi njihove prve ekipe črte so enake barve kot tradicionalne vzmetnice. V 70. letih so postali znani kot ''Los Indios,''kar nekateri pripisujejo klubskemu podpisovanju več južnoameriških igralcev po odpravi omejitev podpisa tujih igralcev. Obstajajo pa številne alternativne teorije, ki trdijo, da so bile tako imenovane, ker je njihov stadion "taboril" na bregu reke, ali zato, ker je ''bil Los Indios'' (Indijanci) tradicionalni sovražnik ''Los Blancos'' (Belih), ki je vzdevek mestnih rivalov kluba Real Madrid. [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], sedanji kralj Španije, je bil častni predsednik kluba od leta 2003. Klub je bil solastnik kluba '''Atlético de Kolkata''' iz [[Kolkata|Kolkate]] do leta 2017, ki igra v Indijski Super Ligi, in je v prvi sezoni tekmovanja leta 2014 osvojil naslov. Klub igra domače tekme na [[Wanda Metropolitano]] <ref>{{navedi novice|url=http://www.stadiumguide.com/vicentecalderon/|title=Estadio Vicente Calderón|date=|accessdate=28 junij 2015|publisher=TheStadiumGuide|language=en}}</ref>, ki sprejme do 68.456 gledalcev. Ekipa igra v rdečih majicah z belimi navpičnimi črtami, z modrimi hlačami in rdečimi nogavicami. Takšna kombinacija je uporabljena že od leta 1911. Trenutni opremljevalec kluba je [[Nike, Inc|Nike]], glavni sponzor pa [[Rhiad air]].<ref>{{navedi novice|url=http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|title=Plus500, new main sponsor of Atlético de Madrid|date=24 junij 2015|accessdate=11 julij 2015|publisher=AtléticoMadrid|language=en|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629050431/http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Klub je bil ustanovljen 26. aprila 1903, kot '''Athletic Club de Madrid''' s strani treh baskovskih študentov, ki so živeli v Madridu. Ti ustanovitelji so videli nov klub kot mladinsko podružnico Athletic Bilbao. Prvi predsednik kluba je bil [[Enrique Allende]]. V tistem času so nekateri španski klubi, tudi Athletic Bilbao in Atletico Madrid, nogometno opremo radi kupovali v Angliji. Do leta 1911 so uporabljali predvsem modro-bele drese, kot jih je uporabljalo moštvo [[Blackburn Rovers]]. Ko se je [[Juanito Elorduy]], nekdanji igralec in član upravnega odbora Athletic Madrid zadolžen za nakup dresov obeh ekip, odpravil leta 1911 v Anglijo, je naletel na prazne police. Ker se ni hotel vrniti praznih rok, se je odločil za nakup dresov [[Southampton FC|Southamptona]]. Bili so v prepoznavni rdeče-beli kombinaciji, po kateri svet pomni Athletic in Atletico še danes. Takrat se je rodila legenda o rdeče-belih, o znamenitih ''Los Rojiblancos''. Leta 1921 je Athletic Madrid postal neodvisen od kluba Athletic Bilbao. V okviru tega projekta je družba leta 1923 zgradila svoj prvi stadion, imenovan Estadio Metropolitano de Madrid s kapaciteto 35.800 sedežev. Stadion Metropolitano je bil v uporabi do leta 1966, ko so se preselili na novi stadion Vicente Calderón. Leta 1939 se je Athletic združil z Aviación Nacional Zaragoza, ki je bila ustanovljena s strani članov španske vojske ter tako postal Athletic Aviación de Madrid. Zaradi prepovedi uporabe tujega imena, ki ga je leta 1941 izdal [[Francisco Franco]], klub postane Atlético Aviacion de Madrid. Leta 1947 se klub odloči, da opusti vojaško združenje iz svojega imena in se preimenuje na sedanje ime '''Club Atlético de Madrid'''. 17. maja 2014 si je na stadionu Camp Nou proti Barceloni z rezultatom 1:1 Atletico zagotovil naslov La Lige, njihovega prvega po 1996. To je bil prvi naslov po sezoni 2003/04, ki ga ni osvojila Barcelona ali Real Madrid. Teden kasneje se je Atlético soočil z mestnimi tekmeci Real Madridom, v finalu Lige Prvakov, prvič po letu 1974. Drugače pa je bil to tudi prvi finale, ki se je igral med dvema ekipama iz istega mesta. V prvem polčasu so vodili po zadetku Diega Godína in vodili do tretje minute dodatka drugega polčasa, ko je Sergio Ramos zadel z glavo iz podaje s kota. Tekma je potem šla v podaljške, kjer je Real na koncu zmagal s 4:1. Atlético se je po treh sezonah v sezoni 2015/16 ponovno spopadel z Real Madridom in izgubil po enajstmetrovkah. Rezultat je bil vse do konca podaljškov 1:1, potem pa so izgubili 5:3 po zgrešeni enajstmetrovki Juanfrana. V 2018 so v finalu Lige Evropa premagali Marseille s 3:0 na Stade de Lyonu v Lyonu. To je bila tudi zadnja tekma dolgoletnega kapetana Gabija. Par mesecev kasneje je Atlético osvojil še en UEFA Superpokal, ko je premagal Real Madrid s 4:2 na stadionu Lilleküla v Talinu. ==Rivalstvo== ===Madridski derbi=== Real Madrid in Atlético Madrid sta kluba s podobnimi identitetami in različnimi usodami. Medtem ko je Real Madrid igral na Santiago Bernabéu, ki se ponosno dviga na Paseo de la Castellana v premožni Chamartín soseski, je Atlético igral na zdajšnjem nekdanjem stadionu, manj glamuroznem Vicente Calderónu, ki je stal v središču Južnega Madrida 1,8 km od centra mesta v delovni soseski Barrio Arganzuela. Za Atlético Madrid je značilen ''sentimiento de rebeldía'', občutek upora, čeprav je bil v zgodnjih Francisco Franco letih Atlético tisti, ki je bil prednostna ekipa režima. Bili so povezani z vojaškim letalom (preimenovanim v Atlético Aviación), dokler se v 50. letih 20. stoletja niso premaknile preference režima proti Real Madridu. ====Medsebojne tekme==== <small>''Posodobljeno: 19. januar 2021''</small> {| class="wikitable" |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Zmage Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center; width:40px;"| 105 |- style="color:#000; background:silver;" || Remiji || style="color:#000; background:silver; text-align:center;"| 50 |- style="color:white;" | style="background:red"| Zmage Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 53 |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Goli Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center;"| 349 |- style="color:white;" | style="background:red"| Goli Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 268 |- style="color:#fff; background:#000;" || '''Skupaj tekem''' || style="color:#fff; background:#000; text-align:center;"| '''208''' |} ==Najpomembnejši dosežki== ===Domača tekmovanja=== [[La Liga]] <br> * Zmagovalci (11): 1939–40, 1940–41, 1949–50, 1950–51, 1965–66, 1969–70, 1972–73, 1976–77, 1995–96, 2013–14, 2020–21<br> * Drugouvrščeni (8): 1943-44, 1957–58, 1960–61, 1962–63, 1964–65, 1973–74, 1984–85, 1990–91 [[Kraljevi pokal]] <br> * Zmagovalci (10): 1959–60, 1960–61, 1964–65, 1971–72, 1975–76, 1984–85, 1990–91, 1991–92, 1995–96, 2012–13 <br> * Finalisti (9) 1921, 1926, 1956, 1963-64, 1974-75, 1986-87, 1998-99, 1999-00, 2009-10 [[Superpokal Španije]]: <br> * Zmagovalci (2): 1985, 2014 <br> * Finalisti (4): 1991, 1992, 1996, 2013 ===Evropska tekmovanja=== [[Liga prvakov]] <br> * Finalisti (3): 1973–74, 2013–14, 2015–16 [[Evropska liga]] <br> * Zmagovalci (2): 2009–10, 2011–12 [[Evropski superpokal]] <br> * Zmagovalci (2): 2010, 2012 ==Stadion== Do leta 2017 je klub igral domače tekme na stadionu [[Vicente Calderón]] v južnem [[Madrid|Madridu]] z kapaciteto 54.990. Pred tem je klub igral prvotno na stadionu Rondi de Vallecas do leta 1923. Po zgradbi Stadiona [[Metropolitano de Madrid]] leta 1923 se je klub preselil tja, dokler leta 1966 ni bil končan [[Stadion Vicente Calderón]]. Klub sedaj igra na novem stadionu [[Wanda Metropolitano]], s kapaciteto 68.000. [[Wanda Metropolitano]] je obstajal že prej in je bil vključen v kandidaturo [[Madrid|Madrida]] za gostovanje [[Poletne olimpijske igre 2016|poletnih olimpijskih iger 2016]]. Njihov prejšnji stadion Vicente Calderón je bil porušen julija 2020, na tem mestu pa je bil zgrajen park ob morju na bregu reke [[Manzanares]] v [[Madrid|Madridu]]. Septembra 2017 je prenovljeni metropolitanski stadion gostil svojo prvo domačo tekmo proti [[Málaga CF|Malagi CF]], katere se je udeležil tudi [[Španija|španski]] kralj [[Felipe VI]]. Prvi gol na stadionu pa je dosegel [[Antoine Griezmann]]. ===Igrišče za trening=== Klubsko igrišče za trening se imenuje [[Ciudad Deportiva Atlético de Madrid]] v [[Majadahondi]], okoli 20 km zahodno od Madrida. Objekt ima igrišča s travo, umetno travo in tudi notranjo telovadnico. Tako kot članska ekipa tudi mlajše selekcije trenirajo v klubskih objektih. ===Akademija=== Atlético vodi svojo akademijo v [[Ciudad Deportiva del Nuevo Cerro del Espino]] v [[Majadahondi]]. Drugače pa ima tudi po svetu akademije kot npr. v [[Bukarešta|Bukarešti]] v [[Romunija|Romuniji]], ki je njihova prva v [[Evropa|Evropi]]. Njihovo [[Pakistan|pakistansk]]<nowiki/>o akademijo je klub napovedal oktobra 2018. Akademija ima sedež v [[Lahore|Lahoreju]] in je prva evropska nogometna akademija v [[Pakistan|Pakistanu]]. Aprila 2019 je klub začel "[[Football School Program]]". Oktobra 2019 je v [[Lahore|Lahoreju]] začel iskati talente primerne za akademijo. V februarju leta 2020 je [[Pakistanska nogometna zveza]] objavila klube, ki bojo igrali v njihovi nogometni ligi v sezoni 2020-21, v kateri je bil vključen tudi [[Atletico Madrid Lahore]] in sicer v skupino C in je bil Amaterski pakistanski nogometni klub. Prva tekma kluba je bila proti [[Hazara Coal|Hazari Coal]], kjer je [[Atletico Lahore]] zmagal z 2:0. ==Klubsko osebje== {{col-begin}} {{col-3}} ===Trenersko osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Trener||{{flagicon|ARG}} [[Diego Simeone]] |- |Pomočnik trenerja||{{flagicon|ARG}} Nelson Vivas |- |Trener vratarjev||{{flagicon|ARG}} Pablo Vercellone |- |Kondicijski trener||{{flagicon|URU}} Oscar Ortega |- |rowspan="5"|Fizioterapevti |{{flagicon|ESP}} Iván Ortega |- |{{flagicon|ESP}} Jesús Vázquez |- |{{flagicon|ESP}} Esteban Arévalo |- |{{flagicon|ESP}} David Loras |- |{{flagicon|ESP}} Felipe Iglesias Arroyo |- |rowspan="2"|Rehabilitacijski fizoterapevti |{{flagicon|ESP}} Óscar Pitillas |- |{{flagicon|ESP}} Alfredo Jarodich |- |Delegat||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |Vodja zdravstvenega oddelka||{{flagicon|ESP}} José María Villalón |- |Klubski zdravnik||{{flagicon|ESP}} Gorka de Abajo |- |Zdravnik||{{flagicon|ESP}} Óscar Luis Celada |- |rowspan="4"|Tehnična ekipa||{{flagicon|ESP}} Cristian Bautista |- |{{flagicon|BUL}} Dimcho Pilichev |- |{{flagicon|ESP}} Fernando Sánchez Ramírez |- |{{flagicon|ESP}} Mario Serrano |} ===Vodstveno osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Predsednik||{{flagicon|ESP}} Enrique Cerezo |- |Direktor||{{flagicon|ESP}} Miguel Ángel Gil Marín |- |Športni direktor||{{flagicon|ESP}} José Luis Caminero |- |Vodja nogometnega oddelka||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |} {{col-end}} ==Proizvajalci dresov in sponzorji== {| class="wikitable" style="text-align: left" |- ! Obdobje ! Proizvajalec dresov ! Sponzorji na dresu |- |1980–1986 | Meyba ||<small>''Noben''</small> |- |1986–1989 |rowspan=7| [[Puma AG|Puma]] ||<small>''Noben''</small> |- |1989–1990 || [[Kyocera|Mita]] |- |1990–1993 || [[Marbella]] |- |1993–1994 || [[Antena 3 (Spain)|Antena 3]] |- |1994–1996 || [[Marbella]] |- |1996–1997 || [[Bandai]]/[[Tamagotchi]] |- |1997–1998 |rowspan=2| [[Marbella]] |- |1998–1999 |rowspan=3| [[Reebok]] |- |1999–2000 ||<small>''Noben''</small> |- |2000–2001 |rowspan=2| Idea |- |2001–2002 |rowspan=11| [[Nike, Inc.|Nike]] |- |2002–2003 ||<small>''Century''</small> |- |2003–2005 || [[Columbia Pictures]]** |- |2005–2011 || [[Kia Motors|KIA]] |- | Marec-Maj 2012 |[[Rixos Hotels]] (samo v ligi razen proti Real Madridu) |- | Maj–December 2012 || [[Huawei]] |- |2012–2014 || [[The Land of Fire|Azerbaijan Land of Fire]] |- |2014–2015 || [[2015 European Games|Baku 2015]] |- |2015– || [[Plus500]] |- |2018– || [[Hyundai|Hyundai]] |- |2019– || [[Ria Money Transfer]] |- |} ==Rekordi igralcev== Najdražji nakup v zgodovini kluba je bil nakup [[Portugalska|portugalskega]] napadalca [[Joao Felix|Joaoa Felixa]], ki ga je klub kupil od [[Benfica C.F.|Benfice]] za 120 mio €. ===Nogometaši z največ nastopi=== {{clear}} {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Nastopi |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |553 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Tomás Reñones]] |483 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Koke]]* |476 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |470 |- !5 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Carlos Aguilera]] |456 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Isacio Calleja]] |421 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Gabi]] |417 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |404 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Uruguay}} [[Diego Godín]] |389 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |368 |} &nbsp;*še vedno igra za klub ===Nogometaši z največ zadetki=== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Zadetki |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |173 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adrián Escudero]] |169 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Paco Campos]] |144 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Eulogio Gárate]] |135 |- !5 |align="left"|{{flagicon|France}} [[Antoine Griezmann]] |133 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |129 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Joaquín Peiró]] |125 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |113 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |105 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Juncosa]] |103 |} {{col-end}} ==Zunanje povezave== * [https://www.atleticodemadrid.com/ Uradna spletna stran] (španščina) * [http://www.uefa.com/teamsandplayers/teams/club=50124/profile/index.html Uefa] {{en}} * [http://www.laliga.es/en/liga-bbva/atletico LaLiga] {{en}} * [http://www.nogomania.com/Evropske-lige/Ekipa/Atletico-Madrid.aspx Nogomania] == Sklici == {{refsez}} {{Atlético Madrid}} {{Atlético Madrid squad}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Madridu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Atlético de Madrid|*]] [[Kategorija:Člani Superlige]] qvcj2og6sa89tn7cpzn2xxtz1fdb4gq 6657930 6657874 2026-04-09T17:11:43Z Markuss86 200148 6657930 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Atlético Madrid |image = |fullname = Club Atlético de Madrid, S.A.D. |short name = ATM |nickname = {{hlist|''Colchoneros''|''Rojiblancos''| ''Indios''|''Atleti''}} |founded = 1903 kot ''Athletic Club Sucursal de Madrid'' |ground = Wanda Metropolitano, [[Madrid]] |capacity = 68,456 | owner = Miguel Ángel Gil Marín (51%) <br> Idan Ofer (30%) <br> Enrique Cerezo (19%) | chairman = {{ikonazastave|ESP}} Enrique Cerezo | manager = {{ikonazastave|ARG}} [[Diego Simeone]] | league = [[La Liga]] | season = 2024/25 | position = 3. mesto | website = https://www.atleticodemadrid.com/ | pattern_la1 = _atleticomadrid2526h | pattern_b1 = _atleticomadrid2526h | pattern_ra1 = _atleticomadrid2526h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = _atleticomadrid2526a | pattern_b2 = _atleticomadrid2526a | pattern_ra2 = _atleticomadrid2526a | pattern_sh2 = _atleticomadrid2526a | pattern_so2 = _atleticomadrid2526al | leftarm2 = 3B3C62 | body2 = 3B3C62 | rightarm2 = 3B3C62 | shorts2 = 3B3C62 | socks2 = 3B3C62 | pattern_la3 = _atleticomadrid2526t | pattern_b3 = _atleticomadrid2526t | pattern_ra3 = _atleticomadrid2526t | pattern_sh3 = _atleticomadrid2526t | pattern_so3 = | leftarm3 = 0088FF | body3 = 0088FF | rightarm3 = 0088FF | shorts3 =0088FF | socks3 = 0088FF }} '''Club Atlético de Madrid, S.A.D.''', običajno imenovan '''Atlético de Madrid''' v angleščini ali preprosto '''kot Atlético,''' '''Atléti''', ali '''Atleti''', je španski profesionalni nogometni klub s sedežem v Madridu, ki igra v [[La Liga|La Ligi]]. Klub svoje tekme igra na stadionu [[Wanda Metropolitano]], ki ima kapaciteto 68.456. Po številu naslovov je Atlético Madrid tretji najuspešnejši klub v španskem nogometu, takoj za Real Madridom in Barcelono. Do sedaj je enajstkrat osvojil La Ligo in Copo del Rey, dvakrat Španski superpokal, enkrat Copo Presidente FEF in enkrat Pokal Eva Duarte. Leta 1962 so zmagali v pokalu zmagovalcev evropskega pokala, kjer so bili drugouvrščeni leta 1963 in 1986. Bili so tudi drugouvrščeni v UEFA Ligi prvakov v letih 1974, 2014 in 2016. V letih 2010, 2012 in 2018 je osvojil Evropsko ligo. Osvojili so UEFA Superpokal v letih 2010, 2012 in 2018 ter Interkontinentalni pokal v letu 1974. Atléticov domači komplet so rdeče-bele navpične črtasto majice, modre hlače ter modre in rdeče nogavice. Ta kombinacija se uporablja od leta 1911. Skozi zgodovino je bil klub znan po številnih vzdevkih, vključno ''z Los Colchoneros'' ("Delavci Vzmetnic"), zaradi njihove prve ekipe črte so enake barve kot tradicionalne vzmetnice. V 70. letih so postali znani kot ''Los Indios,''kar nekateri pripisujejo klubskemu podpisovanju več južnoameriških igralcev po odpravi omejitev podpisa tujih igralcev. Obstajajo pa številne alternativne teorije, ki trdijo, da so bile tako imenovane, ker je njihov stadion "taboril" na bregu reke, ali zato, ker je ''bil Los Indios'' (Indijanci) tradicionalni sovražnik ''Los Blancos'' (Belih), ki je vzdevek mestnih rivalov kluba Real Madrid. [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], sedanji kralj Španije, je bil častni predsednik kluba od leta 2003. Klub je bil solastnik kluba '''Atlético de Kolkata''' iz [[Kolkata|Kolkate]] do leta 2017, ki igra v Indijski Super Ligi, in je v prvi sezoni tekmovanja leta 2014 osvojil naslov. Klub igra domače tekme na [[Wanda Metropolitano]] <ref>{{navedi novice|url=http://www.stadiumguide.com/vicentecalderon/|title=Estadio Vicente Calderón|date=|accessdate=28 junij 2015|publisher=TheStadiumGuide|language=en}}</ref>, ki sprejme do 68.456 gledalcev. Ekipa igra v rdečih majicah z belimi navpičnimi črtami, z modrimi hlačami in rdečimi nogavicami. Takšna kombinacija je uporabljena že od leta 1911. Trenutni opremljevalec kluba je [[Nike, Inc|Nike]], glavni sponzor pa [[Rhiad air]].<ref>{{navedi novice|url=http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|title=Plus500, new main sponsor of Atlético de Madrid|date=24 junij 2015|accessdate=11 julij 2015|publisher=AtléticoMadrid|language=en|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629050431/http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Klub je bil ustanovljen 26. aprila 1903, kot '''Athletic Club de Madrid''' s strani treh baskovskih študentov, ki so živeli v Madridu. Ti ustanovitelji so videli nov klub kot mladinsko podružnico Athletic Bilbao. Prvi predsednik kluba je bil [[Enrique Allende]]. V tistem času so nekateri španski klubi, tudi Athletic Bilbao in Atletico Madrid, nogometno opremo radi kupovali v Angliji. Do leta 1911 so uporabljali predvsem modro-bele drese, kot jih je uporabljalo moštvo [[Blackburn Rovers]]. Ko se je [[Juanito Elorduy]], nekdanji igralec in član upravnega odbora Athletic Madrid zadolžen za nakup dresov obeh ekip, odpravil leta 1911 v Anglijo, je naletel na prazne police. Ker se ni hotel vrniti praznih rok, se je odločil za nakup dresov [[Southampton FC|Southamptona]]. Bili so v prepoznavni rdeče-beli kombinaciji, po kateri svet pomni Athletic in Atletico še danes. Takrat se je rodila legenda o rdeče-belih, o znamenitih ''Los Rojiblancos''. Leta 1921 je Athletic Madrid postal neodvisen od kluba Athletic Bilbao. V okviru tega projekta je družba leta 1923 zgradila svoj prvi stadion, imenovan Estadio Metropolitano de Madrid s kapaciteto 35.800 sedežev. Stadion Metropolitano je bil v uporabi do leta 1966, ko so se preselili na novi stadion Vicente Calderón. Leta 1939 se je Athletic združil z Aviación Nacional Zaragoza, ki je bila ustanovljena s strani članov španske vojske ter tako postal Athletic Aviación de Madrid. Zaradi prepovedi uporabe tujega imena, ki ga je leta 1941 izdal [[Francisco Franco]], klub postane Atlético Aviacion de Madrid. Leta 1947 se klub odloči, da opusti vojaško združenje iz svojega imena in se preimenuje na sedanje ime '''Club Atlético de Madrid'''. 17. maja 2014 si je na stadionu Camp Nou proti Barceloni z rezultatom 1:1 Atletico zagotovil naslov La Lige, njihovega prvega po 1996. To je bil prvi naslov po sezoni 2003/04, ki ga ni osvojila Barcelona ali Real Madrid. Teden kasneje se je Atlético soočil z mestnimi tekmeci Real Madridom, v finalu Lige Prvakov, prvič po letu 1974. Drugače pa je bil to tudi prvi finale, ki se je igral med dvema ekipama iz istega mesta. V prvem polčasu so vodili po zadetku Diega Godína in vodili do tretje minute dodatka drugega polčasa, ko je Sergio Ramos zadel z glavo iz podaje s kota. Tekma je potem šla v podaljške, kjer je Real na koncu zmagal s 4:1. Atlético se je po treh sezonah v sezoni 2015/16 ponovno spopadel z Real Madridom in izgubil po enajstmetrovkah. Rezultat je bil vse do konca podaljškov 1:1, potem pa so izgubili 5:3 po zgrešeni enajstmetrovki Juanfrana. V 2018 so v finalu Lige Evropa premagali Marseille s 3:0 na Stade de Lyonu v Lyonu. To je bila tudi zadnja tekma dolgoletnega kapetana Gabija. Par mesecev kasneje je Atlético osvojil še en UEFA Superpokal, ko je premagal Real Madrid s 4:2 na stadionu Lilleküla v Talinu. ==Rivalstvo== ===Madridski derbi=== Real Madrid in Atlético Madrid sta kluba s podobnimi identitetami in različnimi usodami. Medtem ko je Real Madrid igral na Santiago Bernabéu, ki se ponosno dviga na Paseo de la Castellana v premožni Chamartín soseski, je Atlético igral na zdajšnjem nekdanjem stadionu, manj glamuroznem Vicente Calderónu, ki je stal v središču Južnega Madrida 1,8 km od centra mesta v delovni soseski Barrio Arganzuela. Za Atlético Madrid je značilen ''sentimiento de rebeldía'', občutek upora, čeprav je bil v zgodnjih Francisco Franco letih Atlético tisti, ki je bil prednostna ekipa režima. Bili so povezani z vojaškim letalom (preimenovanim v Atlético Aviación), dokler se v 50. letih 20. stoletja niso premaknile preference režima proti Real Madridu. ====Medsebojne tekme==== <small>''Posodobljeno: 19. januar 2021''</small> {| class="wikitable" |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Zmage Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center; width:40px;"| 105 |- style="color:#000; background:silver;" || Remiji || style="color:#000; background:silver; text-align:center;"| 50 |- style="color:white;" | style="background:red"| Zmage Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 53 |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Goli Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center;"| 349 |- style="color:white;" | style="background:red"| Goli Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 268 |- style="color:#fff; background:#000;" || '''Skupaj tekem''' || style="color:#fff; background:#000; text-align:center;"| '''208''' |} ==Najpomembnejši dosežki== ===Domača tekmovanja=== [[La Liga]] <br> * Zmagovalci (11): 1939–40, 1940–41, 1949–50, 1950–51, 1965–66, 1969–70, 1972–73, 1976–77, 1995–96, 2013–14, 2020–21<br> * Drugouvrščeni (8): 1943-44, 1957–58, 1960–61, 1962–63, 1964–65, 1973–74, 1984–85, 1990–91 [[Kraljevi pokal]] <br> * Zmagovalci (10): 1959–60, 1960–61, 1964–65, 1971–72, 1975–76, 1984–85, 1990–91, 1991–92, 1995–96, 2012–13 <br> * Finalisti (9) 1921, 1926, 1956, 1963-64, 1974-75, 1986-87, 1998-99, 1999-00, 2009-10 [[Superpokal Španije]]: <br> * Zmagovalci (2): 1985, 2014 <br> * Finalisti (4): 1991, 1992, 1996, 2013 ===Evropska tekmovanja=== [[Liga prvakov]] <br> * Finalisti (3): 1973–74, 2013–14, 2015–16 [[Evropska liga]] <br> * Zmagovalci (2): 2009–10, 2011–12 [[Evropski superpokal]] <br> * Zmagovalci (2): 2010, 2012 ==Stadion== Do leta 2017 je klub igral domače tekme na stadionu [[Vicente Calderón]] v južnem [[Madrid|Madridu]] z kapaciteto 54.990. Pred tem je klub igral prvotno na stadionu Rondi de Vallecas do leta 1923. Po zgradbi Stadiona [[Metropolitano de Madrid]] leta 1923 se je klub preselil tja, dokler leta 1966 ni bil končan [[Stadion Vicente Calderón]]. Klub sedaj igra na novem stadionu [[Wanda Metropolitano]], s kapaciteto 68.000. [[Wanda Metropolitano]] je obstajal že prej in je bil vključen v kandidaturo [[Madrid|Madrida]] za gostovanje [[Poletne olimpijske igre 2016|poletnih olimpijskih iger 2016]]. Njihov prejšnji stadion Vicente Calderón je bil porušen julija 2020, na tem mestu pa je bil zgrajen park ob morju na bregu reke [[Manzanares]] v [[Madrid|Madridu]]. Septembra 2017 je prenovljeni metropolitanski stadion gostil svojo prvo domačo tekmo proti [[Málaga CF|Malagi CF]], katere se je udeležil tudi [[Španija|španski]] kralj [[Felipe VI]]. Prvi gol na stadionu pa je dosegel [[Antoine Griezmann]]. ===Igrišče za trening=== Klubsko igrišče za trening se imenuje [[Ciudad Deportiva Atlético de Madrid]] v [[Majadahondi]], okoli 20 km zahodno od Madrida. Objekt ima igrišča s travo, umetno travo in tudi notranjo telovadnico. Tako kot članska ekipa tudi mlajše selekcije trenirajo v klubskih objektih. ===Akademija=== Atlético vodi svojo akademijo v [[Ciudad Deportiva del Nuevo Cerro del Espino]] v [[Majadahondi]]. Drugače pa ima tudi po svetu akademije kot npr. v [[Bukarešta|Bukarešti]] v [[Romunija|Romuniji]], ki je njihova prva v [[Evropa|Evropi]]. Njihovo [[Pakistan|pakistansk]]<nowiki/>o akademijo je klub napovedal oktobra 2018. Akademija ima sedež v [[Lahore|Lahoreju]] in je prva evropska nogometna akademija v [[Pakistan|Pakistanu]]. Aprila 2019 je klub začel "[[Football School Program]]". Oktobra 2019 je v [[Lahore|Lahoreju]] začel iskati talente primerne za akademijo. V februarju leta 2020 je [[Pakistanska nogometna zveza]] objavila klube, ki bojo igrali v njihovi nogometni ligi v sezoni 2020-21, v kateri je bil vključen tudi [[Atletico Madrid Lahore]] in sicer v skupino C in je bil Amaterski pakistanski nogometni klub. Prva tekma kluba je bila proti [[Hazara Coal|Hazari Coal]], kjer je [[Atletico Lahore]] zmagal z 2:0. ==Klubsko osebje== {{col-begin}} {{col-3}} ===Trenersko osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Trener||{{flagicon|ARG}} [[Diego Simeone]] |- |Pomočnik trenerja||{{flagicon|ARG}} Nelson Vivas |- |Trener vratarjev||{{flagicon|ARG}} Pablo Vercellone |- |Kondicijski trener||{{flagicon|URU}} Oscar Ortega |- |rowspan="5"|Fizioterapevti |{{flagicon|ESP}} Iván Ortega |- |{{flagicon|ESP}} Jesús Vázquez |- |{{flagicon|ESP}} Esteban Arévalo |- |{{flagicon|ESP}} David Loras |- |{{flagicon|ESP}} Felipe Iglesias Arroyo |- |rowspan="2"|Rehabilitacijski fizoterapevti |{{flagicon|ESP}} Óscar Pitillas |- |{{flagicon|ESP}} Alfredo Jarodich |- |Delegat||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |Vodja zdravstvenega oddelka||{{flagicon|ESP}} José María Villalón |- |Klubski zdravnik||{{flagicon|ESP}} Gorka de Abajo |- |Zdravnik||{{flagicon|ESP}} Óscar Luis Celada |- |rowspan="4"|Tehnična ekipa||{{flagicon|ESP}} Cristian Bautista |- |{{flagicon|BUL}} Dimcho Pilichev |- |{{flagicon|ESP}} Fernando Sánchez Ramírez |- |{{flagicon|ESP}} Mario Serrano |} ===Vodstveno osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Predsednik||{{flagicon|ESP}} Enrique Cerezo |- |Direktor||{{flagicon|ESP}} Miguel Ángel Gil Marín |- |Športni direktor||{{flagicon|ESP}} José Luis Caminero |- |Vodja nogometnega oddelka||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |} {{col-end}} ==Proizvajalci dresov in sponzorji== {| class="wikitable" style="text-align: left" |- ! Obdobje ! Proizvajalec dresov ! Sponzorji na dresu |- |1980–1986 | Meyba ||<small>''Noben''</small> |- |1986–1989 |rowspan=7| [[Puma AG|Puma]] ||<small>''Noben''</small> |- |1989–1990 || [[Kyocera|Mita]] |- |1990–1993 || [[Marbella]] |- |1993–1994 || [[Antena 3 (Spain)|Antena 3]] |- |1994–1996 || [[Marbella]] |- |1996–1997 || [[Bandai]]/[[Tamagotchi]] |- |1997–1998 |rowspan=2| [[Marbella]] |- |1998–1999 |rowspan=3| [[Reebok]] |- |1999–2000 ||<small>''Noben''</small> |- |2000–2001 |rowspan=2| Idea |- |2001–2002 |rowspan=11| [[Nike, Inc.|Nike]] |- |2002–2003 ||<small>''Century''</small> |- |2003–2005 || [[Columbia Pictures]]** |- |2005–2011 || [[Kia Motors|KIA]] |- | Marec-Maj 2012 |[[Rixos Hotels]] (samo v ligi razen proti Real Madridu) |- | Maj–December 2012 || [[Huawei]] |- |2012–2014 || [[The Land of Fire|Azerbaijan Land of Fire]] |- |2014–2015 || [[2015 European Games|Baku 2015]] |- |2015– || [[Plus500]] |- |2018– || [[Hyundai|Hyundai]] |- |2019– || [[Ria Money Transfer]] |- |} ==Rekordi igralcev== Najdražji nakup v zgodovini kluba je bil nakup [[Portugalska|portugalskega]] napadalca [[Joao Felix|Joaoa Felixa]], ki ga je klub kupil od [[Benfica C.F.|Benfice]] za 120 mio €. ===Nogometaši z največ nastopi=== {{clear}} {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Nastopi |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |553 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Tomás Reñones]] |483 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Koke]]* |476 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |470 |- !5 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Carlos Aguilera]] |456 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Isacio Calleja]] |421 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Gabi]] |417 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |404 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Uruguay}} [[Diego Godín]] |389 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |368 |} &nbsp;*še vedno igra za klub ===Nogometaši z največ zadetki=== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Zadetki |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |173 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adrián Escudero]] |169 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Paco Campos]] |144 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Eulogio Gárate]] |135 |- !5 |align="left"|{{flagicon|France}} [[Antoine Griezmann]] |133 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |129 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Joaquín Peiró]] |125 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |113 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |105 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Juncosa]] |103 |} {{col-end}} ==Zunanje povezave== * [https://www.atleticodemadrid.com/ Uradna spletna stran] (španščina) * [http://www.uefa.com/teamsandplayers/teams/club=50124/profile/index.html Uefa] {{en}} * [http://www.laliga.es/en/liga-bbva/atletico LaLiga] {{en}} * [http://www.nogomania.com/Evropske-lige/Ekipa/Atletico-Madrid.aspx Nogomania] == Sklici == {{refsez}} {{Atlético Madrid}} {{Atlético Madrid squad}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Madridu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Atlético de Madrid|*]] [[Kategorija:Člani Superlige]] e2f18cj4f9hrznd64ng432px05rxa0x 0 374998 6658213 6654546 2026-04-10T10:57:42Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Levica]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Logo of The Left (Slovenia).svg | leader1_title = Sokoordinatorja | leader1_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | founders = [[Luka Mesec]]<br/>[[Violeta Tomić]]<br>[[Asta Vrečko]]<br>[[Simon Maljevac]] | founded = {{nowrap|1. marec 2014 <small>(kot koalicija)</small><br>{{Start date|2017|06|24|df=y}} <small>(kot stranka)</small>}} | ideology = [[demokratični socializem]]<ref name="Toplišek2019">{{navedi knjigo |last=Toplišek |first=Alen |year=2019 |chapter=Between populism and socialism: Slovenia’s Left party |editor-last1=Katsambekis |editor-first1=Giorgos |editor-last2=Kioupkiolis |editor-first2=Alexandros |title=The Populist Radical Left in Europe |location=London |publisher=Routledge |pages=73-92}}</ref><br>[[ekosocializem]]<ref name="Toplišek2019"/><br>[[antikapitalizem]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551 |title=Levica |work=Parlamentarne volitve 2018 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2024-01-31}}</ref><br>mehki [[evroskepticizem]]<ref name="#1">https://europeelects.eu/european-union/slovenia/</ref> | position = [[politična levica|levica]]<ref name="#1"/><ref>https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR</ref><ref>https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government</ref> | european = [[Stranka evropske levice]]<ref>{{Navedi splet|title=Our Parties|url=https://www.european-left.org/our-parties/|website=Party of the European Left|accessdate=2021-11-19|language=en}}</ref> | youth_wing = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} rdeča {{color box|#488e41|border=darkgray}} zelena | headquarters = Prešernova cesta 3<br/>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | predecessor = [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]] in [[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats3_title = Župani | seats4 = {{Composition bar|22|2750|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki }} '''Levica''' je [[Politična levica|levo]] usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]] (IDS) in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|Stranke za trajnostni razvoj Slovenije]] (TRS),<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-zdruzevanja-v-levico-iz-ids-izstopilo-blizu-sto-clanov-443972|website=siol.net|accessdate=2021-11-19|language=sl}}</ref> pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi [[Demokratična stranka dela|Demokratične stranke dela]] (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki. Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v koalicijska pogajanja za vlado Roberta Goloba. V pogajanjih je stranka pridobila tri ministrska mesta. S podpisi poslancev stranke je [[Miha Kordiš]] kandidiral na predsedniških volitvah 2022 in v prvem krogu zbral 2,81 % glasov, najmanj od vseh kandidatov.<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-kdo-je-zmagal/ |title=Rezultati volitev: največ glasov Logarju, najmanj Kordišu |work= [[N1 Slovenija]] |date=2022-10-23 |accessdate=2022-11-06}}</ref> Septembra 2023 je stranka prvič od ustanovitve zamenjala vodjo, koordinatorka je postala [[Asta Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Kot kaže, bo na čelu Levice Mesca nasledila Asta Vrečko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-kaze-bo-na-celu-levice-mesca-nasledila-asta-vrecko/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka vodstvo razširila na dve osebi, ob Vrečkovi je sokoordinator postal [[Luka Mesec]]. == Zgodovina == === 2014–2017: Koalicija Združena levica === [[Slika:Po poteh razprodaj 17.JPG|levo|sličica|[[Luka Mesec]], [[Yiannis Bournous]], [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]], [[Matjaž Hanžek]] na shodu Po poteh razprodaj 9. julij 2014]] Združena levica je bila ustanovljena 1. marca 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v [[Hotel Union, Ljubljana|Hotelu Union]] v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. maja 2014 formalno priključila še [[Gibanje za pravično družbo]] (GPD) in društvo [[Svoboda Straža]].<ref>{{Navedi splet|title=K Združeni levici društvo Svoboda Straža in Gibanje za pravično družbo|url=https://old.delo.si/novice/politika/k-zdruzeni-levici-drustvo-svoboda-straza-in-gibanje-za-pravicno-druzbo.html|website=old.delo.si|date=2014-05-20|accessdate=2022-09-02|language=sl-si|first=Ni Č , Delo si|last=STA}}</ref> Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|Vseslovenskimi vstajami]].<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/levice-ni-vec-zato-je-tu-nova-levica.html|title=Levice ni več, zato je tu nova levica|last=NeDelo|first=Gorazd Utenkar,|accessdate=2018-06-06|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-najvecja-vseslovenska-vstaja-do-zdaj-protestiralo-20-000-ljudi/302017|title=Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-06}}</ref> [[Volitve v Evropski parlament 2014|Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament]] so potekale 25. maja 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Nosilka liste je bila [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Združena levica je za izstop iz Nata|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/klepeti/violeta-tomic-zdruzena-levica-je-za-izstop-iz-nata/337499|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-02|language=sl}}</ref> Združena levica je na predčasnih [[Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2014|volitvah v Državni zbor 2014]] dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila [[Poslanska skupina Združene levice|6 mandatov]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-09-02}}</ref> Poslanca stranke [[Miha Kordiš]] in Violeta Tomić sta leta 2015 na povabilo vlade obiskala [[Venezuela|Venezuelo]], ki je bila v hudi gospodarski krizi. Ob tem je Kordiš izrazil navdušenje nad favelami, ki jih je označil za »najbolj demokratično skupnost« in dodal »ta sistem deluje«. Priznal je da je v državi »nekaj« težav, ki jih je pripisal [[Kapitalizem|kapitalizmu]] in odsotnosti [[Socializem|socializma]].<ref>{{Navedi splet|title=Kako sta poslanca ZL na račun revnih Venezuelcev potovala s Chavezovim letalom|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-sta-poslanca-zl-na-racun-revnih-venezuelcev-potovala-s-chavezovim-letalom-346939|website=siol.net|accessdate=2024-07-31|language=sl}}</ref> [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|221x221_pik|[[Luka Mesec]] je bil koordinator Združene levice in nato Levice do 2023]] === 2017: Nastanek stranke Levica === Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj sta se 24. junija 2017 združila v stranko '''[[Levica (politična stranka)|Levica]].'''<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu IDS in Trsa nastala nova stranka Levica, na njenem čelu Mesec|url=https://www.dnevnik.si/1042776178|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-02|archive-date=2022-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220902204516/https://www.dnevnik.si/1042776178|url-status=dead}}</ref> === 2018–2020: Partnerica Šarčeve vlade === Levica je na predčasnih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah v Državni zbor 2018]] dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-13|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[20. marec|20. marca]] [[2019]] je stranka podpisala sporazum z [[13. vlada Republike Slovenije|manjšinsko vlado Marjana Šarca]].<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#2"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi.<ref name="#2"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla,<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20|archive-date=2019-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190221112013/https://www.dnevnik.si/1042836534|url-status=dead}}</ref> da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|accessdate=2019-11-06|title=Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno.|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada. Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6bf2f9bdd6b/franc-trcek-zapusca-levico|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> in se pridružil v poslanski skupini SD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-v-poslansko-skupino-sd-ja/518165|accessdate=2020-03-23|title=Franc Trček v poslansko skupino SD-ja|work=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Najprej v medijih blizu SDS in napačen logo Levice: Policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja v zvezi z manifestom|url=https://www.vecer.com/kronika/policija-preiskuje-sum-storitve-kaznivega-dejanja-v-zvezi-z-domnevnim-politicnim-manifestom-10242030|website=www.vecer.com|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-08|language=sl-si}}</ref> Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen".<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Kdo je avtor lažnega manifesta Levice, ki ga preiskuje Policija?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lazni-manifest.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> V Levici so povezave z manifestom zanikali.<ref name=":8" /> Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije [[Anton Olaj]]. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.<ref name=":9" /> === 2020–2022: Koalicija ustavnega loka === Stranka Levica je podprla iniciativo [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]] in se pridružila ''[[Koalicija ustavnega loka|Koaliciji ustavnega loka]]'', katere namen je bil zrušiti [[14. vlada Republike Slovenije|tretjo Janševo vlado]]. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], po izstopu iz vlade pa tudi [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec vložil predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi; Simonovič zavrnil podpis|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/erjavec-39-podpisov-ze-imam-v-blagajni-stranke-desus-upam-da-kdo-ne-bo-vanjo-vlomil-841815|website=Revija Reporter|accessdate=2021-01-19}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil [[Željko Cigler]], ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Levico zapustila tudi Violeta Tomić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levico-zapustila-tudi-violeta-tomic/609227|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mesec: Tomić je zaupanje delno izgubila tudi zaradi afere ivermektin|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopila-iz-stranke-levica/|website=N1|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je na [[Facebook|Facebooku]] zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Tomićeva: Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tomiceva-najljubsi-sport-levice-je-brcanje-cloveka-ko-je-na-tleh-570973|website=siol.net|accessdate=2022-01-20|language=sl}}</ref> === 2022–: Golobova vlada === [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|sličica|Levica je postala članica [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]]|235x235_pik]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in Tatjana Greif.<ref>{{Navedi splet|title=Tako pester bo nov sestav državnega zbora|url=https://zurnal24.si/slovenija/tako-pester-bo-nov-sestav-drzavnega-zbora-385854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15" /> Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu [[Facebook]] izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref name=":16" /><ref>{{Navedi splet|title=Vodstvu Levice zaupnica in mandat za pogajanja za vstop v Golobovo vlado|url=https://www.dnevnik.si/1042988123|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-30|archive-date=2022-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430091046/https://www.dnevnik.si/1042988123|url-status=dead}}</ref> Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], ki bi ga vodila [[Asta Vrečko]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], ki bi ga vodil [[Simon Maljavec]], ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bi prevzel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih.<ref>{{Navedi splet|title=Interni referendum: članstvo podprlo vstop v vlado|url=https://www.levica.si/interni-referendum-vlada/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Nazadnje je Mesec postal minister za delo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je prevzel Maljevac. V stranki so sprva zatrdili, da se v predsedniško bitko ne bodo podali s svojim kandidatom. V začetku septembra pa so po odstopu [[Marta Kos|Marte Kos]] od kandidature sporočili, da bodo vendarle imeli svojega kandidata. Na seji sveta dne 21. septembra so potrdili kandidaturo, kandidat stranke je bil [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-v-predsednisko-bitko-sama-in-s-kordisem-na-celu.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21}}</ref> ==== 2023: Nova koordinatorka ==== [[Slika:Vrh_koalicije_-_14._3._2023_-_Asta_Vrečko.jpg|sličica|Sokoordinatorka stranke [[Asta Vrečko]]]] Pred strankarskim kongresom leta 2023 se je v stranki izoblikovalo "aktivistično krilo" članov (med njimi med drugim tudi [[Miha Kordiš]]), ki je od stranke zahtevala bolj aktivističen in demokratičen pristop znotraj stranke ter zaustavitev "sredinjenja od zgoraj navzdol" in "ugrabljanja stranke za osebne karierne interese".<ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Aktivistično krilo je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-24|language=sl-si}}</ref> Svet stranke je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja sta se potegovala [[Asta Vrečko]] in [[Miha Kordiš]]. Po enotedenskem glasovanju so 1. septembra 2023 za novo koordinatorko izvolili ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Levice naj bi prevzela Asta Vrečko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> ==== 2024: Odhodi članov ==== 6. februarja 2024 je [[poslanska skupina Levica]] na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš poslanske skupine ne namerava zapustiti. Kdaj naj bi počilo v Levici?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-mihe-kordisa-vse-skupaj-mi-je-precej-presenetljivo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Nato je v tednu dni svet stranke zapustilo pet članov, nekdanji koordinator Mesec pa je potrdil, da so napetosti in notranji boji prisotni že od kongresa dalje. Na enem od sestankov, ki so sledili, pa so se po njegovih besedah že bolj razumno pogovorili in se strinjali o izhodiščih pokojninske reforme ter začeli s pripravami na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropske volitve]].<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Tisti, ki so stranko uničevali, odhajajo. Kordiš: Ne damo se.|url=https://siol.net/novice/slovenija/mesec-tisti-ki-so-stranko-unicevali-odhajajo-627585|website=siol.net|accessdate=2024-02-22|language=sl}}</ref> Marca 2024 je nato stranko zapustilo 23 članov, ki vodstvu očitajo, da je klonilo interesom kapitala. Odšli so iz različnih razlogov, po lastnih navedbah zaradi notranjih kritik, spodbijanja notranjih demokratičnih procesov in utaje socialističnih izhodišč. Koordinatorica Asta Vrečko je ob tem sporočila, da je bil izstop pričakovan, hkrati pa poudarila, da izstopov pričakuje še več.<ref>{{Navedi splet|title=Več članov zapušča Levico, Asta Vrečko: Pričakujem še več izstopov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-ki-kolaborira-s-kapitalom-ni-socialisticna-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-15|language=sl}}</ref> [[Slika:Komemoracija v Dražgošah 2023 11.jpg|sličica|Miha Kordiš, Asta Vrečko, Luka Mesec]] Svet stranke Levica je 26. novembra 2024 sprejel sklep, da Mihi Kordišu zamrzne članstvo. V obrazložitvi so zapisali, da "''Miha Kordiš ne deluje v skladu s statutom, deluje razdiralno, svojih političnih akcij in delovanja ne usklajuje z organi stranke ter vztrajno javno napada svoje poslanske kolege, ministre in stranko kot celoto."'' Koordinatorico sveta [[Nataša Sukič|Natašo Sukič]] so ob tem zadolžili, da zoper Kordiša na disciplinsko komisijo vloži prijavo zaradi resnih kršitev statuta stranke.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Kordiš po tem, ko so mu v Levici zamrznili članstvo: "Iz stranke ne bom izstopil na noben način"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-po-tem-ko-so-mu-v-levici-zamrznili-clanstvo-iz-stranke-ne-bom-izstopil-na-noben-nacin/728776|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš odgovarja Levici: Sem edini vidnejši predstavnik, ki se ni prodal|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-zamrznili-clanstvo-mihe-kordisa-deluje-razdiralno/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=M. R. , Ta L. , I.|last=M}}</ref> Kordiš je v odzivu dejal, da je stranka sklep sprejela brez demokratične razprave in da želi izločiti levo krilo, tudi s tem, da so zoper njega že prej v parlamentu sprejeli določene ukrepe in ga presedali.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Levica sankcionirala Kordiša. Ta odgovarja: To je svinjarija #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/svet-stranke-levica-zamrznil-clanstvo-poslancu-mihi-kordisu-649362|website=siol.net|accessdate=2024-11-27|language=sl}}</ref> Kasneje se je leta 2025 odločil ustanoviti svojo stranko [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]].<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Smo mirovna, podnebna stranka, končni cilj je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-smo-mirovna-podnebna-stranka-koncni-cilj-je-odprava-kapitalisticnega-sistema-izkoriscanja/764231|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Preostanek mandata ==== Jeseni 2025 se je stranka odločila, da bo njeno vodstvo sokoordinatorsko, torej z dvema enakovrednima voditeljema. Na to mesto sta bila izvoljena Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=Levica izbrala novo vodstvo: za sokoordinatorja potrjena Asta Vrečko in Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-izbrala-novo-vodstvo-za-sokoordinatorja-potrjena-asta-vrecko-in-luka-mesec/764002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko in Luka Mesec kot sokoordinatorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-kot-sokoordinatorja|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-18|language=sl}}</ref> 14. novembra 2025 je Levica ustanovila svoj podmladek Mlada Levica.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Ustanovljena je Mlada Levica!|url=https://www.levica.si/ustanovljena-je-mlada-levica/|website=Levica|date=2025-11-17|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Ta združuje mlajše od 30 let. Koordinatorka je postala [[Lana Nikolić]], namestnik [[Jan Stergar]] in generalni sekretar [[Alekzander Ismaj Blatnik]].<ref name=":22" /> 6. januarja 2026 je vodja poslanske skupine Levica [[Matej Tašner Vatovec]] naznanil svoj, prestopil v stranko [[Socialni demokrati]]. Izstopil je tako iz poslanske skupine kot stranke Levica. Kot razlog je navedel potrebo po združevanju skupnih vrednot politične levice v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna, ni bila pa sprejeta na mah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-ni-bila-pa-sprejeta-na-mah/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(ODZIVI) Prestop Mateja Tašnerja Vatovca v SD: "Izkazal se je kot mož beseda." V Levici so v šoku ...|url=https://vecer.com/slovenija/odzivi-prestop-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-izkazal-se-je-kot-moz-beseda-v-levici-so-v-soku--10401679|website=Večer|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> Sokoordinatorica Levice [[Asta Vrečko]] je njegov odhod označila kot izdajstvo stranke iz koristoljubja ter navedla, da pred odhodom indicev za izstop iz stranke ni pokazal.<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestop Tašnerja Vatovca v SD popoln šok za Levico. Asta Vrečko: "Stranko je izdal iz osebnih koristi"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prestop-tasnerja-vatovca-v-sd-sok-za-levico-kako-stranka-pojasnjuje-njegov-odhod/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Poslanka Nataša Sukič je Tašner Vatovca označila kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, pa da jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]]. V poslanski skupini Levica so s tem ostali trije poslanci, vodenje poslanske skupine pa je 8. januarja 2026 prevzela Nataša Sukič.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> == Ideologija == {{Razširi razdelek|date=maj 2024}} Stranka Levica je pogosto označena za [[Skrajna levica|skrajno levo]] stranko tako s strani desnega kot tudi z levega pola.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/are-slovenias-politics-endangering-european-security/video-73312147|title=Are Slovenia's politics endangering European security?|date=2025-07-17|accessdate=2025-07-27|website=dw.com|publisher=DW|at=5:27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Mene zanima predvsem premierska funkcija' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/tonin-mene-zanima-predvsem-premierska-funkcija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar: Politična stranka, ki jo ustanavljamo, ne bo muha enodnevnica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-politicna-stranka-ki-jo-ustanavljamo-ne-bo-muha-enodnevnica/723916|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Imamo v Sloveniji skrajne stranke?|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/imamo-v-sloveniji-skrajne-stranke-468224|website=siol.net|accessdate=2025-07-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Virant: SDS bo doziral napade na Logarja. Biščak: Vseeno je, ali sta Logar in Janša dogovorjena.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/virant-sds-bo-doziral-napade-na-logarja-biscak-vseeno-je-ali-sta-logar-in-jansa-dogovorjena/640407|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po besedah poslanca Levice [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Vatovca]], oznako za skrajneže sprejemajo kot kompliment.<ref>{{Navedi splet|title=Če SDS oznako skrajnost razume kot žalitev, je za nas to kompliment|url=https://info360.si/politika/ce-sds-oznako-skrajnost-razume-kot-zalitev-je-za-nas-to-kompliment/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> Levica se zavzema za ekološki [[demokratični socializem]]. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za [[demokratizacija|demokratizacijo]] vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem [[neposredna demokracija|neposredne demokracije]], [[delavsko upravljanje|delavskim upravljanjem]] ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).{{Navedi vir}} Raziskava Univerze v Amsterdamu je pokazala, da je stranka Levica med slovenskimi političnimi strankami v letih 2017 do 2022 uporabljala največ negativne kampanje na [[Twitter|Twitterju]] (kasneje omrežje X).<ref>{{Navedi splet|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636v1|website=arXiv.org|date=2025-07-23|accessdate=2025-12-18|language=en|first=Victor|last=Hartman|first2=Petter|last2=Törnberg}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Hartman|first=Victor|last2=Törnberg|first2=Petter|date=2025|title=Who Attacks, and Why? Using LLMs to Identify Negative Campaigning in 18M Tweets across 19 Countries|url=https://arxiv.org/abs/2507.17636|doi=10.48550/ARXIV.2507.17636}}</ref> Politolog [[Marko Hočevar]] je januarja 2026 a ocenil, da je stranka Levica z leti ideološko zdrsnila od [[Socializem|socialistične]] v [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, pri čemer se je skliceval na ukrepe njenih ministrstev v mandatu 15. vlade Republike Slovenije.<ref>{{Citat|title=Marko Hočevar: Levica je res postala socialdemokratska, SD pa to ni več|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175188656|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Levica je postala socialdemokratska, SD pa to ni več"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmih/levica-je-postala-socialdemokratska-sd-pa-to-ni-vec/769453|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-08|language=sl|first=Urška Sobočan|last=Ivanovič}}</ref> === Geopolitična stališča === Menijo, da NATO izvaja proameriško politiko in pravico do samoodločbe priznava le narodom, ki jih podpirajo ZDA (Kosovo), ne pa tudi Palestincem, Kurdom ter Kataloncem ter da sledi ZDA pri vmešavanju v vlade držav, kjer je na oblasti levica, netolerantna do ameriškega modela (Venezuela).<ref>https://www.levica.si/prihodnost-za-vse-ne-le-za-pescico-program-za-drzavnozborske-volitve-2022/</ref> Levica ne podpira članstva Slovenije v zvezi [[NATO]] in si prizadeva za referendum o izstopu iz zveze. Ob 20-letnici članstva Slovenije v zvezi NATO je stranka zapisala, da rastoče geopolitične napetosti in oboroževalne tekme širom sveta ogrožajo politike miru in nenasilja, katerim so zavezani.<ref name="nato" /> Menijo, da je NATO že desetletja eden ključnih dejavnikov tega dogajanja<ref name="nato" /> ter, da članstvo Slovenije v Natu povečalo je varnostna tveganja za Slovenijo, saj naj bi se država znašla na »seznamu potencialnih tarč vseh, ki Nato upravičeno krivijo za vojna pustošenja širom sveta.«<ref name="nato" /> Levica je [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]] označila za »državljansko vojno« in ukrajinsko vlado za »kijevski režim«, trdila, da je bila [[Revolucija dostojanstva|menjava oblasti leta 2014]] »nasilen prevrat« z vpletenostjo Zahoda, nasprotovala vsem sankcijam proti [[Rusija|Rusiji]] (še posebno za okupirani [[Krim (polotok)|Krim]]) in trdila, da so v ukrajinski vladi in vojski »skrajni nacionalisti« in »neofašisti«.<ref name=":20" /> Trdila je tudi, da je vpletenost Rusije v vojno bila le »odziv« in ne »napad«.<ref>{{Navedi splet|title=Napotitev enote SV v Latvijo v službi ameriškega »izvažanja demokracije«|url=https://www.levica.si/napotitev-enote-sv-v-latvijo-v-sluzbi-ameriskega-izvazanja-demokracije/|website=Levica|date=2016-07-11|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> Podprla je idejo mednarodne finančne pomoči za vse uničene dele [[Donbas|Donbasa]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=JASTREBI NISO DOBRODOŠLI!|url=https://www.levica.si/jastrebi-niso-dobrodosli/|website=Levica|date=2015-03-18|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> in »samoupravo« samooklicanih proruskih republik.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|title=Združena levica in poslanec nemške Levice za drugačno politiko do Ukrajine|date=2014-10-28|accessdate=2024-05-17|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|archive-date=2024-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517212628/https://primorske.svet24.si/novice/svet/zdruzena-levica-in-poslanec-nemske-levice-za-druga|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji]] v Levici nasprotujejo vsakršni vojaški pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]]<ref name=":19" /> in trdijo, da je »Putinovemu napadu na Ukrajino« botrovala širitev zveze [[NATO]] na vzhod,<ref name="nato">{{Navedi splet|title=20 let članstva v NATO paktu je 20 let preveč|url=https://www.levica.si/20-let-clanstva-v-nato-pakt-je-20-let-prevec/|website=Levica|date=2024-03-22|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI}}</ref> njeni poslanci pa menijo, da gre za »posredniško vojno« med [[ZDA]] in [[Rusija|Rusijo]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Nemec, Stevanović, Sukičeva in Gregorčič o tarčah na čelu in orožju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nemec-stevanovic-sukiceva-gregorcic-o-tarcah-na-celu-in-orozju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice s kontroverznimi stališči glede Ukrajine in Rusije|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanec-levice-s-kontroverznimi-stalisci-glede-ukrajine-in-rusije-382066|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref> Leta 2024 je poslanska skupina stranke po spremmbah ruske doktrine jedrskega odvračanja, ki predvideva uporabo jedrskega orožja tudi v primeru obsežnega zračnega napada na državo, zahtevala popolno ustavitev vse vojaške pomoči Ukrajini, nedopuščanje ukrajinskih protinapadov na Rusijo in (jedrsko) razorožitvev evropskih držav.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina Levice pozvala vlado, naj ustavi vojaško pomoč Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanska-skupina-levice-pozvala-vlado-naj-ustavi-vojasko-pomoc-ukrajini/723075|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V [[izraelsko-palestinski konflikt|vojni v Gazi]] zaradi številnih civilnih žrtev obsojajo [[Izrael|izraelsko]] bombardiranje in raketiranje Gaze in med drugim zahtevajo, da [[Vlada Republike Slovenije]] »nedvoumno in vidno opozori na nevarnost in nesprejemljivost izvršitve genocida nad Palestinkami in Palestinci«, »sprejme embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom in k temu pozove tudi druge članice EU« ter da »Republika Slovenija prizna Palestino kot državo.«<ref>https://www.levica.si/natasa-sukic-gaza-palestina/</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve !Stranka ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! rowspan="2" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] |'''[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]''' |13.477 |1,22 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |10. |Izven DZ |- |'''[[Demokratična stranka dela|DSD]]''' |7.118 |0,65 | |{{Composition bar|0|90|hex=#DB2D43}} | |13. |Izven DZ |- ! colspan="9" |Ustanovitev koalicije Združena levica ([[Demokratična stranka dela|DSD]]-[[Iniciativa za demokratični socializem|IDS]]-[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|TRS]]) leta 2014 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] |'''L''' | 52.189 | 5,97 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 6 | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! colspan="9" |Ustanovitev stranke leta 2017 |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |'''L''' | 81.689 | 9,29 | {{Increase}} 3,32 | {{Composition bar|9|90|hex=#DB2D43}} | {{Increase}} 3 | 5. | {{no2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |'''L''' | 53.234 | 4,46 | {{Decrease}} 4,83 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{Decrease}} 4 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] |'''L''' | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 1,23 | {{Composition bar|5|90|hex=#DB2D43}} | {{steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj s stranko Vesna; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne parlamentarne volitve 2014]]. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izidi_enote.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> '''Poslanska skupina 2014–2018:''' # [[Miha Kordiš]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Matej Tašner Vatovec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Violeta Tomić]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]] # [[Matjaž Hanžek]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]]* # [[Luka Mesec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] <nowiki>*</nowiki>5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-06|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj [[Grosuplje]], kjer kandidira prvak [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]], na listo umestili umetnika [[Janez Janša (režiser)|Janeza Janšo]] (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest: {| class="wikitable sortable" !Kandidat/ka !Število glasov !Odstotek !Volilna enota !Volilni okraj |- |[[Violeta Tomić]] |2.769 |23,97 % |Ljubljana Center |Ljubljana Center |- |[[Luka Mesec]] |3.643 |19,10 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II |- |[[Matej Tašner Vatovec]] |1.554 |18,76 % |Postojna |Koper I |- |[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]* |1.155 |16,11 % |Maribor |Maribor IV |- |[[Nataša Sukič]] |3.375 |13,84 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I |- |[[Miha Kordiš]] |2.652 |12,27 % |Kranj |Kranj I, Škofja Loka I |- |[[Željko Cigler]] |1.343 |11,81 % |Celje |Celje II |- |[[Primož Siter]] |828 |11,62 % |Novo mesto |Trbovlje |- |[[Boštjan Koražija]] |782 |8,61 % |Ptuj |Ptuj II |} <nowiki>*</nowiki>[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je ob glasovanju o imenovanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], poslanec Levice [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke [[Jelka Godec|Jelko Godec]] v preteklem mandatu.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine [[Matej Tašner Vatovec]]. Slednji je namreč opozoril pred [[Janez Janša|Janševimi]] avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.<ref name="#3"/> Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "''Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."''<ref name="#3"/> Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela močan padec. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |title=Volitve v državni zbor 2022 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/po-slabsem-rezultatu-na-volitvah-levica-o-nadaljnjih-korakih-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in [[Tatjana Greif]].<ref name=":13"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Levica seje na volitve odpravljala skupaj s stranko [[VESNA – zelena stranka]], s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila tudi na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sokoordinatorka Vrečko kandidira v okraju Bežigrad II, sokoordinator Mesec pa v okrajih Ljubljana Center in Šiška I.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 21.985 | 5,47 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 30.983 | 6,43 | {{Increase}} 0,96 | {{Composition bar|0|8|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 32.436 | 4,81 | {{Decrease}} 1,62 | {{Composition bar|0|9|hex=#DB2D43}} | {{Steady}} 0 | 7. |} ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Dušan Plut]] # [[Luka Mesec]] # [[Jasminka Dedić]] # [[Janez Požar]] # [[Lara Jankovič]] # [[Branimir Štrukelj]] # [[Petra Rezar]] [[Slika:Violeta Tomić & Nico Cué, PEL candidates 2019.jpg|sličica|[[Violeta Tomić]] in [[Nico Cué]].]] ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. [[Stranka evropske levice]] jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom [[Nico Cué|Nicom Cuéom]] potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]]. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4WRMQFERJpY|title=Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful|date=30.4.2019|accessdate=7.5.2020|website=YouTube|publisher=Euronews|last=|first=}}</ref> Na listi Levice so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Sašo Slaček Brlek]] # [[Ana Štromajer]] # [[Danijel Rebolj]] # [[Urška Lipovž]] # [[Lovro Centrih]] # [[Alma Rekić]] # [[Luka Mesec]] Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela Violeta Tomić (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-07|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|website=nova24tv.si|date=2019-06-12|accessdate=2020-05-07|language=sl-SI|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121020834/https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-o-evropskih-volitvah-ni-viharja-v-stranki/491734|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-07|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Levica je svojo kandidatno listo javnosti predstavila 23. aprila 2024. Za nosilko je bila izbrana [[Nataša Sukič]], na sedmo mesto je bila uvrščena pisateljica [[Svetlana Slapšak]], zadnje mesto pa je v znak podpore listi zasedel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec: Če bom ob koncu mandata razočaral sebe, bom mesto prepustil drugim|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ce-bom-ob-koncu-mandata-razocaral-sebe-bom-mesto-prepustil-drugim/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> # [[Nataša Sukič]] # Dan Juvan # Katja Sluga # Fahir Gutić # [[Zdenka Badovinac]] # [[Luka Omladič]] # [[Svetlana Slapšak]] # Tara Kristan # [[Luka Mesec]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla sedmo mesto med enajstimi listami, dobila je 4,81 % glasov in se s tem ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == {{Levica}}'''Izvršni odbor:''' * '''Sokoordinatorka:''' [[Asta Vrečko]] * '''Sokoordinator:''' [[Luka Mesec]] * '''Namestnica sokoordinatorke:''' [[Nataša Sukič]]<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl-si}}</ref> * '''Namestnik sokoordinatorja:''' [[Simon Maljevac]] * '''Generalni sekretar:''' Matej Zupanc *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Matej Tašner Vatovec]] *'''Sekretar poslanske skupine:''' Alan Medveš *'''Koordinatorka programske konference:''' Marko Rusjan *'''Koordinatorka za mednarodne dejavnosti:''' Valentina Škafar *'''Koordinator za regijsko mrežo:''' Nikolaj Tomaž Benedik *'''Koordinator za komunikacijo:''' Michaela Selmani *'''Koordinator za interno izobraževanje:''' Mitja Svete *'''Koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in civilno družbo:''' [[Primož Siter]] '''Ministri Levice v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]:''' * [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|'''Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti''']] in podpredsednik vlade: [[Luka Mesec]] * [[Minister za kulturo Republike Slovenije|'''Ministrstvo za kulturo''']]: [[Asta Vrečko]] * [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|'''Ministrstvo za solidarno prihodnost:''']] [[Simon Maljevac]] '''Poslanska skupina Levica (od 2022):'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|title=Poslanska skupina Levica|accessdate=3. september 2023|website=Državni zbor RS|archive-date=2023-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230903115941/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vmeWfexGIkkzUDFtNqExjYE6olNCvz6xVVDi293LORceUEiAVunzzlN5F1Va9PlMzYt1DBZ719bRDvUd-svTKSC2qaNnQDwAztolzgDMggX625nlhWjg3EKgU3z8c2SiPwLQ8XkHKC9E9nmVVJmx4kAbdmMNa7RH09e5lHW7UVHFrus0LgQvmHYVpYq_lFy0EpJvEuoyipLXgcVEUd7_1mxo/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS026|url-status=dead}}</ref> * [[Matej Tašner Vatovec]] (vodja) * [[Milan Jakopovič]] (namestnik vodje) * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš]] * [[Nataša Sukič]] '''Podmladek strane - Mlada Levica:'''<ref>{{Navedi splet|title=Levica dobila svoj podmladek: "Skupnost kot odgovor na individualizem"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-dobila-svoj-podmladek-skupnost-kot-odgovor-na-individualizem/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-12-15|language=sl-SI}}</ref> * Lana Nikolić (koordinatorka) * Jan Stergar (namestnik koordinatorke) * Alekzander Ismaj Blatnik (generalni sekretar) == Kritike in kontroverze == === Vedenje poslancev === ==== Grafične majice ==== Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni. V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec [[Miha Kordiš]] v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|totalitarnega sistema]]. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> Poslanec Levice [[Primož Siter]] je januarja 2020 v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine [[Bad Religion]], ki vključuje ime skupine in prečrtan [[krščanski križ]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ali poslanec Levice res žali verska čustva?|url=https://www.mladina.si/195636/ali-poslanec-levice-res-zali-verska-custva/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref> kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čustva.<ref>{{Navedi splet|title=Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?|url=http://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl|archive-date=2022-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521192323/https://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|url-status=dead}}</ref> Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: ''"Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici."'' Odklonilno se je odzval tudi Siterjev poslanski kolega [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]], ki je izrazil ogorčenje nad objavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: ''"Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? {{!}} Sobotainfo.com|url=http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/nova-afera-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/543555|website=sobotainfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Levica|url=https://www.facebook.com/zdruzenalevica/posts/1568599293298624|website=www.facebook.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> ==== Izjave poslancev ==== [[Slika:Miha Kordiš.jpg|sličica|255x255_pik|[[Miha Kordiš]] je znan po kontroverznih izjavah. Leta 2022 je kandidiral za predsednika države, leta 2023 pa za koordinatorja Levice ]] Miha Kordiš je leta 2015 v zapisu na družbenemu omrežju Facebook z napisom »Rehabilitirajmo politično nasilje« izrecno zagovarjal fizično nasilje zoper predstavnike kapitalističnega razreda, saj da so tudi slabi delovni in socioekonomski pogoji oblika nasilja, ki ga kapitalistični razred izvaja nad delovskim razredom in zoper katero ima delavski razred pravico do »samoobrambn[e] reakcij[e]« s fizičnim nasiljem. Zapis je zaključil z mislijo: »Mar ni revolucionarno nasilje proti taki strahoti ne le pravica, marveč kar dolžnost?« Iztočnica za zapis je bila novica, da sta predstavnika francoskega letaloprevozniškega podjetja v strahu zbežala pred jeznimi stavkajoči francoski delavci, ki so nasprotovali napovedanim odpuščanjem v podjetju. Kordiš se je kmalu po objavi premislil in zapis spremenil.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec ZL Kordiš: Rehabilitirajmo politično nasilje|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-zl-kordis-rehabilitirajmo-politicno-nasilje|website=old.slovenskenovice.si|date=2015-10-06|accessdate=2023-07-19|language=sl-si|first=Mo|last=S}}</ref> Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika [[Ivo Boscarol]] in [[Igor Akrapovič]] sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.<ref>{{Navedi splet|title=V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-druzbi-akrapovic-bodo-bilancni-dobicek-preusmerili-v-bolj-predvidljivo-okolje/464579|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko [[Hugo Chávez|Huga Chaveza]] pospremljeno z zapisom "I'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref>Na izjave se je odzvala [[Obrtna zbornica Slovenije]], ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> [[30. oktober|Oktobra]] [[2020]] je na glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije o statusu vojakov po 45. letu, poslanec Levice [[Miha Kordiš]] žalil poslance stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ki so glasovali za zakon: ''"Socialdemokrati kolaborirajo s fašistoidno vlado Janeza Janše"''. Vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]] je na seji zahteval opravičilo, ki ga od Kordiša v postopkovnem predlogu ni dobil, zaradi česar mu je predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]] odvzel besedo.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Žalite me kot kolaboranta, njih kot fašiste #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/han-zalite-me-kot-kolaboranta-njih-kot-fasiste-535434|website=siol.net|accessdate=2020-10-02|language=sl}}</ref> Kordiševo dejanje so obsodile tudi ostale poslanske skupine.{{Navedi vir}} Oktobra 2020 je na seji [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zdravstvo]] poslanec Levice Miha Kordiš del zdravnikov označil za "mazače". Do izjave se je med drugim kritično izrekla [[Zdravniška zbornica Slovenije]], ki je od Kordiša oz. stranke zahtevala opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> V objavi na [[Facebook|Facebook-u]] je Kordiš v odzivu na kritike zapisal, da gre za neodkrit in politično motiviran napad nanj, saj da je v svoji dejanski izjavi kritiziral rahljanje zakonskih standardov zdravstvene kakovosti, ki bi po novem omogočala, da do javnih sredstev dostopajo tudi neprimerni izvajalci zdravstvenih storitev, ki predhodno niso izpolnjevali standardov. Kordiš je med drugim zapisal: "[Izjave] ni mogoče niti po nesreči napak razumeti. Prosim lepo, kje sem kakega zdravnika označil za mazača? Verjamem, da je ta grda laž koga prizadela. Vsem tako prizadetim se opravičujem."<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/642212836497191|website=www.facebook.com|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> ==== Preprečitev deportacije sirijskega imigranta ==== Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz [[Sirija|Sirije]] [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]] povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v [[Postojna|Postojni]], kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] obravnavanje azila predalo [[Hrvaška|Hrvaški]]. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], v tem primeru Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.<ref>[http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=193201&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=806004 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji]</ref><ref>[https://siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-begunca-iz-sirije-deportirala-na-hrvasko-453323 Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?]</ref> Poslanci Miha Kordiš (Levica) in [[Jan Škoberne]] (SD), [[Peter Vilfan]] (DeSUS) ter [[Jasna Murgel]] (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ [[Milan Brglez]] in takratni predsednik vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]], kamor [[Policija (Slovenija)|policija]] brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".<ref>[https://www.vecer.com/kordis-in-skoberne-begunca-ahmada-odpeljala-v-drzavni-zbor-6347979?lnlarticle Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno]</ref> Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju. === Odnosi znotraj stranke === ==== Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene levice ==== Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizpolnjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdruzena-levica-razpada-znidarsic-ids-in-trs-odhajata-mesec-znidarsic-izsiljuje/414598|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ids-ju-po-kongresu-razklani-usoda-enotne-stranke-zdruzena-levica-se-bolj-negotova/390654|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS|url=https://www.delo.si/novice/politika/spopad-pragmaticnega-in-ideoloskega-dela-ids.html|website=www.delo.si|date=2015-12-03|accessdate=2020-05-14|language=sl-si|first=Zoran Potič, Mario|last=Belovič}}</ref> ==== Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanja ==== Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.<ref name=":4" /> Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Merging of the Left marked by departures from IDS|url=https://english.sta.si/2402491/merging-of-the-left-marked-by-departures-from-ids|website=english.sta.si|accessdate=2020-05-14}}</ref> Po kasnejšem poročanju [[Svet24]] naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/589344f5360ff/zamajal-se-mu-je-stolcek-zato-je-nanovacil-sorodnike|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.<ref name=":5" /> ==== Odhodi poslancev ==== [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 598.jpg|sličica|[[Matjaž Hanžek]] je bivši poslanec in eden izmed vidnejših članov Združene levice, ki so izstopili iz stranke zaradi domnevne nekorektnosti in nedemokratičnosti pri združevanju v Levico]] Ob odhodu iz stranke je poslanec [[Matjaž Hanžek]] kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov".<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-13|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> Poslanec [[Franc Trček]] je ob odhodu iz stranke in poslanske skupine med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov|url=https://www.vecer.com/prekipelo-mu-je-zaradi-nadkomunistov-10142796|website=www.vecer.com|date=2020-03-17|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec|url=https://www.vecer.com/pocilo-v-levici-zapusca-jo-poslanec-franc-trcek-te-pa-pojdi-naj-bi-mu-rekel-luka-mesec-10141509|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref> 19. januarja 2022 je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka je v izjavi za javnost navedla, da je Tomićevo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja, kar naj bi Tomićeva po navedbah stranke zavrnila. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v volilnem okraju Ljubljani-Center (v Ljubljani naj bi po lastnih navedbah živela že več kot 40 let). Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":11" /> Vlogo izstopne izjave je Tomić pospremila z besedami: "''Stranka Levica je daleč od tega, kar smo na začetku gradili. Kažejo se resne generacijske razlike v razmišljanju in delovanju, ki so šle predvsem v času covida močno čez mejo moje tolerance''".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopa-iz-stranke-levica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> Po besedah Mesca je Tomićeva zaupanje stranke med drugim izgubila tudi zaradi svojih stališč o zdravljenju COVID-19;<ref name=":11" /> Tomićeva je pred izstopom iz stranke namreč na Facebooku zapisala, da je med prebolevanjem COVID-19 jemala zdravili [[hidroksiklorokin]] in [[ivermektin]] (ki nista namenjeni ali varni ter učinkoviti pri zdravljenju tega obolenja), in ob tem dodala, da sta ji zdravili "pomagali" in "[...] ''da bi vsi morali imeti dostop do zdravljenja, nedopustno pa je, da nas silijo v cepljenje!''"<ref>{{Navedi splet|title=Levica: Od početja Violete Tomić se ograjujemo|url=https://siol.net/novice/slovenija/violeta-tomic-po-boju-s-covidom-jemala-je-tudi-zdravila-za-parazite-pri-zivalih-567925|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ter zapisala tudi "[...] ''Če bi bila ta zdravila širše dostopna, bi bilo najbrž precej manj žrtev.''"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanka s covidom v neznosnih bolečinah, jemala je to zloglasno zdravilo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/poslanka-s-covidom-v-neznosnih-bolecinah/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> Levica se je nato od izjav in početja Tomićeve v izjavi za javnost distancirala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić jemala ivermektin, Levica se od njenega ravnanja distancira|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-jemala-ivermektin-levica-se-od-njenega-ravnanja-distancira/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Na dan izstopa iz stranke je Tomićeva prav tako v odgovoru na zapis strankarske in poslanske kolegice [[Nataša Sukič|Nataše Sukič]] na [[Facebook|Facebooku]] (v katerem je Sukič kritizirala nedavni prestop poslanca Levice Željka Ciglerja v stranko SD kot znak nenačelnosti in vrednotne nekredibilnosti zaradi izrecnih nazorskih razlik med strankama) zapisala: ''"Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si lahko kdaj tudi tiho?? Predvsem če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res konkretno in pošteno molčati."''<ref name=":12" /><ref name=":11" /> Tomić je na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidirala na (skupni) listi strank [[Dobra država]] in [[Naša prihodnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-kandidatni-listi-dobre-drzave-in-nase-prihodnosti-tudi-violeta-tomic-in-zlatko-575852|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ==== Strokovni delavci ==== Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač|url=https://www.dnevnik.si/1042826185|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14|archive-date=2018-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623001741/https://www.dnevnik.si/1042826185|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-delavcem-obljublja-boljse-place-medtem-pa-jih-zaradi-slabega-placila-zapuscajo-sodelavci.html|title=Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b2cd15806218/raj-za-pescico-poslancev-izkoriscanje-za-strokovce|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> === Ostalo === Po nastopu [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], katere članica je bila tudi stranka Levica, je bila na mesto vodje kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Luka Mesec|Luke Mesca]] imenovana [[Maja Tašner Vatovec]], žena vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levice]] [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Tašnerja Vatovca]], zaradi česar je bila stranka deležna očitkov [[Nepotizem|nepotizma]].<ref name=":18">{{Navedi splet|title=LD;GD 099 - 99 Luftballons|url=https://metinalista.si/ldgd-099-99-luftballons/|website=Metina lista|date=2022-06-17|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Kako Levica pojasnjuje zaposlitev, na katero letijo očitki, da je nepotistična|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaposlitev-maje-tasner-vatovec-ne-gre-za-vprasanje-nepotizma-ampak-feminizma/|website=N1|date=2022-06-14|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nepotizem-ali-feminizem-zena-poslanca-levice-vodja-mescevega-kabineta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-22}}</ref> Stranka je v odzivu navedla, da je Maja Tašner Vatovec "dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke"''.<ref name=":17" />''<ref>{{navedi tvit |user=strankalevica |number=1536328471189852160 |title=Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma. [...] |date=2022-06-13}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Levica]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.levica.si}} * [http://www.zdruzena-levica.si/program Program Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625134310/http://zdruzena-levica.si/program |date=2014-06-25 }} * [http://www.zdruzena-levica.si/kandidatna-lista Kandidatna lista Združene levice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625085451/http://zdruzena-levica.si/kandidatna-lista |date=2014-06-25 }} * [http://www.demokraticni-socializem.si Iniciativa za demokratični socializem] * [http://www.gibanje-trs.si Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije] * [http://www.strankadela.si Demokratična stranka dela] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130514074823/http://www.strankadela.si/ |date=2013-05-14 }} {{Slovenske politične stranke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Levica| ]] p5fnlcg6q4o0nslt2k82ihyujfblrwc 0 403582 6657964 6571311 2026-04-09T19:18:02Z Yerpo 8417 dp 6657964 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Ephemeroptera]] (enodnevnice) | familia = [[Palingeniidae]] | genus = ''[[Palingenia]]'' | species = '''''P. longicauda''''' | binomial = ''Palingenia longicauda'' | binomial_authority = [[Guillaume-Antoine Olivier|Olivier]], 1791 |image=Tiszavirágzás a Tiszainokai kikötőnél, 2011. június 13 -án.JPG}} '''''Palingenia longicauda''''' je vodna [[Žuželke|žuželka]] iz reda [[enodnevnice|enodnevnic]]. Od glave do repa je dolga 12&nbsp;cm, s čimer je največja evropska predstavnica enodnevnic.<ref name="wildserbia">{{navedi splet|url = http://www.wild-serbia.com/Tisa_mayfly.html|title = Wild Serbia: The Tisa Mayfly (''Palingenia longicauda'')}}</ref><ref name="riverfly">{{navedi splet|url = http://www.riverfly.co.uk/interesting4.htm|title = Riverfly: Teifi Rivers Invertebrate Monitors: Europe's largest mayfly|accessdate = 2015-05-22|archive-date = 2016-03-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20160325214907/http://www.riverfly.co.uk/interesting4.htm|url-status = dead}}</ref> Za razliko od večine enodnevnic odrasla ''P. longicauda'' nikoli ne zapusti vode; njen [[cerk]] je v neprestanem stiku s površino vode.<ref>{{cite journal|last = Kriska|first = György|author2 = Balázs Bernáth|author3 = Gábor Horváth|date = February 2007|title = Positive polarotaxis in a mayfly that never leaves the water surface: polarotactic water detection in ''Palingenia longicauda'' (Ephemeroptera)|journal = [[Die Naturwissenschaften|Naturwissenschaften]]|volume = 94|issue = 2|url = http://www.springerlink.com/content/53w6607mn5801161/}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To omogočajo počasi tekoči vodotoki in odsotnost rib, ki se prehranjujejo s površinskimi žuželkami.<ref name="riverfly"/> Prisotnost ''P. longicauda'' je pokazatelj čiste neonesnažene vode. Danes so te žuželke izumrle v večini evropskih držav, najdemo pa jo lahko še v Srbiji in na Madžarskem na reki [[Tisa]],<ref name="wildserbia"/> kot tudi v Romuniji na reki [[Prut]]<ref>{{navedi knjigo |last1 = Bernerth|first1 = Haide|last2 = Tobias|first2 = Wolfgang|last3 = Stein|first3 = Stephanie|last4 = Turowski|first4 = Susanne|year = 2002|title = Joint Danube Survey: Technical report of the International Commission for the Protection of the Danube River |editor-last1=Literáthy |editor-first1=Péter |editor-last2=Koller-Kreimel |editor-first2=Veronika |editor-last3=Liška |editor-first3=Igor |chapter = Section 4.2: Macrozoobenthos|page = 42|url = http://www.icpdr.org/main/sites/default/files/JDS%2006%20Chapt%204a.pdf|accessdate = 2013-01-10}}</ref> in v spodnjem porečju Donave.{{navedi vir}} V Srbiji je strogo zaščitena,<ref name="Prilog I - Strogo zaštićene divlje vrste biljaka, životinja i gljiva">[http://www.pzzp.rs/sr/component/jdownloads/finish/20/101.html Prilog I - Strogo zaštićene divlje vrste biljaka, životinja i gljiva], Pravilnik o proglašenju i zaštiti strogo zaštićenih i zaštićenih divljih vrsta biljaka, životinja i gljiva.</ref> zaščitena pa je tudi na mednarodnem nivoju z [[Bernska konvencija|Bernsko konvencijo]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezaves == * National Geographic: http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0305/feature3/index.html * The Tisza River Project: http://www.tiszariver.com/ * [http://cabinetoffreshwatercuriosities.com/2011/05/19/tisza-mayfly-palingenia-longicauda/ Tisza Mayfly], BioFresh Cabinet of Freshwater Curiosities. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1791]] [[Kategorija:Enodnevnice]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] q30wfa42rzf1flikqcxc42tog547g5m 0 413700 6658068 6655421 2026-04-10T08:02:47Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6658068 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || Plateau – Prava magija<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>U2 – In a Life |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 4ah1n4lofkmlg79wdi718lgt23wtgki 0 431256 6657840 5861679 2026-04-09T13:44:59Z Sivimedved 235862 dodal sem nekaj podatkov in sklicev 6657840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Arianna Bogatec''', [[Italijanski Slovenci|italijansko-slovenska]] [[jadranje|jadralka]], [[Pedagogika|športna pedagoginja]], * [[16. junij]] [[1969]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Arianna Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Oče je bil Bruno, pristaniški delavec, mati Sonja (rojena Colja). Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah (osnovno šolo Alberta Sirka med leti 1975–80 in srednjo šolo Frana Levstika prav tako v [[Križ, Trst|Križu]] pri Trstu med leti 1980–83). Maturirala je leta 1988 na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|Liceju Franceta Prešerna]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisala na Visoko šolo za telesno kulturo v [[Rim|Rimu]] - ISEF (''Istituto superiore di educazione fisica Roma'') in diplomirala leta 1993. Na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] je med leti 2005–07 opravila še specializacijo za podporni pouk dijakom s posebnimi potrebami. Kot profesorica telesne vzgoje je najprej učila na slovenski sekciji italijanske višje šole, Zavodu za industrijo Galilei v [[Gorica|Gorici]] (''Istituto Tecnico Industriale Galileo Galilei''), nato je bila zaposlena na raznih slovenskih in italijanskih šolah na Goriškem in Tržaškem. Od leta 2014 je profesorica za podporni pouk na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v [[Dolina pri Trstu|Dolini]] [[Dolina pri Trstu|pri Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogatec, Arianna (1969–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018740/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec se je vpisala v [[Tržaški pomorski klub Sirena]] že leta 1978 in je takoj pokazala velik talent za jadranje. Leta 1984 je prestopila v olimpijski razred evropa in je že leta 1985 je opravila krstni nastop za italijansko jadralno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Tønsbergu (Norveška). Nastopila je na dveh [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] in v enosedežni jadrnici (razred ''Optimist'') osvojila osmo mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1992|1992]] v [[Barcelona|Barceloni]]<ref>{{Navedi splet|title=Jadrnica, s katero je tekmovala, je še v garaži|url=https://www.primorski.eu/sport/jadrnica-s-katero-je-tekmovala-je-se-v-garazi-AN1179147|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> in dvanajsto mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1996|1996]] v [[Atlanta|Atlanti]]. Leta 1987 je osvojila svoj prvi naslov italijanske prvakinje, ki ga je nato skupno osvojila desetkrat. Šestnajstkrat je nastopila na svetovnih prvenstvih in osvojila srebrno medaljo leta 1991 in bron leta 2004. Leta 1992 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »olimpijski dosežek zamejskega športa«, petkrat je bila izbrana za najboljšo športnico [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenske skupnosti v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Arianna Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec je svojo zelo uspešno jadralno kariero je zaključila v začetku leta 2000, vseeno ni opustila jadranja, saj je odtlej trenirala mlade jadralce pri [[Tržaški pomorski klub Sirena|TPK Sirena]].<ref>{{Navedi splet|title=La Coppa Primavela a Gaja minitriestina figlia d’arte|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/la-coppa-primavela-a-gaja-minitriestina-figlia-darte-p9ud8ku4|website=Il Piccolo|date=2012-09-10|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Pri TPK Sirena delamo za mlade in za rezultat«|url=https://www.primorski.eu/sport/pri-tpk-sirena-delamo-za-mlade-in-za-rezultat-BX1550047|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TPK Sirena in posodobljena izdaja knjige Slovenski glas v zalivu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/tpk-sirena-posodobljena-izdaja-knjige-slovenski-glas-v-zalivu/|website=Noviglas|date=2025-02-20|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [http://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html Arianna Bogatec] na slosport.org {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-jadranje}} {{DEFAULTSORT:Bogatec, Arianna}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Italijanski jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Italijo]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski jadralci]] qt2izn3cxcgw13lje9fzqeee40ttxfs 6657841 6657840 2026-04-09T13:46:30Z Sivimedved 235862 6657841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Arianna Bogatec''', [[Italijanski Slovenci|italijansko-slovenska]] [[jadranje|jadralka]], [[Pedagogika|športna pedagoginja]], * [[16. junij]] [[1969]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Arianna Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Oče je bil Bruno, pristaniški delavec, mati Sonja (rojena Colja). Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah (osnovno šolo Alberta Sirka med leti 1975–80 in srednjo šolo Frana Levstika prav tako v [[Križ, Trst|Križu]] pri Trstu med leti 1980–83). Maturirala je leta 1988 na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|Liceju Franceta Prešerna]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisala na Visoko šolo za telesno kulturo v [[Rim|Rimu]] - ISEF (''Istituto superiore di educazione fisica Roma'') in diplomirala leta 1993. Na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] je med leti 2005–07 opravila še specializacijo za podporni pouk dijakom s posebnimi potrebami. Kot profesorica telesne vzgoje je najprej učila na slovenski sekciji italijanske višje šole, Zavodu za industrijo Galilei v [[Gorica|Gorici]] (''Istituto Tecnico Industriale Galileo Galilei''), nato je bila zaposlena na raznih slovenskih in italijanskih šolah na Goriškem in Tržaškem. Od leta 2014 je profesorica za podporni pouk na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v [[Dolina pri Trstu|Dolini]] [[Dolina pri Trstu|pri Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogatec, Arianna (1969–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018740/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec se je vpisala v [[Tržaški pomorski klub Sirena]] že leta 1978 in je takoj pokazala velik talent za jadranje. Leta 1984 je prestopila v olimpijski razred evropa in je že leta 1985 je opravila krstni nastop za italijansko jadralno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Tønsbergu (Norveška). Nastopila je na dveh [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] in v enosedežni jadrnici (razred ''Optimist'') osvojila osmo mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1992|1992]] v [[Barcelona|Barceloni]]<ref>{{Navedi splet|title=Jadrnica, s katero je tekmovala, je še v garaži|url=https://www.primorski.eu/sport/jadrnica-s-katero-je-tekmovala-je-se-v-garazi-AN1179147|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> in dvanajsto mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1996|1996]] v [[Atlanta|Atlanti]]. Leta 1987 je osvojila svoj prvi naslov italijanske prvakinje, ki ga je nato skupno osvojila desetkrat. Šestnajstkrat je nastopila na svetovnih prvenstvih in osvojila srebrno medaljo leta 1991 in bron leta 2004. Leta 1992 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »olimpijski dosežek zamejskega športa«, petkrat je bila izbrana za najboljšo športnico [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenske skupnosti v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Arianna Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec je svojo zelo uspešno jadralno kariero je zaključila v začetku leta 2000, vseeno ni opustila jadranja, saj je odtlej trenirala mlade jadralce pri [[Tržaški pomorski klub Sirena|TPK Sirena]].<ref>{{Navedi splet|title=La Coppa Primavela a Gaja minitriestina figlia d’arte|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/la-coppa-primavela-a-gaja-minitriestina-figlia-darte-p9ud8ku4|website=Il Piccolo|date=2012-09-10|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Pri TPK Sirena delamo za mlade in za rezultat«|url=https://www.primorski.eu/sport/pri-tpk-sirena-delamo-za-mlade-in-za-rezultat-BX1550047|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TPK Sirena in posodobljena izdaja knjige Slovenski glas v zalivu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/tpk-sirena-posodobljena-izdaja-knjige-slovenski-glas-v-zalivu/|website=Noviglas|date=2025-02-20|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [http://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html Arianna Bogatec] na slosport.org {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-jadranje}} == Sklici == {{DEFAULTSORT:Bogatec, Arianna}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Italijanski jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Italijo]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski jadralci]] kh9ah7lfsonu9vmr3vtw23lfidwux4m 6657842 6657841 2026-04-09T13:47:19Z Sivimedved 235862 6657842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Arianna Bogatec''', [[Italijanski Slovenci|italijansko-slovenska]] [[jadranje|jadralka]], [[Pedagogika|športna pedagoginja]], * [[16. junij]] [[1969]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Arianna Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Oče je bil Bruno, pristaniški delavec, mati Sonja (rojena Colja). Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah (osnovno šolo Alberta Sirka med leti 1975–80 in srednjo šolo Frana Levstika prav tako v [[Križ, Trst|Križu]] pri Trstu med leti 1980–83). Maturirala je leta 1988 na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|Liceju Franceta Prešerna]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisala na Visoko šolo za telesno kulturo v [[Rim|Rimu]] - ISEF (''Istituto superiore di educazione fisica Roma'') in diplomirala leta 1993. Na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] je med leti 2005–07 opravila še specializacijo za podporni pouk dijakom s posebnimi potrebami. Kot profesorica telesne vzgoje je najprej učila na slovenski sekciji italijanske višje šole, Zavodu za industrijo Galilei v [[Gorica|Gorici]] (''Istituto Tecnico Industriale Galileo Galilei''), nato je bila zaposlena na raznih slovenskih in italijanskih šolah na Goriškem in Tržaškem. Od leta 2014 je profesorica za podporni pouk na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v [[Dolina pri Trstu|Dolini]] [[Dolina pri Trstu|pri Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogatec, Arianna (1969–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018740/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec se je vpisala v [[Tržaški pomorski klub Sirena]] že leta 1978 in je takoj pokazala velik talent za jadranje. Leta 1984 je prestopila v olimpijski razred evropa in je že leta 1985 je opravila krstni nastop za italijansko jadralno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Tønsbergu (Norveška). Nastopila je na dveh [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] in v enosedežni jadrnici (razred ''Optimist'') osvojila osmo mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1992|1992]] v [[Barcelona|Barceloni]]<ref>{{Navedi splet|title=Jadrnica, s katero je tekmovala, je še v garaži|url=https://www.primorski.eu/sport/jadrnica-s-katero-je-tekmovala-je-se-v-garazi-AN1179147|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> in dvanajsto mesto leta [[Poletne olimpijske igre 1996|1996]] v [[Atlanta|Atlanti]]. Leta 1987 je osvojila svoj prvi naslov italijanske prvakinje, ki ga je nato skupno osvojila desetkrat. Šestnajstkrat je nastopila na svetovnih prvenstvih in osvojila srebrno medaljo leta 1991 in bron leta 2004. Leta 1992 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »olimpijski dosežek zamejskega športa«, petkrat je bila izbrana za najboljšo športnico [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenske skupnosti v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Arianna Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Arianna Bogatec je svojo zelo uspešno jadralno kariero zaključila v začetku leta 2000, vseeno ni opustila jadranja, saj je odtlej trenirala mlade jadralce pri matičnem društvu [[Tržaški pomorski klub Sirena|TPK Sirena]].<ref>{{Navedi splet|title=La Coppa Primavela a Gaja minitriestina figlia d’arte|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/la-coppa-primavela-a-gaja-minitriestina-figlia-darte-p9ud8ku4|website=Il Piccolo|date=2012-09-10|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Pri TPK Sirena delamo za mlade in za rezultat«|url=https://www.primorski.eu/sport/pri-tpk-sirena-delamo-za-mlade-in-za-rezultat-BX1550047|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TPK Sirena in posodobljena izdaja knjige Slovenski glas v zalivu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/tpk-sirena-posodobljena-izdaja-knjige-slovenski-glas-v-zalivu/|website=Noviglas|date=2025-02-20|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [http://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatec.html Arianna Bogatec] na slosport.org {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-jadranje}} == Sklici == {{DEFAULTSORT:Bogatec, Arianna}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Italijanski jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Italijo]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski jadralci]] ehtf7z5uss9ga7s7sbcznkney9if47b 0 435686 6657965 6648332 2026-04-09T19:18:18Z BuDi 13534 /* Delovanje v stranki Socialnih demokratov */ 6657965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Martina Vuk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]]|children=2|party=[[Socialni demokrati]]|residence=[[Ljubljana]]}}'''Martina Vuk''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[Sindikat|sindikalistka]], * [[22. april]] [[1979]] Bila je svetnica [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v mestnem svetu [[Mestna občina Ljubljana|občine Ljubljana]] (mandat [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018–2022]]) in predsednica Ženskega foruma [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (mandat 2016–2020) Bila je državna sekretarka na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]]. Pred tem je delala na Ministrstvu za šolstvo in šport (sektor za izobraževanje odraslih) in na Ministrstvu za javno upravo. Bila je članica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor in podpredsednica [[Mladinski svet Slovenije|Mladinskega sveta Slovenije]]. == Delovanje v stranki Socialnih demokratov == Na koncu srednje šole je postala članica Mladega foruma Socialnih demokratov. Bila je četrtna svetnica četrtne skupnosti Črnuče (mandata 2001, 2002–2006). Med letoma 2010 in 2014 je bila strokovna sodelavka [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru RS]]. Bila je kandidatka Socialnih demokratov na volitvah v Državni zbor 2018. == Sindikalizem in skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije == Na Konfederaciji Sindikatov Javnega sektorja Slovenije dela kot pravna strokovnjakinja.<ref>{{Navedi splet|title=Strokovna sodelavka za pravne zadeve|url=https://www.konfederacija-sjs.si/strokovna-sodelavka-za-pravne-zadeve/|website=www.konfederacija-sjs.si|accessdate=2023-06-03|language=sl|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603081039/https://www.konfederacija-sjs.si/strokovna-sodelavka-za-pravne-zadeve/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sindikat novinarjev Slovenije » Sindikalizem je treba postaviti na glavo|url=https://sindikat-novinarjev.si/sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo/|accessdate=2023-06-03|language=sl-SI|date=19. december 2022|website=sindikat-novinarjev.si}}</ref> Je predstavnica zavarovancev v skupščini [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvena blagajna rekordno hitro o splavu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravstvena-blagajna-rekordno-hitro-o-splavu/|website=delo.si|accessdate=2023-06-03|language=sl-si|date=28. marec 2023}}</ref> == Zasebno == S partnerjem in otrokoma živi v Ljubljani. == Sklici in viri == {{Sklici}} * [https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/socialni-demokrati/ "Socialni demokrati (2 svetnika)"] . ljubljana.si *[https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/socialni-demokrati/martina-vuk/ "Martina Vuk - SD"]. ljubljana.si *[https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/lokalne-volitve-2018/seznam-kandidatov/ Seznam kandidatk in kandidatov za svetnice in svetnike Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201025161706/https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/lokalne-volitve-2018/seznam-kandidatov/ |date=2020-10-25 }}. 2018. str. 26. ljubljana.si *[https://zenskiforum.si/o-nas/ "O nas"]. zenskiforum.si *[https://web.archive.org/web/20190119123145/http://www.mizs.gov.si/si/o_ministrstvu/ekipa_ministra/martina_vuk_cv/ "Življenjepis državne sekretarke Martine Vuk"]. mizs.gov.si. <small>(arhivirano 19. januarja 2019 na web.archive.org)</small> *[https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/organi-mol/volilna-komisija-mestne-obcine-ljubljana/lokalne-volitve-v-mestni-obcini-ljubljana-od-1997/2001/ "Volitve v Svete Četrtnih skupnosti leta 2001"]. str. 3. ljubljana.si *[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20025179 "5179. Poročilo o izidu rednih volitev v svete četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana, stran 11680."] 29. november 2002. uradni-list.si {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski sindikalisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] {{DEFAULTSORT:Vuk, Martina}} 3n0sskrypjtdo4cdazfnobx2szit3n2 6657966 6657965 2026-04-09T19:23:55Z BuDi 13534 /* Delovanje v stranki Socialnih demokratov */ 6657966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Martina Vuk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]]|children=2|party=[[Socialni demokrati]]|residence=[[Ljubljana]]}}'''Martina Vuk''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[Sindikat|sindikalistka]], * [[22. april]] [[1979]] Bila je svetnica [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v mestnem svetu [[Mestna občina Ljubljana|občine Ljubljana]] (mandat [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018–2022]]) in predsednica Ženskega foruma [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (mandat 2016–2020) Bila je državna sekretarka na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]]. Pred tem je delala na Ministrstvu za šolstvo in šport (sektor za izobraževanje odraslih) in na Ministrstvu za javno upravo. Bila je članica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor in podpredsednica [[Mladinski svet Slovenije|Mladinskega sveta Slovenije]]. == Delovanje v stranki Socialnih demokratov == Na koncu srednje šole je postala članica Mladega foruma Socialnih demokratov. Bila je četrtna svetnica četrtne skupnosti Črnuče (mandata 2001, 2002–2006). Med letoma 2010 in 2014 je bila strokovna sodelavka [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru RS]]. Bila je kandidatka Socialnih demokratov na volitvah v Državni zbor 2018 v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, skupaj je prejela 1144 glasov, kar je bilo premalo za dejansko uvrstitev v državni zbor. == Sindikalizem in skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije == Na Konfederaciji Sindikatov Javnega sektorja Slovenije dela kot pravna strokovnjakinja.<ref>{{Navedi splet|title=Strokovna sodelavka za pravne zadeve|url=https://www.konfederacija-sjs.si/strokovna-sodelavka-za-pravne-zadeve/|website=www.konfederacija-sjs.si|accessdate=2023-06-03|language=sl|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603081039/https://www.konfederacija-sjs.si/strokovna-sodelavka-za-pravne-zadeve/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sindikat novinarjev Slovenije » Sindikalizem je treba postaviti na glavo|url=https://sindikat-novinarjev.si/sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo/|accessdate=2023-06-03|language=sl-SI|date=19. december 2022|website=sindikat-novinarjev.si}}</ref> Je predstavnica zavarovancev v skupščini [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvena blagajna rekordno hitro o splavu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravstvena-blagajna-rekordno-hitro-o-splavu/|website=delo.si|accessdate=2023-06-03|language=sl-si|date=28. marec 2023}}</ref> == Zasebno == S partnerjem in otrokoma živi v Ljubljani. == Sklici in viri == {{Sklici}} * [https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/socialni-demokrati/ "Socialni demokrati (2 svetnika)"] . ljubljana.si *[https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/socialni-demokrati/martina-vuk/ "Martina Vuk - SD"]. ljubljana.si *[https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/lokalne-volitve-2018/seznam-kandidatov/ Seznam kandidatk in kandidatov za svetnice in svetnike Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201025161706/https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/lokalne-volitve-2018/seznam-kandidatov/ |date=2020-10-25 }}. 2018. str. 26. ljubljana.si *[https://zenskiforum.si/o-nas/ "O nas"]. zenskiforum.si *[https://web.archive.org/web/20190119123145/http://www.mizs.gov.si/si/o_ministrstvu/ekipa_ministra/martina_vuk_cv/ "Življenjepis državne sekretarke Martine Vuk"]. mizs.gov.si. <small>(arhivirano 19. januarja 2019 na web.archive.org)</small> *[https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/organi-mol/volilna-komisija-mestne-obcine-ljubljana/lokalne-volitve-v-mestni-obcini-ljubljana-od-1997/2001/ "Volitve v Svete Četrtnih skupnosti leta 2001"]. str. 3. ljubljana.si *[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20025179 "5179. Poročilo o izidu rednih volitev v svete četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana, stran 11680."] 29. november 2002. uradni-list.si {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski sindikalisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] {{DEFAULTSORT:Vuk, Martina}} tc2j03xh9i4jbxpt1h40ur0tgzdyhq3 0 445079 6658151 6651882 2026-04-10T10:01:28Z Nareto 77605 6658151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 270 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=994 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba opravlja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 36 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="7" |EVROPA |- ! !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |1 |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |2 |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |3 |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |4 |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |5 |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |6 |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |7 |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |8 |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |9 |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="5" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |10 |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |11 |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="3" |sezonsko |- |12 |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |13 |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |14 |[[Pariz]] | rowspan="2" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |15 |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon |sezonsko |- |16 |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |17 |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |18 |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |19 |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |20 |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |21 |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |22 |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |23 |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |24 |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |25 |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |26 |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |27 |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |28 |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |29 |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |30 |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |31 |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |32 |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |33 |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |34 |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |35 |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |36 |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |37 |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |38 |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |39 |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |40 |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |41 |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |42 |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |43 |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |44 |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="7" |AZIJA |- |45 |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |46 |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="7" |AFRIKA |- |47 |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |48 |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! ! !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} 5qsvxakqmhrz7d9uq0y9er7t4dmtse8 6658156 6658151 2026-04-10T10:03:46Z Nareto 77605 /* Flota */ 6658156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 270 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=994 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba opravlja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 36 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="7" |EVROPA |- ! !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |1 |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |2 |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |3 |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |4 |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |5 |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |6 |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |7 |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |8 |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |9 |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="5" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |10 |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |11 |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="3" |sezonsko |- |12 |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |13 |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |14 |[[Pariz]] | rowspan="2" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |15 |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon |sezonsko |- |16 |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |17 |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |18 |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |19 |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |20 |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |21 |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |22 |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |23 |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |24 |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |25 |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |26 |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |27 |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |28 |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |29 |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |30 |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |31 |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |32 |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |33 |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |34 |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |35 |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |36 |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |37 |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |38 |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |39 |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |40 |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |41 |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |42 |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |43 |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |44 |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="7" |AZIJA |- |45 |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |46 |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="7" |AFRIKA |- |47 |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |48 |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! !2104 !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} fpdey8fazf62zz6rwkml4i44k7f80n0 6658158 6658156 2026-04-10T10:04:56Z Nareto 77605 /* Flota */ 6658158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 270 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=994 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba opravlja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 36 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto || Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon)||Leto ||Št. (miljon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="7" |EVROPA |- ! !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |1 |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |2 |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |3 |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |4 |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |5 |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |6 |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |7 |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |8 |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |9 |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="5" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |10 |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |11 |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="3" |sezonsko |- |12 |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |13 |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |14 |[[Pariz]] | rowspan="2" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |15 |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon |sezonsko |- |16 |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |17 |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |18 |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |19 |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |20 |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |21 |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |22 |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |23 |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |24 |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |25 |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |26 |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |27 |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |28 |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |29 |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |30 |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |31 |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |32 |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |33 |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |34 |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |35 |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |36 |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |37 |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |38 |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |39 |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |40 |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |41 |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |42 |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |43 |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |44 |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="7" |AZIJA |- |45 |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |46 |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="7" |AFRIKA |- |47 |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |48 |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! !2104 !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} 1sriir2waqygc9tl379ejqjo8dm5djw 6658166 6658158 2026-04-10T10:08:54Z Nareto 77605 /* Statistika */ 6658166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 270 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=994 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba opravlja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 36 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="7" |EVROPA |- ! !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |1 |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |2 |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |3 |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |4 |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |5 |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |6 |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |7 |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |8 |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |9 |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="5" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |10 |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |11 |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="3" |sezonsko |- |12 |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |13 |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |14 |[[Pariz]] | rowspan="2" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |15 |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon |sezonsko |- |16 |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |17 |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |18 |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |19 |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |20 |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |21 |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |22 |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |23 |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |24 |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |25 |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |26 |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |27 |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |28 |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |29 |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |30 |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |31 |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |32 |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |33 |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |34 |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |35 |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |36 |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |37 |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |38 |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |39 |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |40 |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |41 |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |42 |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |43 |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |44 |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="7" |AZIJA |- |45 |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |46 |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="7" |AFRIKA |- |47 |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |48 |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! !2104 !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} c53o1tidtb6pmabawawzvj24sk4cz5m 6658185 6658166 2026-04-10T10:28:30Z Nareto 77605 /* Destinacije */ 6658185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 270 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=994 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba opravlja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 36 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="6" |EVROPA |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="6" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="4" |sezonsko |- |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |[[Stuttgart]] |STR |EDSS |Letališče Stuttgart |- |[[Pariz]] | rowspan="3" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon | rowspan="2" |sezonsko |- |[[Nantes]] |NTE |LFRS |Letališče Nantes |- |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="6" |AZIJA |- |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="6" |AFRIKA |- |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! !2104 !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} 5oas80t0zr019md1vxl90d5mgr04oot 0 445508 6657894 6262851 2026-04-09T15:44:19Z ~2026-90770-6 254477 6657894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=|name=Rada Savič|Klub=[[Kegljaški klub Celje|Kegljaški klub Celje]]}} '''Rada Savič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kegljanje|kegljavka]], * [[15. marec]] [[1987]]. Igra pri [[Kegljaški klub Celje|kegljaškem klubu Celju]]. Leta 2006 je v posamičnem finalu Svetovnega prvenstva v kegljanju s 667 podrtimi keglji dosegla svetovni rekord in obenem tudi naslov svetovne prvakinje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sta.si/1056531/kegljacica-rada-savic-svetovna-prvakinja |title=Kegljačica Rada Savič svetovna prvakinja |accessdate=2018-02-23 |date=2006-05-27 |work=[[Slovenska tiskovna agencija]] }}</ref> Bila je del ekipe Kegljaškega kluba Celje. Savič je tudi dobitnica [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]].<ref>{{navedi novice | title=»Tega nisem več pričakovala« | work=Primorski dnevnik | url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247 |date=2011-02-11 | access-date=2024-07-26}}</ref> Glej tudi [[Nada Savič]] (sestra) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{sportnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Savič, Rada}} [[Kategorija:Slovenski kegljači]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] qrebrh02p20937sagtvtwvelutn910b 0 445810 6657893 6479711 2026-04-09T15:43:52Z ~2026-90770-6 254477 6657893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Nada Savič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kegljanje|kegljavka]], * [[15. marec]] [[1987]]. Igra pri [[Kegljaški klub Celje|kegljaškem klubu Celju]]. Leta 2008 je z [[Mario Čulibrk|Mariem Čulibrk]] osvojila naslov svetovne kegljaške prvakinje v tekmovanju mešanih dvojic.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/nada-savic-in-mario-culibrk-svetovna-prvaka-87344 |title=Nada Savič in Mario Čulibrk svetovna prvaka |accessdate=26. februarja 2018 |date=23. maj 2008 |work=[[SiOL.net]] }}</ref> Glej tudi [[Rada Savič]] (sestra). ==Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Savič, Nada}} [[Kategorija:Slovenski kegljači]] n4zvl6n9u7boj23pnp47zgw9a0g4f5n 0 446750 6658165 6638622 2026-04-10T10:08:23Z VidicK01 193275 do 2026 6658165 wikitext text/x-wiki {{Levica}} '''Poslanska skupina Levica''' je ime poslanske skupine stranke [[Levica (politična stranka)|Levice]]. Poslanska skupina je svoje ime dobila julija 2017 po preimenovanju poslanske skupine [[Združena levica]] (ZL) oziroma po združitvi strank [[Iniciativa za demokratični socializem]] in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj]] (TRS) v enotno stranko. == Seznam poslancev == === Mandat 2014–2018 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Matjaž Hanžek]]</s> - izstopil julija 2017<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-29|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> *[[Miha Kordiš]] *[[Luka Mesec]] *[[Violeta Tomić]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] === Mandat 2018–2022 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]</s> - marca 2020 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-29|language=sl}}</ref> *<s>[[Željko Cigler]]</s> - januarja 2022 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD|url=https://www.sta.si/2988507/zeljko-cigler-iz-poslanske-skupine-levice-prestopil-v-sd|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-12}}</ref> * [[Boštjan Koražija]] * [[Miha Kordiš]] * [[Luka Mesec]] * [[Primož Siter]] * [[Nataša Sukič]] * [[Violeta Tomić]] - januarja 2022 izstopila iz stranke, a je ostala v poslanski skupini<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić izstopila iz Levice|url=https://www.delo.si/novice/volitve-2022/violeta-tomic-izstopila-iz-levice/|website=www.delo.si|accessdate=2022-01-25|language=sl-si}}</ref> === Mandat 2022–2026 === * [[Matej Tašner Vatovec|<s>Matej Tašner Vatovec</s>]] - nekdaj vodja poslanske skupine, v SD prestopil 6. januarja 2026<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš|<s>Miha Kordiš</s>]] - izstopil aprila 2025, nekaj tednov po izločitvi iz stranke<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš izstopil iz poslanske skupine Levica: Preveč je bilo neoliberalnih reform|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-izstopil-iz-poslanske-skupine-levica-prevec-je-bilo-neoliberalnih-reform/742668|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-14|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> * [[Luka Mesec|<s>Luka Mesec</s>]] - junija 2022 imenovan na mesto ministra za delo * [[Nataša Sukič]] - vodja poslanske skupine od 8. januarja 2026 * [[Milan Jakopovič]] - nadomestil Luko Mesca == Sklici == <references /> {{poli-stub}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije]] 42goqigkq0fy7qvc4n57ys4sslx2uie 6658172 6658165 2026-04-10T10:12:05Z VidicK01 193275 +PREDLOGI DZ 9 6658172 wikitext text/x-wiki {{Levica}} '''Poslanska skupina Levica''' je ime poslanske skupine stranke [[Levica (politična stranka)|Levice]]. Poslanska skupina je svoje ime dobila julija 2017 po preimenovanju poslanske skupine [[Združena levica]] (ZL) oziroma po združitvi strank [[Iniciativa za demokratični socializem]] in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj]] (TRS) v enotno stranko. == Seznam poslancev == === Mandat 2014–2018 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Matjaž Hanžek]]</s> - izstopil julija 2017<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-29|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> *[[Miha Kordiš]] *[[Luka Mesec]] *[[Violeta Tomić]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] === Mandat 2018–2022 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]</s> - marca 2020 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-29|language=sl}}</ref> *<s>[[Željko Cigler]]</s> - januarja 2022 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD|url=https://www.sta.si/2988507/zeljko-cigler-iz-poslanske-skupine-levice-prestopil-v-sd|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-12}}</ref> * [[Boštjan Koražija]] * [[Miha Kordiš]] * [[Luka Mesec]] * [[Primož Siter]] * [[Nataša Sukič]] * [[Violeta Tomić]] - januarja 2022 izstopila iz stranke, a je ostala v poslanski skupini<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić izstopila iz Levice|url=https://www.delo.si/novice/volitve-2022/violeta-tomic-izstopila-iz-levice/|website=www.delo.si|accessdate=2022-01-25|language=sl-si}}</ref> === Mandat 2022–2026 === * [[Matej Tašner Vatovec|<s>Matej Tašner Vatovec</s>]] - nekdaj vodja poslanske skupine, v SD prestopil 6. januarja 2026<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš|<s>Miha Kordiš</s>]] - izstopil aprila 2025, nekaj tednov po izločitvi iz stranke<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš izstopil iz poslanske skupine Levica: Preveč je bilo neoliberalnih reform|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-izstopil-iz-poslanske-skupine-levica-prevec-je-bilo-neoliberalnih-reform/742668|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-14|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> * [[Luka Mesec|<s>Luka Mesec</s>]] - junija 2022 imenovan na mesto ministra za delo * [[Nataša Sukič]] - vodja poslanske skupine od 8. januarja 2026 * [[Milan Jakopovič]] - nadomestil Luko Mesca == Sklici == <references /> {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije]] kkbhqayd75jw0ur5kwfx3l5a7qsx602 6658209 6658172 2026-04-10T10:52:18Z VidicK01 193275 +link na skupno PS Levica in Vesna 6658209 wikitext text/x-wiki {{Levica}} '''Poslanska skupina Levica''' je ime poslanske skupine stranke [[Levica (politična stranka)|Levice]]. Poslanska skupina je svoje ime dobila julija 2017 po preimenovanju poslanske skupine [[Združena levica]] (ZL) oziroma po združitvi strank [[Iniciativa za demokratični socializem]] in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj]] (TRS) v enotno stranko. V mandatu od leta 2026 dalje so poslanci Levice del [[Poslanska skupina Levica in Vesna|poslanske skupine Levica in Vesna]]. == Seznam poslancev == === Mandat 2014–2018 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Matjaž Hanžek]]</s> - izstopil julija 2017<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-29|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711193653/https://www.dnevnik.si/1042777199|url-status=dead}}</ref> *[[Miha Kordiš]] *[[Luka Mesec]] *[[Violeta Tomić]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] === Mandat 2018–2022 === *[[Matej Tašner Vatovec]] - ''vodja poslanske skupine'' *<s>[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]</s> - marca 2020 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-29|language=sl}}</ref> *<s>[[Željko Cigler]]</s> - januarja 2022 prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD|url=https://www.sta.si/2988507/zeljko-cigler-iz-poslanske-skupine-levice-prestopil-v-sd|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-12}}</ref> * [[Boštjan Koražija]] * [[Miha Kordiš]] * [[Luka Mesec]] * [[Primož Siter]] * [[Nataša Sukič]] * [[Violeta Tomić]] - januarja 2022 izstopila iz stranke, a je ostala v poslanski skupini<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić izstopila iz Levice|url=https://www.delo.si/novice/volitve-2022/violeta-tomic-izstopila-iz-levice/|website=www.delo.si|accessdate=2022-01-25|language=sl-si}}</ref> === Mandat 2022–2026 === * [[Matej Tašner Vatovec|<s>Matej Tašner Vatovec</s>]] - nekdaj vodja poslanske skupine, v SD prestopil 6. januarja 2026<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> * [[Tatjana Greif]] * [[Miha Kordiš|<s>Miha Kordiš</s>]] - izstopil aprila 2025, nekaj tednov po izločitvi iz stranke<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš izstopil iz poslanske skupine Levica: Preveč je bilo neoliberalnih reform|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-izstopil-iz-poslanske-skupine-levica-prevec-je-bilo-neoliberalnih-reform/742668|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-14|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> * [[Luka Mesec|<s>Luka Mesec</s>]] - junija 2022 imenovan na mesto ministra za delo * [[Nataša Sukič]] - vodja poslanske skupine od 8. januarja 2026 * [[Milan Jakopovič]] - nadomestil Luko Mesca == Sklici == <references /> {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{9DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije]] 96khhzolh5i6wpfh8kxbuqh4kjhzq58 0 452095 6658049 6235652 2026-04-10T07:26:48Z Alexandrov98 171267 6658049 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba|name=|birth_date=1964|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}} Alena V. Ledeneva (rusko: Алёна Валерьевна Леденёва; 1964) je profesorica za politiko in družbo na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije (School of Slavonic and East European Studies, SSEES), University College London ([[UCL]]) v Veliki Britaniji. Znana je po raziskovanju fenomena blat in sistema, korupcije in neformalnih praks v Rusiji. == Kariera == Ledeneva je na Novosibirski državni univerzi diplomirala iz ekonomije (1986), na Univerzi v Cambridgeu (Newnham College) pa magistrirala (MPhil 1992) in doktorirala (PhD 1996) iz družbene in politične teorije. Bila je podoktorska raziskovalka na New Hall College v Cambridgeu (1996-1999), raziskovalka v Davis centru na Univerzi Harvard (2005), Simonova gostujoča profesorica na Univerzi v Manchestru (2006), gostujoča profesorica na SciencesPo v Parizu (2010) in gostujoča profesorica na Inštitutu za napredne študije v Parizu (2013-2014). Je članica diskusijskega kluba Valdai. Ledeneva vodi obsežen raziskovalni projekt z naslovom Protikorupcijske politike pod drobnogledom: Globalni trendi in Evropski odzivi na izzive korupcije (ANTICORRP), ki ga financira Sedmi okvirni program Evropske komisije. == Raziskovalno delo == Ledeneva je študij neformalnih praks začela z raziskavo uporabe medosebnih poznanstev za pridobivanje dobrin in uslug v Rusiji, poznane kot blat, ki jo je opisala v svoji prvi monografiji Russia’s Economy of Favours (1998). Raziskava je ponudila odgovor na dvojni problem avtoritarnih režimov v ekonomiji pomanjkanja: preživetje ljudi in vzporedno preživetje režima. Prav tako je odprla pot za raziskovanje političnih in gospodarskih režimov z nove perspektive - perspektive neformalnih praks. V naslednji monografiji How Russia Really Works (2006), prevedeni tudi v kitajščino in korejščino, je Ledeneva identificirala ruske neformalne prakse, ki so od 1990-ih dalje nadomestile blat pri delovanju političnih in gospodarskih institucij. Knjiga Can Russia Modernize: Putin's System, Power Networks in neformalno upravljanje (2013) zagovarja tezo, da so neformalne prakse pomemben kazalnik pri ocenjevanju modelov upravljanja. Monografija se osredotoča na vlogo klientelističnih mrež v neformalnem upravljanju (te postajajo vse večja mednarodna skrb) in na neformalne mrežne sisteme upravljanja kot izzive za politično vodstvo. Te tri monografije sestavljajo rusko trilogijo, ki sledi delovanju neformalnih mrež od časa Sovjetske zveze (ljudske mreže), mimo post-sovjetske tranzicije v 1990-ih (profesionalne mreže) do sodobne Rusije (mreže oblasti). Ledenevina raziskava sisteme, sistemske korupcije v ruski politiki, je služila kot podlaga za razumevanje ruskega vmešavanja [https://www.rferl.org/a/interview-russia-alena-ledeneva-sistema/24944910.html v politiko drugih držav], zlasti [https://www.newyorker.com/news-desk/swamp-chronicles/a-theory-of-trump-kompromat predsedniških volitev v ZDA leta 2016]. Interdisciplinarne študije neformalnosti so pomembno vplivale na razumevanje socialnega kapitala, potrošnje, trga dela, podjetništva, družbenega zaupanja, mobilnosti in migracije, pomanjkanja, blagovne menjave, strategij preživetja, alternativnih valut, sive ekonomije, redistribucije in darilnih ekonomij, in demokracije. Ti vplivi ponazarjajo prizadevanja družboslovcev, da bi v študije politike in gospodarstva ponovno vključili družbene razsežnosti. Obsežno Globalno enciklopedijo neformalnosti (oba dela sta v 2018 izšla pri UCL Press v odprtem dostopu) zaznamuje Ledenevin premik raziskovalnega zanimanja h globalnim vzorcem neformalnosti. Enciklopedija vsebuje več kot 200 člankov o neformalnih praksah, dopolnjuje pa jo spletna wiki baza. == Izbrane publikacije == [http://www.cambridge.org/gb/academic/subjects/sociology/political-sociology/russias-economy-favours-blat-networking-and-informal-exchange?format=HB&isbn=9780521621748 Russia’s Economy of Favours] (Cambridge University Press, 1998) [http://www.cornellpress.cornell.edu/book/?GCOI=80140100059380 How Russia Really Works] (Cornell University Press, 2006) [https://www.cambridge.org/core/books/can-russia-modernise/8DA7EF0B727BA67909073122838B2CF7 Can Russia Modernise? Sistema, Power Networks and Informal Governance] (Cambridge University Press, 2013) The Global Encyclopaedia of Informality, Volume 1 (UCL Press, 2018, [http://www.ucl.ac.uk/ucl-press/browse-books/global-encyclopedia-of-informality-i odprt dostop]) The Global Encyclopaedia of Informality, Volume 2 (UCL Press, 2018, [http://www.ucl.ac.uk/ucl-press/browse-books/global-encyclopaedia-of-informality-ii odprt dostop]) The Global Encyclopaedia of Informality, Volume 3 (UCL Press, 2024, [https://uclpress.co.uk/book/the-global-encyclopaedia-of-informality-volume-3/ odprt dostop])<ref>{{Navedi knjigo|title=The Global Encyclopaedia of Informality, Volume 3|url=https://uclpress.co.uk/book/the-global-encyclopaedia-of-informality-volume-3/|isbn=978-1-80008-616-6|language=en-GB}}</ref> Russian Pendulum. Paradoxes, practices and patterns ([https://uclpress.co.uk/book/russian-pendulum/ Open access]) (UCL Press, 2026). <ref>{{Navedi knjigo|title=Russian Pendulum|url=https://uclpress.co.uk/book/russian-pendulum/|isbn=978-1-80655-035-7|language=en-GB}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [1] RFE/RL. 2013. 'How Russia’s "Sistema" Leads To The "Modernization Trap"' (intervju), Radio Free Europe / Radio Liberty, 1 April, https://www.rferl.org/a/interview-russia-alena-ledeneva-sistema/24944910.html [2] Davidson. A. 2018. 'A Theory of Trump Kompromat'. The New Yorker, 19 July, https://www.newyorker.com/news-desk/swamp-chronicles/a-theory-of-trump-kompromat == Zunanje povezave == [https://www.ucl.ac.uk/ssees/people/alena-ledeneva Alena Ledeneva na UCL Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije] [http://www.in-formality.com Projekt globalne neformalnosti] "[https://www.bbc.co.uk/programmes/p00n7lhl Corruption: where does it begin and end?]" BBC World Service - The Forum, bbc.co.uk. Člani UCL pri projektu [https://www.ucl.ac.uk/ssees/anticorrp ANTICORRP] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ledeneva, Alena}} [[Kategorija:Ruski Britanci]] [[Kategorija:Britanski sociologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzitetnem kolidžu v Londonu]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 6ay7wli3m44828q3u0qyh2k18i4e8ga 0 456022 6658253 6651188 2026-04-10T11:34:42Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658253 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party| | country = Slovenija | logo = [[Slika:ZZD Logo 2025.png|250px]] | leader = Jure Pogačnik | slogan = | foundation = {{Start date|2018|03|28|df=y}} | ideology = | position = | international = | european = | youth_wing = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[oranžna]] | colorcode = {{Political party data|color}} | headquarters = Martina Krpana ulica 28<br>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|2|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|5|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} | predecessor = }} '''Za zdravo družbo brez obveznega cepljenja in digitalnega totalitarizma Agende 2030''' (okrajšano '''Za zdravo družbo''', kratica '''ZD''') je slovenska politična stranka, ustanovljena 26. marca 2018.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nastala-se-ena-nova-stranka-za-zdravo-druzbo/449991|title=Nastala še ena nova stranka: Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=MMC RTVSLO|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah je neideološka stranka, trenutni predsednik je Jure Pogačnik.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zazdravodruzbo.si/|title=Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=Za zdravo družbo|language=sl-si|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112195158/https://zazdravodruzbo.si/|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 se je na njihovi spletni strani pojavilo sporočilo, da je stranka v postopku ukinitve.<ref name=":1" /> Lista nestrankarskega civilno-družbenega (in ne stranke) '''Gibanja''' '''zdrava družba''' je sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2022]] z imenom ''Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba''.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidature za volitve v državni zbor vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidature-za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozilo-20-strank-in-list-vecina-v-vseh-osmih-volilnih-enotah/617054|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 5.548 | 0,62 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#f47104}} | {{Steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 21.021 | 1,76 | {{Increase}} 1,14 | {{Composition bar|0|90|hex=#f47104}} | {{Steady}} 0 | 10.{{efn|Nastopila v okviru civilno-družbenega gibanja kot Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba.}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.785 | 0,41 | {{Decrease}} 1,36 | {{Composition bar|0|90|hex=#f47104}} | {{Steady}} 0 | 13.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Alternativa za Slovenijo]].}} | style="background:silver" |– |- |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2018 === {{Main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je nastopila na volitvah in dobila 0,62 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve državnega zbora RS|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/volitve-drzavnega-zbora-rs/predcasne-volitve-v-drzavni-zbor-rs-2018/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2023-03-01|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na volitvah je sodeloval naslednik stranke - civilno-družbeno nestrankarsko gibanje Zdrava družba z Nestrankarsko ljudsko listo gibanja Zdrava družba. Prejeli so 21.021 oz. 1,76&nbsp;% glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=si}}</ref>. Prvič v zgodovini Slovenije je nestrankarskemu gibanju Zdrava družba uspel nestrankarski nastop na volitvah s proceduro nestrankarske liste - zbiranja 8.000 podpisov volivk in volivcev - najmanj 1.000 v vsaki volilni enoti. Skupaj so na DVK vložili 13.500 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Nestrankarska LJUDSKA LISTA gibanja Zdrava družba vložila kandidatne liste|url=https://www.zdravadruzba.si/nestrankarska-ljudska-lista-gibanja-zdrava-druzba-vlozila-kandidatne-liste/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2024-04-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nestrankarska lista gibanja Zdrava družba zbira podpise za nastop na volitvah v državni zbor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nestrankarska-lista-gibanja-zdrava-druzba-zbira-podpise-za-nastop-na-volitvah-v-drzavni-zbor/612493|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 21. avgusta 2025 je bilo v skupnem obvestilu za javnost oznanjeno, da se je stranka na volitve 2026 odpravljala v koaliciji s stranko [[Nič od tega]].<ref>{{Navedi splet|title=Pomembno obvestilo - Za zdravo družbo in Nič od tega |url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/videos/761103483553719|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Sledili so pogovori o povezovanju, ki so bili medijsko potrjeni v intervjuju, objavljenem decembra 2025.<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji ima mafija svojo državo«|url=https://preiskovalno.si/clanek/v-sloveniji-ima-mafija-svojo-drzavo/|website=Preiskovalno.si|date=2025-12-16|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI|last=Preiskovalno.si}}</ref> 19. januarja 2026 je bilo oznanjeno zavezništvo [[Alternativa za Slovenijo]], v katerega so se poleg Za zdravo družbo (ZD) in Nič od tega priključili še Gibanje Naprej, Civilia iniciativa ZA upokojence Kajtimirja Kunca ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Predsednik ZD Jure Pogačnik je ob tem kot glavno prioriteto poudaril ukinitev obveznega cepljenja, saj da so posledice slednjega na javno zdravje »vse bolj očitne in so ustvarile enega najmočnejših družbenih konfliktov« .<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj na volitve z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-na-volitve-z-listo-alternativa-za-slovenijo-682161|website=siol.net|accessdate=2026-02-12|language=sl}}</ref><ref name=":02" /> == Predsedniške volitve == === Volitve predsednika republike 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidat nestrankarskega civilno-družbenega Gibanja Zdrava družba na volitvah je nameraval biti Boris Vene, avtor in strokovnjak za osebnostno rast.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-09-25}}</ref> Kandidature ni vložil zaradi premajhnega števila zbranih podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Zdrava družba se zahvaljuje vsem za sodelovanje pri zbiranju podpisov podpore za vložitev predsedniške kandidature in sporoča, da prejete podpore tokrat ne zadoščajo za vložitev kandidature|url=https://www.zdravadruzba.si/gibanje-zdrava-druzba-se-zahvaljuje-vsem-za-sodelovanje-pri-zbiranju-podpisov-podpore-za-vlozitev-predsedniske-kandidature/|website=Gibanje Zdrava družba|date=2022-09-28|accessdate=2023-03-01|language=sl-SI|first=Gibanje Zdrava|last=družba}}</ref> == Programska izhodišča == Njihova glavna programska izhodišča so bila:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * ohranjanje slovenske kulturne dediščine, * odpravljanje sistemske [[Korupcija|korupcije]], * zagotavljanje zdravja vsakega posameznika z vegetarijansko in vegansko organsko hrano iz lokalne samooskrbe brez škodljivih pesticidov, * večja stopnja participacije, * samostojno odločanje o zdravstvenih postopkih (vključno z ukinitvijo obveznega cepljenja). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2018]] 4yszbyylfeie6i5jzxtnkc4er5v3cx4 0 463520 6657827 6633903 2026-04-09T12:44:03Z ~2026-21852-53 257944 6657827 wikitext text/x-wiki '''Seznam ministrstev Republike Slovenije''' našteva trenutna ministrstva [[Slovenija|Republike Slovenije]].{{politika Slovenije}} == Seznam == {| class="sortable wikitable" !Naziv ministrstva !Minister !Slika |- |[[Vlada Republike Slovenije]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Robert Golob december 2022.jpg|sredina|160x160px]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |'''[[Luka Mesec|Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_12._1._2023_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja Čalušić 18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj]] |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ministra Jože Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |'''[[Boštjan Poklukar|Branko Zlobko]]''' | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Borut Sajovic (Borutu Sajovicu) in 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |'''[[Andreja Kokalj]]''' | |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije| Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Simon_Maljevac,_državni_sekretar_(52184005263)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 - 54325349699 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |} == Glej tudi == * [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Predsednik Republike Slovenije]] *[[Svet Evropske unije]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|*]] ljyerl5dq6cukqk91ovbunk4nkcnrfv 6658177 6657827 2026-04-10T10:19:22Z A09 188929 slika, ppo 6658177 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam ministrstev Republike Slovenije''' našteva trenutna ministrstva in ministre [[Slovenija|Republike Slovenije]]. == Seznam == {| class="sortable wikitable" !Naziv ministrstva !Minister !Slika |- |[[Vlada Republike Slovenije]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Robert Golob december 2022.jpg|sredina|160x160px]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |'''[[Luka Mesec|Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_12._1._2023_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja Čalušić 18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj]] |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ministra Jože Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Borut Sajovic (Borutu Sajovicu) in 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|155x155_pik]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije| Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Simon_Maljevac,_državni_sekretar_(52184005263)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 - 54325349699 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |} == Glej tudi == * [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Predsednik Republike Slovenije]] *[[Svet Evropske unije]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|*]] fol5ih59ryajzqr39zixfdoemtkygh3 6658178 6658177 2026-04-10T10:20:55Z A09 188929 uv 6658178 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam ministrstev Republike Slovenije''' našteva trenutna ministrstva in ministre [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Ministri skupaj s [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednikom vlade Slovenije]] tvorijo [[Vlada Republike Slovenije|vlado Republike]], trenutna vlada je [[15. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. == Seznam == {| class="sortable wikitable" !Naziv ministrstva !Minister !Slika |- |[[Vlada Republike Slovenije]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Robert Golob december 2022.jpg|sredina|160x160px]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |'''[[Luka Mesec|Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |- |[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_12._1._2023_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja Čalušić 18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj]] |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ministra Jože Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Borut Sajovic (Borutu Sajovicu) in 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|148x148_pik]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|155x155_pik]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije| Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Simon_Maljevac,_državni_sekretar_(52184005263)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 - 54325349699 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160_pik]] |- |[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |} == Glej tudi == * [[Predsednik Republike Slovenije]] *[[Svet Evropske unije]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|*]] pk3iu4tw0pq9t036ehhdoty17kfkav9 0 464566 6657946 6611416 2026-04-09T18:27:37Z ~2026-22144-75 257962 /* Znane osebe */ 6657946 wikitext text/x-wiki [[File:Italian minorities.jpg|thumb|upright 1.2|'''Naselitveni prostor italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški''': {{legenda|#057638|Občine [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]], kjer živijo pripadniki avtohtonih italijanskih skupnosti v Sloveniji}} {{legenda|#6F7334|Hrvaške občine, v katerih pripadniki italijanske manjšine presegajo 30% prebivalstva (popis 2011)}} {{legenda|#A5A966|Hrvaške občine, v katerih pripadniki italijanske manjšine predstavljajo od 5 do 30 % prebivalstva}}]] '''Italijanska narodna skupnost''' oziroma '''italijanska manjšina v Sloveniji''' ([[Italijanščina|ital.]] Comunità autogestita della nazionalità italiana) je avtohtona [[narodna manjšina]] [[Italijani|Italijanov]] živečih v Sloveniji, katerih status in položaj je opredeljen tudi v [[Ustava Republike Slovenije|ustavi Republike Slovenje]]. Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2959 oseb, 3882 oseb pa je kot materni jezik navedlo [[italijanski jezik]]. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb, 3762 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik. Republika Slovenija je z letom 2011 prešla na registrski popis prebivalstva. V Sloveniji se podatek o narodni pripadnosti ne bo več zbiral s popisom. Zbiranje podatkov o narodnosti tudi ni obvezna vsebina popisov. Narodnostno mešana področja v Republiki Sloveniji (dejansko [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]]), kjer živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, so: * v '''Mestni občini Koper''' območja sledečih krajev: [[Barizoni]]/Barisoni, [[Bertoki]]/Bertocchi, [[Bošamarin]]/Bossamarino, [[Cerej]]/Cerei, [[Hrvatini]]/Crevatini, [[Kampel]]/Campel, [[Kolomban]]/Colombano, [[Koper]]/Capodistria, [[Prade]], [[Premančan]]/Premanzano, del naselja [[Spodnje Škofije]] (Valmarin), [[Šalara]]/Salara in [[Škocjan, Koper|Škocjan]]/San Canziano, * v '''Občini Izola''' območja krajev: [[Izola]]/Isola, [[Dobrava pri Izoli]]/Dobrava presso Isola, [[Jagodje|Jagodje]], * v '''Občini Piran''' območja krajev: [[Piran]]/Pirano, [[Portorož]]/Portorose, [[Lucija, Piran|Lucija]]/Lucia, [[Strunjan|Strunjan]]/Strugnano, [[Seča]]/Sezza, [[Sečovlje]]/Sicciole, [[Parecag]]/Parezzago in [[Dragonja, Piran|Dragonja]]/Dragogna, * v '''Občini Ankaran''' območje naselja [[Ankaran]]/Ancarano. Skupnost voli tudi svojega [[Predstavnik italijanske narodne skupnosti|predstavnika]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. [[File:Trilingual traffic sign on A1 near Koper.jpg|thumb|Trojezični prometni znak v Kopru]] ==Samoupravne skupnosti italijanske manjšine v Sloveniji== Italijanska narodna skupnost v Sloveniji ima svoje samoupravne skupnosti, ki delujejo na občinski ravni. Te skupnosti so ustanovljene za uresničevanje posebnih pravic italijanske narodne skupnosti. Občinske samoupravne narodne skupnosti so povezane v Obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti, ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. V [[Piran|Piranu]] deluje Samoupravna skupnost italijanske narodnosti, ki je organizirana kot združenje Skupnost Italijanov Piran Giuseppe Tartini.<ref>{{navedi splet |url=https://comunitapirano.com/sl/39-2/ |title=Skupnost Italijanov Piran Giuseppe Tartini |accessdate=4. februar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Istrobeneščina== Kljub uradni opredelitvi o [[Italijanščina|Italijanščini]] kot [[Materni jezik|maternem jeziku]], večina sedanjih pripadnikov avtohtone italijanske narodne skupnosti v Istri (v slovenskih obmorskih naseljih in v njihovem neposrednem zaledju) v vsakdanji komunikaciji uporablja [[istrobeneščina|istrobeneščino]],<ref>{{navedi knjigo |author=Todorović, Suzana |year=2022 |title=Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre |publisher=Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper |isbn=978-961-6618-74-8 |cobiss=94818819 |pages=18}}</ref> to je italijansko narečje, ki se govori že od časov [[Beneška republika|Beneške republike]], ko je bila v [[Istra|Istri]] t.i. »[[Lingua franca]]«.<ref>{{navedi knjigo |author=Todorović, Suzana |year=2022 |title=Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre |publisher=Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper |isbn=978-961-6618-74-8 |cobiss=94818819 |pages=18}}</ref> Istrsko beneško narečje je po koncu [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] in ukinitve ter delitve [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], z množičnim [[Optant|izseljevanjem mestnega italijanskega prebivalstva]], v Istri izgubilo kar 90 odstotkov svojih govorcev, vendar pa je bilo leta 2021 vpisano v uradni [[Register nesnovne kulturne dediščine|Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije]].<ref>{{navedi knjigo |author=Todorović, Suzana |year=2022 |title=Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre |publisher=Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper |isbn=978-961-6618-74-8 |cobiss=94818819 |pages=19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/istrskobeneski-govori-v-slovenski-istri |title=Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije: Istrobeneški govori v slovenski Istri |accessdate=20. april 2025 |date= |format= |work=|language=SL}}</ref> == Znane osebe == * [[Ettore Battelli]] (1923-1982), novinar * [[Antonio Sema]] (1888-1945), italijanski učitelj, [[Komunistična partija Italije|komunist]] in antifašist * [[Roberto Battelli]] (1954), novinar in politik, bivši poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru. * [[Gvido Birolla]] (1881-1963), slikar. * [[Korado Buzeti]] (1955-2020), glasbenik, član znanega dua Korado in Brendi * [[Boris Cavazza]] (1939), igralec, režiser * [[Maks Fabiani]], arhitekt * [[Sergej Ferrari]] (1933–2025), igralec * [[Lorella Flego]] (1974), novinarka, televizijska voditeljica * [[Mitja Gasparini]] (1984), odbojkar, slovenski reprezentant * [[Oriana Girotto]] (1973), televizijska voditeljica, profesorica italijanščine in turistična vodička * [[Aurelio Juri]] (1949), politik in novinar, bivši poslanec * [[Franco Juri]] (1956), geograf, jezikoslovec, politik in novinar karikaturist, bivši poslanec * [[Fabio Steffe]] (1955), policist in veteran vojne za Slovenijo * [[Felice Žiža]] (1963), zdravnik in politik, poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru * [[Dan Lenard]] (1968), dizajner in navtik == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== ==Zunanje povezave== * http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |date=2018-09-26 }} [[Kategorija:Italijanska narodna skupnost v Sloveniji]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] c6pwmp7cq5mirffus0zi4wddis2aihw 0 481233 6657987 6560052 2026-04-09T20:29:06Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6657987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | height = | weight = | sport = atletika | event = [[met diska]] | pb = 72,61 m (DR) | club = | education = | coach = [[Mart Olman]] | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v atletiki|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|Eugene 2022]]| met diska}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|Budimpešta 2023]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|Rim 2024]]| met diska}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|München 2022]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalSilver | Tarragona 2018 | met diska}} |residence=[[Talin]], [[Estonija]]}} '''Kristjan Čeh''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[17. februar]] [[1999]], [[Ptuj]]. Tekmuje v [[met diska|metu diska]] za [[Atletski klub Ptuj]]. Osvojil je srebrno medaljo na [[Sredozemske igre|Sredozemskih igrah]] leta 2018 v [[Tarragona|Tarragoni]] ter zlati medalji na evropskem pokalu v metalnih disciplinah v [[Šamorín]]u in svetovnem mladinskem prvenstvu do 23 let v [[Gävle]]ju. Leta 2020 je izboljšal več kot 20 let star [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski rekord]] v metu diska, 7. junija na atletskem mitingu v [[Domžale|Domžalah]] na 66,29 m,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/mladenic-s-ptuja-izboljsal-vec-kot-20-let-star-rekord-v-metu-diska/526387 |title=Mladenič s Ptuja izboljšal več kot 20 let star rekord v metu diska |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 23. junija na atletskem mitingu v [[Maribor]]u pa na 68,75 m, kar je bil tudi tretji najboljši izid sezone na svetu in svetovni rekord v kategoriji mlajših članov (do 23 let).<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kristjan-ceh-disk-vrgel-do-tretjega-izida-na-svetu-68-75-m/528304 |title=Kristjan Čeh disk vrgel do tretjega izida na svetu - 68,75 m |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 27. maja 2021 je na tekmi mednarodne atletske lige Telekom Slovenije na [[Ptuj]]u popravil državni rekord na 69,52 m<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-postavil-evropski-rekord-do-23-let-in-se-priblizal-magicni-meji-70-metrov/581878 |title=Čeh postavil evropski rekord do 23 let in se približal magični meji 70 metrov |accessdate=2021-05-27 |date=2021-05-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, 26. junija pa na mitingu v [[Kuortane]]ju na 70,35 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/nov-rekord-kristjana-ceha-silak-iz-podvincev-disk-vrgel-cez-70-metrov/585694 |title=Nov rekord Kristjana Čeha: Silak iz Podvincev disk vrgel čez 70 metrov |accessdate=2021-06-26 |date=2021-06-26 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] [[Poletne olimpijske igre 2020|2020]], ki so potekala julija 2021 v [[Tokio|Tokiu]], je osvojil peto mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/atletika/ceh-stopnjeval-daljave-toda-za-medaljo-se-ni-izslo/589325 |title=Čeh stopnjeval daljave, toda za medaljo se ni izšlo |accessdate=2022-12-24 |date=2021-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 21. maja 2022 je zmagal na mitingu diamantne lige v [[Birmingham]]u s slovenskim rekordom 71,27 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-71-27-m-izboljsal-slovenski-rekord-in-dosegel-izid-sezone-na-svetu/628206 |title=Čeh z 71,27 m izboljšal slovenski rekord in dosegel izid sezone na svetu |accessdate=2022-05-21 |date=2022-05-21 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v atletiki|svetovnem prvenstvu]] leta [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|2022]] v [[Eugene|Eugenu]] je osvojil naslov svetovnega prvaka z dolžino 71,13 m, ki je bil tudi rekord svetovnih prvenstev<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/izjemni-ceh-z-rekordom-svetovnih-prvenstev-71-13-m-zanesljivo-osvojil-zlato/634724 |title=Izjemni Čeh z rekordom svetovnih prvenstev 71,13 m zanesljivo osvojil zlato |accessdate=2022-07-20 |date=2022-07-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, na [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropskem prvenstvu]] [[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|istega leta]] v [[München|Münchnu]] pa je osvojil srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/evropska-prvenstva-2022/srebrni-ceh-moral-priznati-premoc-alekni/637611 |title=Srebrni Čeh moral priznati premoč Alekni |accessdate=2022-08-19 |date=2022-08-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2022 je bil izbran za [[Slovenski športnik leta|slovenskega športnika leta]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kristjan-ceh-ursa-bogataj-in-mesana-skakalna-ekipa-sportniki-leta-2022/650826 |title=Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022 |accessdate=2022-12-24 |date=2022-12-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 17. junija 2023 je na mitingu bronaste serije v [[Jõhvi]]ju zmagal z dolžino 71,86 m, kar je njegov osebni rekord, slovenski državni rekord, najboljši izid sezone na svetu in tudi izenačenje četrtega najboljšega dosežka v zgodovini discipline.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-najdaljsim-metom-sezone-le-se-14-cm-oddaljen-od-72-metrov/672096 |title=Čeh z najdaljšim metom sezone le še 14 cm oddaljen od 72 metrov |accessdate=2023-06-17 |date=2023-06-16 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na svetovnem prvenstvu leta [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|2023]] v [[Budimpešta|Budimpešti]] je osvojil naslov svetovnega podprvaka z dolžino 70,02 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sp-v-atletiki-2023/ceh-odlicen-toda-zlato-je-z-rekordom-sp-jev-z-zadnjim-metom-vzel-stahl/678722 |title=Čeh odličen, toda zlato je z rekordom SP-jev z zadnjim metom vzel Stahl |accessdate=2023-08-21 |date=2023-08-21 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|2024]] je osvojil naslov evropskega prvaka v [[Rim]]u z dolžino 68,08 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/evropsko-prvenstvo-v-atletiki/ceh-presegel-68-metrov-in-prvic-postal-evropski-prvak/711073 |title=Čeh presegel 68 metrov in prvič postal evropski prvak |accessdate=2024-06-07 |date=2024-06-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 24. maja 2025 je postavil nov osebni in državni rekord z 72,34 metra ob zmagi na Memorialu Borisa Hanžekovića v [[Zagreb]]u<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-postavil-drzavni-rekord-v-zagrebu-in-se-prebil-na-sesto-mesto-vecne-lestvice/746796 |title=Čeh postavil državni rekord v Zagrebu in se prebil na šesto mesto večne lestvice |accessdate=2025-05-24 |date=2025-05-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, 31. maja je rekord izboljšal še za 2 cm na 25. mednarodni atletski ligi Telekoma Slovenije v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-znova-popravil-slovenski-rekord/747562 |title=Čeh znova popravil slovenski rekord |accessdate=2025-06-01 |date=2025-05-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov trener je bil Gorazd Rajher, vendar se je z njim junija 2021 razšel zaradi različnih pogledov na način poteka treningov.<ref>{{Navedi splet|title=Drama! Najboljši slovenski atlet zaradi spora ostal brez trenerja|url=https://siol.net/sportal/atletika/kristjan-ceh-zaradi-spora-ostal-brez-trenerja-554788|website=siol.net|accessdate=2021-06-16|language=sl}}</ref> Od februarja 2022 je bil njegov trener nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu diska [[Gerd Kanter]], ki je napovedal tudi lov na [[Moški svetovni rekord v metu diska|svetovni rekord]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kanter-kristjan-ceh-je-mladi-michael-jordan-le-v-atletiki/613998 |title=Kanter: Kristjan Čeh je mladi Michael Jordan, le v atletiki |accessdate=2022-05-21 |date=2022-02-28 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Marca 2024 je prekinil sodelovanje s Kanterjem, nadomestil ga je nekdanji estonski metalec kladiva [[Mart Olman]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kristjan-ceh-proti-parizu-z-novim-estonskim-trenerjem/701600 |title=Kristjan Čeh proti Parizu z novim estonskim trenerjem |accessdate=2024-03-14 |date=2024-03-14 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Mednarodna tekmovanja == {|{{AchievementTable|nation=SLO|Event=yes|Result=yes|NotesOff=yes}} |- |2016 |Evropsko mladinsko prvenstvo |[[Tbilisi]], Gruzija |26. (kv) |Met diska (1,5&nbsp;kg) |47,49 m |- |2017 |Evropsko prvenstvo do 20 let |[[Grosseto]], Italija |– |Met diska (1,75&nbsp;kg) |brez |- |rowspan=2|2018 |[[Sredozemske igre 2018|Sredozemske igre]] |[[Tarragona]], Španija |bgcolor=silver|2. |Met diska |62,03 m |- |Svetovno prvenstvo do 20 let |[[Tampere]], Finska |15. (kv) |Met diska (1,75&nbsp;kg) |56,47 m |- |rowspan=3|2019 |Evropski pokal v metih do 23 let |[[Šamorín]], Slovaška |bgcolor=gold|1. |Met diska |62,90 m |- |Evropsko prvenstvo do 23 let |[[Gävle]], Švedska |bgcolor=gold|1. |Met diska |63,82 m |- |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2019|Svetovno prvenstvo]] |[[Doha]], Katar |31. (kv) |Met diska |59,55 m |- |2021 |[[Poletne olimpijske igre 2020|Poletne olimpijske igre]] |[[Tokio]], Japonska |5. |Met diska |66,62 m |- |rowspan=2|2022 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|Svetovno prvenstvo]] |[[Eugene, Oregon|Eugene]], ZDA |bgcolor=gold|1. |Met diska |71,13 m {{AthAbbr|CR}} |- |[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|Evropsko prvenstvo]] |[[München]], Nemčija |bgcolor=silver|2. |Met diska |68,28 m |- |rowspan=1|2023 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|Svetovno prvenstvo]] |[[Budimpešta]], Madžarska |bgcolor=silver|2. |Met diska |70,02 m |- |rowspan=2|2024 |[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|Evropsko prvenstvo]] |[[Rim]], Italija |bgcolor=gold|1. |Met diska |68,08 m |- |[[Poletne olimpijske igre 2024|Poletne olimpijske igre]] |[[Pariz]], Francija |4. |Met diska |68,41 m |- |rowspan=1|2025 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2025|Svetovno prvenstvo]] |[[Tokio]], Japonska |8. |Met diska |63,07 m |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Footer World Champions Discus Throw Men}} {{Footer European Champions Discus Throw Men}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Kristjan}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Metalci diska]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] sx2mqqa8s4l1cu9czh4macccoct89yd 6657990 6657987 2026-04-09T20:32:58Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6657990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | height = | weight = | sport = atletika | event = [[met diska]] | pb = 72,61 m (DR) | club = | education = | coach = [[Mart Olman]] | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v atletiki|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|Eugene 2022]]| met diska}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|Budimpešta 2023]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|Rim 2024]]| met diska}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|München 2022]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalSilver | Tarragona 2018 | met diska}} |residence=[[Talin]], [[Estonija]]}} '''Kristjan Čeh''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[17. februar]] [[1999]], [[Ptuj]]. Tekmuje v [[met diska|metu diska]] za [[Atletski klub Ptuj]]. Osvojil je srebrno medaljo na [[Sredozemske igre|Sredozemskih igrah]] leta 2018 v [[Tarragona|Tarragoni]] ter zlati medalji na evropskem pokalu v metalnih disciplinah v [[Šamorín]]u in svetovnem mladinskem prvenstvu do 23 let v [[Gävle]]ju. Leta 2020 je izboljšal več kot 20 let star [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski rekord]] v metu diska, 7. junija na atletskem mitingu v [[Domžale|Domžalah]] na 66,29 m,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/mladenic-s-ptuja-izboljsal-vec-kot-20-let-star-rekord-v-metu-diska/526387 |title=Mladenič s Ptuja izboljšal več kot 20 let star rekord v metu diska |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 23. junija na atletskem mitingu v [[Maribor]]u pa na 68,75 m, kar je bil tudi tretji najboljši izid sezone na svetu in svetovni rekord v kategoriji mlajših članov (do 23 let).<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kristjan-ceh-disk-vrgel-do-tretjega-izida-na-svetu-68-75-m/528304 |title=Kristjan Čeh disk vrgel do tretjega izida na svetu - 68,75 m |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 27. maja 2021 je na tekmi mednarodne atletske lige Telekom Slovenije na [[Ptuj]]u popravil državni rekord na 69,52 m<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-postavil-evropski-rekord-do-23-let-in-se-priblizal-magicni-meji-70-metrov/581878 |title=Čeh postavil evropski rekord do 23 let in se približal magični meji 70 metrov |accessdate=2021-05-27 |date=2021-05-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, 26. junija pa na mitingu v [[Kuortane]]ju na 70,35 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/nov-rekord-kristjana-ceha-silak-iz-podvincev-disk-vrgel-cez-70-metrov/585694 |title=Nov rekord Kristjana Čeha: Silak iz Podvincev disk vrgel čez 70 metrov |accessdate=2021-06-26 |date=2021-06-26 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] [[Poletne olimpijske igre 2020|2020]], ki so potekala julija 2021 v [[Tokio|Tokiu]], je osvojil peto mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/atletika/ceh-stopnjeval-daljave-toda-za-medaljo-se-ni-izslo/589325 |title=Čeh stopnjeval daljave, toda za medaljo se ni izšlo |accessdate=2022-12-24 |date=2021-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 21. maja 2022 je zmagal na mitingu diamantne lige v [[Birmingham]]u s slovenskim rekordom 71,27 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-71-27-m-izboljsal-slovenski-rekord-in-dosegel-izid-sezone-na-svetu/628206 |title=Čeh z 71,27 m izboljšal slovenski rekord in dosegel izid sezone na svetu |accessdate=2022-05-21 |date=2022-05-21 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v atletiki|svetovnem prvenstvu]] leta [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|2022]] v [[Eugene|Eugenu]] je osvojil naslov svetovnega prvaka z dolžino 71,13 m, ki je bil tudi rekord svetovnih prvenstev<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/izjemni-ceh-z-rekordom-svetovnih-prvenstev-71-13-m-zanesljivo-osvojil-zlato/634724 |title=Izjemni Čeh z rekordom svetovnih prvenstev 71,13 m zanesljivo osvojil zlato |accessdate=2022-07-20 |date=2022-07-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, na [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropskem prvenstvu]] [[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|istega leta]] v [[München|Münchnu]] pa je osvojil srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/evropska-prvenstva-2022/srebrni-ceh-moral-priznati-premoc-alekni/637611 |title=Srebrni Čeh moral priznati premoč Alekni |accessdate=2022-08-19 |date=2022-08-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2022 je bil izbran za [[Slovenski športnik leta|slovenskega športnika leta]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kristjan-ceh-ursa-bogataj-in-mesana-skakalna-ekipa-sportniki-leta-2022/650826 |title=Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022 |accessdate=2022-12-24 |date=2022-12-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 17. junija 2023 je na mitingu bronaste serije v [[Jõhvi]]ju zmagal z dolžino 71,86 m, kar je njegov osebni rekord, slovenski državni rekord, najboljši izid sezone na svetu in tudi izenačenje četrtega najboljšega dosežka v zgodovini discipline.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-najdaljsim-metom-sezone-le-se-14-cm-oddaljen-od-72-metrov/672096 |title=Čeh z najdaljšim metom sezone le še 14 cm oddaljen od 72 metrov |accessdate=2023-06-17 |date=2023-06-16 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na svetovnem prvenstvu leta [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|2023]] v [[Budimpešta|Budimpešti]] je osvojil naslov svetovnega podprvaka z dolžino 70,02 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sp-v-atletiki-2023/ceh-odlicen-toda-zlato-je-z-rekordom-sp-jev-z-zadnjim-metom-vzel-stahl/678722 |title=Čeh odličen, toda zlato je z rekordom SP-jev z zadnjim metom vzel Stahl |accessdate=2023-08-21 |date=2023-08-21 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|2024]] je osvojil naslov evropskega prvaka v [[Rim]]u z dolžino 68,08 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/evropsko-prvenstvo-v-atletiki/ceh-presegel-68-metrov-in-prvic-postal-evropski-prvak/711073 |title=Čeh presegel 68 metrov in prvič postal evropski prvak |accessdate=2024-06-07 |date=2024-06-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 24. maja 2025 je postavil nov osebni in državni rekord z 72,34 metra ob zmagi na Memorialu Borisa Hanžekovića v [[Zagreb]]u<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-postavil-drzavni-rekord-v-zagrebu-in-se-prebil-na-sesto-mesto-vecne-lestvice/746796 |title=Čeh postavil državni rekord v Zagrebu in se prebil na šesto mesto večne lestvice |accessdate=2025-05-24 |date=2025-05-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, 31. maja je rekord izboljšal še za 2 cm na 25. mednarodni atletski ligi Telekoma Slovenije v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-znova-popravil-slovenski-rekord/747562 |title=Čeh znova popravil slovenski rekord |accessdate=2025-06-01 |date=2025-05-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 9. aprila 2026 je na mitingu v [[Ramona, Oklahoma|Ramoni]] osvojil tretje mesto z novim osebnim in državnim rekordom 72,61 metra.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-novim-drzavnim-rekordom-zasedel-tretje-mesto-v-ramoni/778943 |title=Čeh z novim državnim rekordom zasedel tretje mesto v Ramoni |accessdate=2026-04-09 |date=2026-04-09 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov trener je bil Gorazd Rajher, vendar se je z njim junija 2021 razšel zaradi različnih pogledov na način poteka treningov.<ref>{{Navedi splet|title=Drama! Najboljši slovenski atlet zaradi spora ostal brez trenerja|url=https://siol.net/sportal/atletika/kristjan-ceh-zaradi-spora-ostal-brez-trenerja-554788|website=siol.net|accessdate=2021-06-16|language=sl}}</ref> Od februarja 2022 je bil njegov trener nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu diska [[Gerd Kanter]], ki je napovedal tudi lov na [[Moški svetovni rekord v metu diska|svetovni rekord]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kanter-kristjan-ceh-je-mladi-michael-jordan-le-v-atletiki/613998 |title=Kanter: Kristjan Čeh je mladi Michael Jordan, le v atletiki |accessdate=2022-05-21 |date=2022-02-28 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Marca 2024 je prekinil sodelovanje s Kanterjem, nadomestil ga je nekdanji estonski metalec kladiva [[Mart Olman]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kristjan-ceh-proti-parizu-z-novim-estonskim-trenerjem/701600 |title=Kristjan Čeh proti Parizu z novim estonskim trenerjem |accessdate=2024-03-14 |date=2024-03-14 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Mednarodna tekmovanja == {|{{AchievementTable|nation=SLO|Event=yes|Result=yes|NotesOff=yes}} |- |2016 |Evropsko mladinsko prvenstvo |[[Tbilisi]], Gruzija |26. (kv) |Met diska (1,5&nbsp;kg) |47,49 m |- |2017 |Evropsko prvenstvo do 20 let |[[Grosseto]], Italija |– |Met diska (1,75&nbsp;kg) |brez |- |rowspan=2|2018 |[[Sredozemske igre 2018|Sredozemske igre]] |[[Tarragona]], Španija |bgcolor=silver|2. |Met diska |62,03 m |- |Svetovno prvenstvo do 20 let |[[Tampere]], Finska |15. (kv) |Met diska (1,75&nbsp;kg) |56,47 m |- |rowspan=3|2019 |Evropski pokal v metih do 23 let |[[Šamorín]], Slovaška |bgcolor=gold|1. |Met diska |62,90 m |- |Evropsko prvenstvo do 23 let |[[Gävle]], Švedska |bgcolor=gold|1. |Met diska |63,82 m |- |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2019|Svetovno prvenstvo]] |[[Doha]], Katar |31. (kv) |Met diska |59,55 m |- |2021 |[[Poletne olimpijske igre 2020|Poletne olimpijske igre]] |[[Tokio]], Japonska |5. |Met diska |66,62 m |- |rowspan=2|2022 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|Svetovno prvenstvo]] |[[Eugene, Oregon|Eugene]], ZDA |bgcolor=gold|1. |Met diska |71,13 m {{AthAbbr|CR}} |- |[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|Evropsko prvenstvo]] |[[München]], Nemčija |bgcolor=silver|2. |Met diska |68,28 m |- |rowspan=1|2023 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2023|Svetovno prvenstvo]] |[[Budimpešta]], Madžarska |bgcolor=silver|2. |Met diska |70,02 m |- |rowspan=2|2024 |[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2024|Evropsko prvenstvo]] |[[Rim]], Italija |bgcolor=gold|1. |Met diska |68,08 m |- |[[Poletne olimpijske igre 2024|Poletne olimpijske igre]] |[[Pariz]], Francija |4. |Met diska |68,41 m |- |rowspan=1|2025 |[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2025|Svetovno prvenstvo]] |[[Tokio]], Japonska |8. |Met diska |63,07 m |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Footer World Champions Discus Throw Men}} {{Footer European Champions Discus Throw Men}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Kristjan}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Metalci diska]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] r5ww3wsduhwpj8fcxdnl97adt6lka1u 0 484155 6657888 6313664 2026-04-09T15:30:55Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Michelangelo Caravaggio 025.jpg]] → [[File:Rest on the Flight into Egypt-Caravaggio (c.1597).jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]]) 6657888 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Rest on the Flight into Egypt-Caravaggio (c.1597).jpg | title = Počitek na begu v Egipt | other_language_1 = italijanščina | other_title_1 = Riposo durante la fuga in Egitto | artist=[[Caravaggio]] | year=c. 1597 | medium=[[olje na platnu]] | height_metric=135,5 | width_metric=166,5 | metric_unit=cm | city=[[Rim]] | museum=Galerija Doria Pamphilj }} '''''Počitek na begu v Egipt''''' (ok. 1586) je slika italijanskega [[baročno slikarstvo|baročnega]] mojstra Michelangela Merisija da [[Caravaggio|Caravaggia]] v galeriji Doria Pamphilj v Rimu. ''Počitek na begu v Egipt'' je bil tako kot ''Beg v Egipt'' priljubljena umetniška tematika, toda Caravaggiova kompozicija z angelom, ki sveti družini igra violo, je nenavadna. == Predmet == Prizor ne temelji na nobenem incidentu v samem [[Sveto pismo|Svetem pismu]], temveč na zbirki zgodb ali legend, ki so zrasle v zgodnjem srednjem veku okoli biblijske zgodbe o [[Sveta družina|Sveti družini]], ki je pobegnila v Egipt za zatočišče, ko so jo opozorili, da je [[Herod Veliki]] hotel ubiti otroka Jezusa. Po legendi sta se Jožef in Marija ustavila na begu pod drevesom; sveti otrok je ukazal, da se drevesa sklonijo, da jim je Jožef lahko utrgal sadje, nato pa ukazal, da iz korenin priteče izvir vode, da so se njegovi starši odžejali. Ta osnovna zgodba je skozi stoletja pridobila veliko dodatnih podrobnosti. Caravaggio pokaže Marijo, ki spi z dojenčkom Jezusom, medtem ko Jožef drži rokopis angelu, ki na violino igra himno Mariji. [[Image:Caravaggio FlightIntoEgypt detail Joseph and angel.jpg|thumb|150px|left|Počitek na begu v Egipt'' (detajl).]] [[Image:Caravaggio FlightIntoEgypt detail Mary and Child.jpg|thumb|150px|left|Detajl.]] == Datacija == Datum slike je sporen. Po Caravaggiovem sodobniku Giulio Mancini sta bila ta slika in ''[[Spokornica Magdalena (Caravaggio)| Spokornica Magdalena]]'', skupaj z neznano sliko svetega Janeza Evangelista narejena, medtem ko je Caravaggio bival pri monsinjorju Fantinu Petrignaniju, kmalu po odhodu iz delavnice Giuseppeja Cesarija. To se je verjetno zgodilo januarja 1594. Vendar pa obstajajo težave s sprejemanjem Mancinijeve izjave. Najprej nobeno od teh treh del ni bilo našteto v Petragnanijevem popisu leta 1600, čeprav je mogoče, da bi jih lahko naslikali za drugega naročnika. Bolj resno je, da ima slika očiten in neposreden kompozicijski vir v ''Herkulovi sodbi'' [[Annibale Carracci| Annibala Carraccija]], ki je bila končana v začetku leta 1596 in je bila zelo občudovana: poza Caravaggiovega angela na primer tesno temelji na postavi Carraccijeve figure Vice. [[Image:CarracciHercules.jpg|thumb|250px|[[Annibale Carracci]], ''Herkulova sodba'', 1596. Zdi se, da je čutna figura Vicea neposredno vplivala na držo Caravaggiovega angela..]] Medtem ko John Gash (2003) sprejema Mancinijevo pričevanje, so drugi, vključno s Petrom Robbom in Heleno Langdon (oba 1998), opozorili na možnost, da je bila naslikana za kardinala Francesca Maria Del Monteja, ki je Caravaggia dejansko gostil kot svojega gospodinjskega umetnika od približno leta 1595 oz. 1596. Prefinjena obravnava je primerna za intelektualni okus in interese kardinala (glasba Jožefa je motet flamskega skladatelja Noela Bauldeweyna z besedilom iz ''Pesem pesmi'', posvečene Madoni, ''Quam pulchra es'', 'Kako lepi ste') in malo verjetno je, da bi se umetnik lotil takega dela drugače kot po neposrednem naročilu. == Slog == To je bilo prvo obsežno delo, ki ga je opravil Caravaggio in je kompozicijsko bolj ambiciozno in uspešnejše od ''[[Glasbeniki (Caravaggio) |Glasbenikov]] okoli leta 1595. Je tudi ena zelo redkih [[krajinsko slikarstvo|krajin]] tega umetnika, za katerega se zdi, da je vedno slikal v zaporniški celici, sobi v gostilni ali ponoči - se je neki kritik pošalil, da bi vse nebo v vseh 80-ih delih Caravaggia ustvarilo nekaj kvadratnih centimetrov barve. Očitno je bila slika prodana Pamphilju v začetku 17. stoletja. Langobardska in beneška dediščina Caravaggia se kažeta pri obdelavi krajine in v svetlečih tonalitetah. Kot večina upodobitev Bega v Egipt je tudi to trenutek miren, v katerem je treba uživati v krajini, bolj v vrtu kot v pokrajini. Svetla postava mladostnega angela, hkrati mirna in čutna, je središče skupine. Skupina mati in otrok, ena izmed mnogih, ki jih je slikal Caravaggio, je po svoji občutljivosti in realizmu primerljiva z najboljšimi, ki jih lahko ponudijo tisoči v kanonu. == Modeli == Ena izmed velikih zabav učenjakov Caravaggia je prepoznavanje njegovih modelov. Dosežen je bil velik napredek, vendar je treba naslednje šteti le za okvirno, saj je Caravaggio pustil le nekaj namigov. Zdi se, da je Marija isto dekle, ki se kot Marija Magdalena pojavi v ''Spokornici Magdaleni'' okoli leta 1597, prav tako v galeriji Doria-Pamphilj. Starejši Jožef se zdi podoben ostarelim svetnikom v ''Navdihu svetega Mateja'' iz leta 1602 in, manj jasno, ''Svetemu Jeromeju v meditaciji'' iz leta 1605. Nekateri kritiki so fanta-angela identificirali z iznajdljivo žrtev goljufov na levi strani ''Kvartopircev'', medtem ko so drugi opazili podobnost s profilom dečka, ki namesto njega vara. ==Viri== *{{navedi knjigo|first= John |last=Gash|title=Caravaggio|url= https://archive.org/details/caravaggio0000gash |year=2003|isbn=1-904449-22-0}} *{{navedi knjigo|first=Howard |last=Hibbard|title=Caravaggio|url=https://archive.org/details/caravaggio0000hibb |year=1983|publisher=Harper & Row|isbn=0-06-430128-1}} *{{navedi knjigo|first=Helen|last=Langdon|title=Caravaggio: A Life|year=1998|isbn=0-374-11894-9|url-access=registration|url=https://archive.org/details/caravaggiolife00lang}} *{{navedi knjigo|first=Peter|last=Robb|authorlink=|title=M (Peter Robb book)|year=1998|isbn=0-312-27474-2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Rest on the Flight into Egypt by Caravaggio }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slike leta 1597]] [[Kategorija:Dela Caravaggia]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] dl9qqzvdy323mqrh9t0yir39aj7d63c 0 484176 6657853 6655167 2026-04-09T14:00:01Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Michelangelo Caravaggio 040.jpg]] → [[File:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]]) 6657853 wikitext text/x-wiki [[File:San Luigi dei Francesi Church.jpg|thumb|Cerkev San Luigi dei Francesi, Rim]] [[File:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg|thumb|200px|right|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] '''Contarellijeva kapela''' (italijansko ''Cappella Contarelli'') se nahaja v cerkvi San Luigi dei Francesi v [[Rim]]u. Znana je po tem, da je so njej tri slike na temo svetega Mateja Evangelista [[baročno slikarstvo|baročnega]] mojstra [[Caravaggio|Caravaggia]].<ref>{{navedi splet|url=https://life.spectator.co.uk/articles/where-to-see-caravaggios-paintings-in-rome/|title=Where to see Caravaggio’s paintings in Rome|date=January 31, 2020|website=Spectator Life|accessdate=2020-09-25|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030064819/https://life.spectator.co.uk/articles/where-to-see-caravaggios-paintings-in-rome/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/italy/articles/caravaggio-italy-where-to-see-his-art-life-sights/|title=On the trail of the drinking, whoring, brawling - and brilliant - Caravaggio|first=Nick|last=Trend|website=The Telegraph}}</ref> Slike so bile prvo večje javno naročilo Caravaggia in tisto, ki je utrdilo njegov ugled mojstra. Kapela je spomin na francoskega kardinala Matthieua Cointerela. == Zgodovina == Kapela dolguje nastanek francoskemu kardinalu Matthieu Cointerelu (Contarelli v italijanščini), ki je umrl leta 1585. Zapustil je navodila za okrasitev kapele, prvo levo od [[apsida|apside]], ki jo je imel kupljeno v cerkvi francoske skupnosti San Luigi dei Francesi leta 1565 v Rimu.<ref name=Hess>{{cite journal|last1=Hess|first1=Jacob|title=The Chronology of the Contarelli Chapel|journal=The Burlington Magazine|date=1951|volume=93|issue=579|pages=186–201|jstor=870607}}</ref> Kardinal je bil bogat in je že plačal del gradnje cerkvene fasade. Dal je veliko vsoto za veliki oltar in določil, da bo njegova kapela okrašena s prizori iz življenja njegovega zavetnika [[sveti Matej|Mateja]] evangelista. Cointerelov izvršitelj Virglio Cresenzi je flamskemu kiparju Jacquesu Cobaertu naročil, da izdela marmornat kip Mateja in angela za oltar. [[Giuseppe Cesari]], takrat eden najpomembnejših umetnikov v Rimu, je dobil naročilo za fresko obeh stranskih sten in oboka. Podrobnosti so bile jasno določene v pogodbi - na Cobaertovi oltarni sliki je prikazan Matej, ki sedi na stolu in namerava napisati evangelij z angelom, ki stoji in »se zdi da razmišlja ali v drugem ustreznem položaju«. Cesarijeve stranske stene bi na desni prikazovale svetega Mateja v njegovi pisarni (Matej je bil pobiralec davkov, preden je postal Kristusov apostol), primerno oblečen, vstal, »da bi šel k našemu Gospodu, ki je prišel mimo s svojimi učenci po ulica in ga poklica ...«. In na levi Matej v trenutku svojega mučeništva obhajal mašo pred oltarjem z »množico moških in žensk, mladih in starih ter otrok ... nekateri zgroženi, drugi pa usmiljeni ...« == Umetniška dela == [[File:The Martyrdom of Saint Matthew-Caravaggio (c. 1599-1600).jpg|thumb|200px|left|''[[Mučeništvo sv. Mateja (Caravaggio)| Mučeništvo sv. Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] [[File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg|thumb|200px|right|''[[Navdih svetega Mateja (Caravaggio)| Navdih svetega Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] Cesari je obok dokončal do leta 1593, nato pa se je zaposlil s papeškimi naročili; Cobaert ni ustvaril ničesar. Leta 1597 je bil denar za projekt nakazan Fabbrici di San Pietro, ki je upravljala stavbe Cerkve, vendar to ni prineslo nobenih rezultatov. Leta 1599 so se začele priprave na jubilej. »Francija ... še ni dovolj očiščena iz trnja in plevela krivoverstva in pokvarjenosti«, je dejal papež svojim francoskim škofom. Novi francoski kralj, [[Henrik IV. Francoski]], se je iz protestantizma nedavno spreobrnil v katolištvo, vendar je bilo treba še veliko storiti. Spreobrnitev naj bi bila papeževa tema glede Francije. Vznemirjen zaradi dejstva, da bo Rim preplavljen s francoskimi romarji, je prefekt, zadolžen za Fabricco, in denar, kardinal Francesco Maria Del Monte predlagal, da je treba njegovemu osebnemu slikarju Caravaggiu naročiti sliki v olju na platnu za dve stranski steni, kamor Cesari ni postavil svojih fresk. Pogodba s Caravaggiom je bila podpisana 23. julija 1599. Kljub nesoglasjem glede sestave druge slike sta bili do julija 1600 nameščeni Caravaggiova ''Klicanje sv. Mateja'' in ''Mučeništvo sv. Mateja''. Ko je Cobaert dostavil svoje kipe, so jih cerkveni poslanci zavrnili in nato naročili Caravaggiou, da naredi še eno sliko za oltarno podobo, še vedno v skladu s kardinalovimi prvotnimi navodili. Tretje in zadnje delo, ''Navdih svetega Mateja'', je bilo vzpostavljeno do leta 1602. [[File:Chiesa di San Luigi dei francesi, cappella Contarelli.jpg|thumb|left|Slike ''in situ'']] Rešitev Caravaggia za okrasitev tipično mračne rimske cerkvene notranjosti je bila vredna omembe. Obiskovalci Contarellijeve kapele se danes soočajo s slikami, ki mrak uporabljajo za učinek. Caravaggio je upošteval tudi razsvetljavo v kapeli, saj je vsaka od obeh stranskih slik osvetljena s snopom, ki prihaja iz edinega vira naravne svetlobe. Dekorativni cikel se je začel s poslikavo na levi strani kapele, ki je gledalcu nevidna ob prvem vstopu v cerkev. Gre za veliko ploščo ''Klicanje svetega Mateja'', enega najbolj znanih Caravaggiovih del. Na desni strani kompozicije Jezus in sveti Peter gledata naravnost na sedečega Mateja, Jezus pa pokaže na Mateja, »kliče«. Njegova roka se sklicuje na sprejemajočo roko Adama pri sliki ''[[Stvarjenje Adama]]'' na stropu [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]]. Matej in njegovi spremljevalci pa nosijo ogrinjala, ki so iz Caravaggiovega obdobja.<ref name="smarth2">{{navedi splet | title =Caravaggio's Calling of Saint Matthew | work = | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html | accessdate =December 20, 2012 | archive-date =2014-10-23 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141023233737/http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html | url-status =dead }}</ref> {{external media | width = 210px | align = right | headerimage=[[File:Michelangelo Caravaggio 042.jpg|210px]] | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/contarelli-chapel.html Smarthistory - Caravaggio's paintings in the Contarelli Chapel, San Luigi dei Francesi]| video2 =[http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html Smarthistory - Caravaggio's Calling of Saint Matthew]}} Na desni strani zidu je ''Mučeništvo svetega Mateja'', ki prikazuje prizor, v katerem Matej sreča svoj konec. [5] V nasprotju z razmeroma umirjenim ''Klicanjem'' je to delo opredeljeno z akcijo. V središču kapele je ''Navdih svetega Mateja'', prizor, v katerem angel narekuje svetemu Mateju evangelij. Čeprav so danes te tri slike zvezdniška atrakcija kapele, so freske Cesarija, za katerega akademiki menijo, da ga je Caravaggio zasenčil, vse bolj cenjene zaradi manierističnega sloga. Cesarijeva freska je bila končana okoli 1593, takrat je Caravaggio delal za Cesarija. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *John Gash, ''Caravaggio'', 2003 {{ISBN|1-904449-22-0}} *Helen Langdon, ''Caravaggio: A Life'', 1998 {{ISBN|0-374-11894-9}} *Peter Robb, ''M (Peter Robb book)'', 1998 {{ISBN|1-876631-79-1}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Contarelli Chapel, San Luigi dei Francesi, Rome}} *[http://home.worldonline.dk/lfmat/Contarellifiles/contarellibottomeng.htm Capella Contarelli] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/c/caravagg/04/ Web Gallery of Art] *[http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/caravaggio/ Web Museum- Caravaggio] {{coord|41|53|58|N|12|28|29|E|source:thwiki_region:IT_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Caravaggio]] [[Kategorija:Cerkve v Rimu]] 4k8ioh11a5hvwqh3mjf9qlwizpax4qa 10 488654 6658092 6540309 2026-04-10T08:51:05Z Pv21 142817 DZ 2026 6658092 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Socialni demokrati | bodyclass = vcard | wraplinks = true | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | liststyle = text-align:left; | title = [[Socialni demokrati]] <br /> [[Slika:Socialni_demokrati_Logo.svg|100px]] | heading1 = <small>Članek je del serije:</small><br /> '''[[Politika Slovenije|Politične stranke v Sloveniji]]'''<small> <br /> ---- [[File:Logo_PES.jpg|40px|]]<br>[[Stranka evropskih socialistov|članica Stranke evropskih socialistov]] ---- | list1title = Predsednik | list1 = * [[Matjaž Han]] | list2title = Podpredsedniki | list2 = * [[Meira Hot]] * [[Andreja Katič]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Luka Goršek]] | list3title = Organi stranke | list3 = * Konferenca *: predsednik: [[Jernej Štromajer]] * Nadzorni odbor *: predsednica: [[Bogdan Čepič]] | list4title = [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|Poslanska skupina]] | list4 = * Vodja *: [[Meira Hot]] * Namestnica vodje :* [[Meira Hot]] * Trenutno število poslancev :* 6 | list5title = Evropski poslanci |list5 = * [[Matjaž Nemec]] | list6title = Parlamentarne volitve | list6 = * [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|Voltive 1990]] *: 14 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|Volitve 1992]] *: 14 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|Volitve 1996]] *: 9 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|Volitve 2000]] *: 11 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|Volitve 2004]] *: 10 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|Volitve 2008]] *: 29 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|Volitve 2011]] *: 10 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Volitve 2014]] *: 6 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Volitve 2018]] *: 10 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] *: 7 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] *: 6 poslancev | list7title = Vodenje vlad | list7 = : [[9. vlada Republike Slovenije|Pahorjeva vlada]] | list8title = Interesne skupine | list8 = * [[Mladi forum]] * [[Forum starejših]] * [[Delavska zveza SD|Delavska zveza]] * [[Ženski forum Socialnih demokratov|Ženski forum]] * [[Okoljski forum Socialnih demokratov|Okoljski forum]] * [[Županski forum Socialnih demokratov|Županski forum]] * [[Svetniški forum Socialnih demokratov|Svetniški forum]] | list9title = Članstvo v mednarodnih organizacijah | list9 = * [[Stranka evropskih socialistov]] * [[Socialistična Internacionala]] }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> rqf2gylm6hi554a3sic1pjealxe45bw 0 502911 6658173 6650092 2026-04-10T10:13:12Z Romanm 13 [[Leonski zbor leta 1188]] 6658173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kastilija in Leon | official_name = | native_name = {{native name|es|Castilla y León}} | settlement_type = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Bandera de Castilla y León.svg | flag_size = 125px | flag_alt = Zastava Kastilje in kralja Leona | image_shield = Escudo de Castilla y León - Versión heráldica oficial.svg | shield_size = 100x100px | shield_alt = | motto = | image_map = [[File:Castilla y Leon in Spain (including Canarias).svg|275px|Karta Kastilje in Leona]] | mapsize = | map_alt = | map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|41|23|N|4|27|W|region:ES-CL_type:adm1st|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | seat_type = glavno mesto | seat = ''de facto'' [[Valladolid]] | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | area_total_km2 = 94,222 km² | area_rank = 1. (18,6 % Španije) | area_footnotes = | population_total = 2.447.519 | population_as_of = 2016 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_blank1_title = Pop. rank | population_blank1 = 6. | population_blank2_title = Odstotek | population_blank2 = 5,42 % Španije | population_note = | postal_code_type = [[ISO 3166 code]] | postal_code = ES-CL | blank1_name_sec1 = Uradni jeziki | blank1_info_sec1 = [[španščina]] | blank1_name_sec2 = | blank1_info_sec2 = | blank3_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2017) | blank3_info_sec2 = 0,888<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=September 13, 2018}}</ref><br/>{{color|green|very high}} · 7.]] | website = [http://www.jcyl.es/ Junta de Castilla y León] | footnotes = | demographics1_info1 = | population_demonyms = {{Hlist|''castellanoleonés''|''castellano y leonés''}} | demographics2_name3 = | demographics2_info3 = | blank2_name_sec1 = Statut | blank2_info_sec1 = 2. marec 1983 | blank2_name_sec2 = | blank2_info_sec2 = | demographics_type1 = [[Gross domestic product|GDP]] | demographics1_footnotes = &nbsp;(nominal; 2018) | demographics1_title1 = Total | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = €24.397 {{increase}}2,5 %<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.es/prensa/cre_2018_1.pdf|date=April 29, 2019|title=Contabilidad Regional de España. Base 2010. Producto Interior Bruto regional. Serie 2010-2018|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Spain) }}</ref> | parts_type =Province | parts_style = para | p1 = Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora }} '''Kastilija in Leon''' ({{jezik-es|Castilla y León}}, {{IPA-es|kasˈtiʎa i leˈon|pron}}); {{langx|ast|Castiella y Llión}}, {{IPA|ast|kasˈtjeʎa i ʎiˈoŋ|pron}}; {{langx|gl|Castela e León}}, {{IPA|gl|kasˈtɛlɐ ɪ leˈoŋ|pron}}) je [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] na severozahodu [[Španija|Španije]]. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province [[Ávila]], [[Burgos]], [[provinca Leon|Leon]], [[Palencia]], [[Salamanca (razločitev)|Salamanca]], [[Segovia]], [[Soria]], [[Valladolid]] in [[Zamora]]. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 prebivalcev na km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v [[Valladolid]]u določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilija in Leon sta skupnost brez izhoda na morje, meji na [[Portugalska|Portugalsko]], pa tudi na španske avtonomne skupnosti [[Galicija (Španija)|Galicijo]], [[Asturija|Asturijo]], [[Kantabrija|Kantabrijo]], [[Baskija|Baskijo]], [[La Rioja|La Riojo]], [[Aragonija|Aragonijo]], [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]] – [[Manča|Mančo]], skupnost [[Madrid]] in [[Extremadura]]. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (''[[Picos de Europa]]'' na severu, ''Sistema central'' ([[Kastiljsko gorovje]]) na jugu in ''Sistema Ibérico'' ([[Ibersko gorovje]]) na vzhodu), odmaka pa jo reka [[Douro|Duero]] (''Douro''), ki teče proti zahodu proti [[Atlantski ocean|Atlantskemu oceanu]]. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava ''[[Leonski zbor leta 1188|Cortes de León de 1188]]'' kot zibelko svetovnega [[parlamentarizem|parlamentarizma]].<ref>{{citation | url = http://www.elmundo.es/elmundo/2013/06/19/castillayleon/1371632533.html | title = Unesco recognizes León as the worldwide cradle of parliamentarism | work = El Mundo (newspaper) | date = June 19, 2013 | author = María R. Mayor}}</ref> == Simboli == [[File:Coa Kastilien und León in cathedral.jpg|thumb|upright|Simboli Kastilije in Leona v stolnici Burgos]] Statut avtonomije Kastilije in Leona, zadnjič spremenjen leta 2007, v šestem členu predhodnega naslova določa simbole izključne identitete skupnosti. To so: grb, zastava, prapor in himna, katerih [[pravno varstvo]] je enako zaščiti, ki ustreza simbolom države, katere prekrški so v členu 543 Kazenskega zakonika opredeljeni kot kazniva dejanja.<ref name="Statute">{{Citation | author = Cortes Generales | title = Organic Law 10/1995, of November 23 , of the Penal Code | publisher = Agencia Estatal Boletín Oficial del Estado | work = Boletín Oficial del Estado no. 281, of November 24, 1995 | date = 1995 | url = http://www.boe.es/buscar/pdf/1995/BOE-A-1995-25444-consolidado.pdf}}</ref> == Zgodovina == [[File:Homo heidelbergensis. Museo de Prehistoria de Valencia.jpg|thumb|upright|''Lobanja številka 5 Homo heidelbergensis'', ki se je pojavila v akciji leta 1992, pridobljena iz gora Atapuerca]] Številne arheološke najdbe kažejo, da so bile te dežele že v prazgodovini naseljene. V gorah Atapuerca so našli številne kosti prednikov vrste [[Homo sapiens]], zaradi česar so te najdbe ene najpomembnejših za določitev zgodovine človeškega razvoja. Najpomembnejše odkritje, ki je mesto pripeljalo do mednarodne slave, so bili ostanki ''[[Homo heidelbergensis]]''. Pred prihodom Rimljanov je znano, da so ozemlja, ki danes tvorijo Kastilijo in Leon, zasedala različna [[Kelti|keltska ljudstva]], kot so Vaccaei, Autrigones, Turmodigi, Vettones, Astures ali [[Keltiberi]]. Rimsko osvajanje je povzročilo vojskovanje z lokalnimi plemeni. Ena posebej znanih epizod je bila obleganje [[Numantija|Numantije]], starega mesta v bližini sedanjega mesta Soria. Romanizacija je bila neustavljiva in do danes so ostala velika rimska umetniška dela, predvsem [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segoviji]], pa tudi številni arheološki ostanki, kot so antična Clunia, rudniki soli Poza de la Sal in trgovska in romarska pot [[Ruta de la Plata]], ki prečka zahod skupnosti od [[Astorga|Astorge]] (''Asturica Augusta'') do prestolnice sodobne [[Extremadura|Extremadure]], [[Mérida, Španija|Méride]] (''Emerita Augusta''). [[File:Toros de Guisando.jpg|thumb|left|''Biki Guisanda'' v El Tiemblu v Ávili. Te ''verrakos'' keltskega izvora najdemo v številnih mestih zahodne polovice Kastilije in Leona.]] S padcem Rima so deželo vojaško zasedla vizigotska ljudstva germanskega izvora. Po prihodu Arabcev je sledil postopek, znan kot [[Rekonkvista]]. V gorskem območju Asturije je bilo ustvarjeno majhno krščansko kraljestvo, ki je nasprotovalo islamski prisotnosti na polotoku. Razglasili so se za dediče zadnjih vizigotskih kraljev, ki pa so bili globoko romanizirani. Ta odpor vizigotsko-rimske dediščine, ki ga podpira krščanstvo, je postajal vse močnejši in se širil na jug, sčasoma pa je postavil svoj dvor v mestu [[León, Španija|León]] in postali [[kraljevina Leon]]. Da bi bili naklonjeni ponovni naselitvi novih ponovno zavzetih dežel, so monarhi podelili številne ''fueros'' ali predpise o ponovni naselitvi. [[File:Castro de Ulaca 10 by-dpc.jpg|thumb|right|Keltskoiberski ''castro Ulaca'']] V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo popularizirano romanje kristjanov v [[Santiago de Compostela]]. Romarska pot [[Jakobova pot|Camino de Santiago]] poteka vzdolž severnega dela skupnosti in je prispevala k širjenju evropskih kulturnih inovacij po celotnem polotoku. Danes je Camino še vedno pomembna turistična in kulturna atrakcija. Leta 1188 je bila [[Bazilika svetega Izidorja]] v [[León, Španija|León]]u priča postavitve prvega parlamentarnega telesa v zgodovini Evrope, v katerem je sodeloval tretji stan. Kralj, ki ga je sklical, je bil Alfonz IX. Leonski. Pravna podlaga za kraljestvo je bil rimski zakon in zaradi tega so si kralji vedno bolj želeli moči, kot so jo imeli rimski cesarji. To je zelo jasno razvidno iz ''Siete Partidas'' Alfonza X. Kastiljskega, ki prikazuje cesarski monizem, ki ga je kralj iskal. Kralj ni hotel biti ''[[primus inter pares]]'', temveč vir zakona. [[File:AcueductoSegovia04.JPG|thumb|left|Rimski [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segovii]]]] Hkrati je okrožje tega krščanskega kraljestva Leon začelo pridobivati avtonomijo in se širiti. To je spodbudilo grofija Kastilija, ki bo preraslo v močno kraljestvo med krščanskimi kraljestvi polotoka. Prvi kastiljski grof je bil Fernán González. Leon in Kastilija sta se še naprej širila na jug, celo onkraj reke [[Douro]], da bi osvojila dežele pod islamsko oblastjo. To je bil čas ''Cantares de gesta'', pesmi, ki opisujejo velika dejanja krščanskih plemičev, ki so se borili proti muslimanskemu sovražniku. Kljub temu so krščanski in muslimanski kralji ohranili diplomatske odnose. Jasen primer je Rodrigo Díaz de Vivar ali [[El Cid]], paradigma srednjeveškega krščanskega viteza, ki se je boril tako za krščanske kot muslimanske kralje. Izvor dokončne dinastične združitve kraljevin Kastilije in Leona, ki sta bili ločeni le sedem desetletij, je bil leta 1194. Alfonz VIII. Kastiljski in Alfonz IX. Leónski sta v Tordehumosu podpisala pogodbo, ki je pomirila območje [[Tierra de Campos]] in postavila temelje za prihodnjo ponovno združitev kraljevin, utrjenih leta 1230 s [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinandom III.]] Ta sporazum se imenuje Tordehumska pogodba. V poznem srednjem veku je prišlo do gospodarske in politične krize zaradi vrste slabih letin in sporov med plemiči in krono za oblast ter med različnimi kandidati za prestol. V Cortes Valladolid leta 1295 je bil [[Ferdinand IV. Kastiljski|Ferdinand IV.]] priznan za kralja. Slika María de Molina predstavlja ''sina Fernanda IV. v Cortes Valladolid leta 1295'', danes v španskem kongresu poslancev, skupaj s sliko ''Cortes Cádiza'', s poudarkom na parlamentarnem pomenu, ki ga ima razvoj Cortesa v Kastiliji in Leonu, kljub nadaljnjemu upadanju. Krona je postajala vse bolj avtoritarna, plemstvo pa od nje bolj odvisno. Rekonkvista je v cvetoči kastiljski kroni še naprej napredovala in dosegla vrhunec s predajo [[Emirat Granada|Nasridskega kraljestva Granada]], zadnje muslimanske trdnjave na polotoku leta 1492. === Predhodniki avtonomije === Junija 1978 sta Kastilija in Leon pridobila pred-avtonomijo z ustanovitvijo Generalnega sveta Kastilije in Leona s kraljevim odlokom-zakonom 20/1978 z dne 13. junija. V času [[Prva španska republika|Prve španske republike]] (1873-1874) so zvezni republikanci zasnovali projekt za ustanovitev federativne države enajstih provinc v dolini španskega Doura, ki bi vključevala tudi provinci Santander in Logroño. Že nekaj let pred tem, leta 1869, so v okviru manifesta zvezni republikanci, predstavniki 17 provinc Albacete, Ávila, Burgos, Ciudad Real, Cuenca, Guadalajara, Leon, Logroño, Madrid, Palencia, Salamanca, Santander, Segovia, Soria, Toledo, Valladolid in Zamora so v tako imenovanem Kastiljskem zveznem paktu predlagali konformacijo entitete, ki sta jo tvorili dve različni "državi": država Stara Kastilija, ki je bila zgrajena za sedanje kastiljsko-leonske province in province Logroño in Santander, ter država Nova Kastilija, ki ustreza sedanjim provincam [[Kastilija - Manča]] in provinci Madrid. Konec republike v začetku leta 1874 je spodbudil pobudo. [[File:Minutos de Historia. Por la Autonomía de Castilla y León, 1978.jpg|thumb|right| Manifestacija leta 1978 v Valladolidu, ki je tožila statut avtonomije regije.]] Leta 1921 se je ob četrti stoletnici bitke pri Villalarju mestni svet [[Santander]]ja zavzel za ustanovitev kastiljske in leonske skupne države enajstih provinc, ki bi jo ohranili tudi v poznejših letih. Konec leta 1931 in v začetku leta 1932 je Eugenio Merino iz Leona izdelal besedilo, v katerem je bila postavljena osnova kastiljsko-leonskega regionalizma. Besedilo je bilo objavljeno v časopisu ''Diario de León''.<ref name = "catechism">Juan-Miguel Álvarez Domínguez.[http://dialnet.unirioja.es/servlet/fichero_articulo?codigo=2381262&orden=0 ''The Regionalist Catechism of Don Eugenio, an example of Castilian-Leonese regionalism sponsored by León'']. 1931, Argutorio, No. 19 (2nd semester 2007), pp. 32-36.</ref> V času druge španske republike, zlasti leta 1936, je bila za regijo enajstih provinc naklonjena velika regionalistična dejavnost, izdelane so bile celo podlage za statut avtonomije. Diario de León se je zavzel za formalizacijo te pobude in ustanovitev avtonomne regije s temi besedami: {{Quote|Pridružite se osebnosti Leóna in Stare Kastilije okoli velikega porečja [[Douro]], ne da bi zdaj padli v provincialno rivalstvo.|''Diario de León'', May 22, 1936.}} Konec španske državljanske vojne in začetek [[Francova diktatura|Francovega režima]] sta končala prizadevanja za avtonomijo regije. Filozof José Ortega y Gasset je to shemo zbral v svojih publikacijah.<ref>{{navedi splet | url = http://biblioteca2.uclm.es/biblioteca/ceclm/websCECLM/transici%C3%B3n/PDF/03-02.%20Texto.pdf | title = La propuesta autonomista de Ortega y Gasset: un claro antecedente de la configuración autonómica del Estado español de 1978 | author = Alejandro De Haro Honrubia | publisher = University of Castilla-La Mancha | access-date = January 5, 2018 | archive-date = March 8, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210308075425/http://biblioteca2.uclm.es/biblioteca/ceclm/websCECLM/transici%C3%B3n/PDF/03-02.%20Texto.pdf | url-status = dead }}</ref> Po smrti [[Francisco Franco|Francisca Franca]] so se regionalisti, avtonomisti in nacionalisti (kastiljsko-leonski regionalizem in [[kastiljski nacionalizem]]) organizirali kot Regionalno zavezništvo Kastilije in Leona (1975), Regionalni inštitut Kastilije in Leona (1976) ali Avtonomna nacionalistična stranka Kastilije in Leon (1977). Kasneje po izumrtju teh formacij je leta 1993 nastala Regionalistična enotnost Kastilije in Leona.<ref>{{navedi splet| url = http://www.elpais.com/articulo/espana/ESPANA/CASTILLA_Y_LEON/UNIDAD_REGIONALISTA_DE_CASTILLA_Y_LEON/PARTIDO_NACIONALISTA_DE_CASTILLA_Y_LEON/grupos/politicos/fusionan/partido/regionalista/Castilla/Leon/elpepiesp/19920427elpepinac_6/Tes | title = Seis grupos políticos se fusionan en un partido regionalista en Castilla y León | author = El País (newspaper)}}</ref> Hkrati so se pojavile tudi druge leonesistične narave, na primer Leonska avtonomna skupina (1978) ali Regionalistična stranka Leonske države (1980), ki se je zavzemala za ustanovitev leonske avtonomne skupnosti, sestavljene iz provinc Leon, Salamanca in Zamora. Priljubljena in politična podpora, ki je ohranila enoprovincialno avtonomijo v Leónu, je v tem mestu postala zelo pomembna. === Avtonomija === Avtonomna skupnost Kastilija in Leon je rezultat zveze devetih provinc leta 1983: tri, ki so bile po teritorialni delitvi leta 1833, s katero so bile ustanovljene province, pripisane regiji Leon, šest pa Stari Kastiliji; vendar dve provinci Stare Kastilije nista bili vključeni: Santander (sedaj del skupnosti Kantabrija) in Logroño (sedaj del [[La Rioja|La Rioje]]). V primeru [[Kantabrija|Kantabrije]] se je za ustvarjanje avtonomne skupnosti zavzemalo iz zgodovinskih, kulturnih in geografskih razlogov, medtem ko je bil v La Rioji postopek bolj zapleten zaradi obstoja treh alternativ, ki so vse temeljile na zgodovinskih in socialno-ekonomskih razlogih: združitev s Kastilijo in Leonom (za katero se zavzema politična stranka Zveza demokratičnega centra), združenje z baskovsko-navarsko skupnostjo (podprta s socialistično stranko in komunistično stranko) ali ustanovitev eno provincialne avtonomije; zadnja možnost je bila izbrana, ker je imela večjo podporo med prebivalstvom. Po ustanovitvi kastiljsko-leonskega pred avtonomnega organa, ki ga je v sporazumu z dne 16. aprila 1980 podprl deželni svet Leona, je ta institucija 13. januarja 1983 razveljavila prvotni sporazum, tako je kot osnutek zakon vstopil v španski parlament. Ustavno sodišče je v sodbi 89/1984 z dne 28. septembra ugotovilo, kateri od teh nasprotujočih si sporazumov velja; izjavlja, da predmet postopka niso več, kot v predhodni fazi, sveti in občine, temveč novi organ. Po obsodbi je bilo v Leónu več demonstracij v prid samo Leonu, eden od njih je po nekaterih virih združil približno 90 000 ljudi.<ref>''Diario de León'' (newspaper), May 5, 1984.</ref> To je bila največja koncentracija v mestu v Demokratični republiki do demonstracij, ki zavračajo bombardiranje vlakov v Madridu leta 2004.<ref>''Diario de León'', March 13, 2004.</ref> V sporazumu, sprejetem 31. julija 1981, se je provincialni svet Segovie odločil, da bo uresničil pobudo, da bo Segovia konstituirana kot enoprovincialna avtonomna skupnost, vendar so bile v občinah pokrajine enake razmere med zagovorniki eno provincialne avtonomije in zagovorniki zveze. Mestni svet Cuéllarja se je v začetku strinjal s to avtonomno pobudo v sporazumu, ki ga je korporacija sprejela 5. oktobra 1981. Vendar pa je drugi sporazum iste korporacije z dne 3. decembra istega leta razveljavil prejšnjega in postopek je bil do zaključka obdelava pritožbe deželnega sveta zoper ta zadnji sporazum; ta sprememba mnenja mestnega sveta Cuéllarja je tehtnico v provinci preusmerila k avtonomiji s preostalimi Kastilijo in Leonom, vendar je šlo za dogovor, ki je prišel pravočasno. Končno je bila provinca Segovia vključena v Kastilijo in Leon skupaj z ostalimi osmimi provincami, pravno kritje pa je bilo zagotovljeno z zakonom 5/1983 iz »razlogov nacionalnega interesa«, kot je določeno v členu 144 c španske ustave. provinc, ki svoje pravice niso uveljavile pravočasno. V Leonu še vedno zahtevajo politiki in večina prebivalstva, da lahko postanejo posebna avtonomna skupnost in se odcepijo od Kastilije.<ref>{{cite web |title=León, ¿camino de ser la 18ª autonomía de España? Más de 50 ayuntamientos piden separarse de Castilla |url=https://www.elespanol.com/espana/politica/20210307/leon-camino-autonomia-espana-ayuntamientos-separarse-castilla/563943879_0.html |publisher=El Español |accessdate=2021-03-07 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref><ref>{{cite web |title=¿Qué es leonesismo? |url=https://www.diariodeleon.es/opinion/tribunas/180501/981381/leonesismo.html |publisher=Dario de León |accessdate=2018-05-01 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref> Veliko kastiljskih politikov je tudi za leonsko avtonomijo, zlasti tisti, ki želijo združitev Kastilije in Kastilije - Manče v enotni Kastiliji.<ref>{{cite web |title=Apoyo de ASCCAS a la asociación Conceyu País Llionés |url=https://www.asc-castilla.org/general/apoyo-de-asccas-a-la-asociacion-conceyu-lliones/ |publisher=Asociación Castilla |accessdate=2021-04-19 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref> Leonski avtonomisti želijo pridružiti tudi provinci Zamora in Salamanca bodoči avtonomni skupnosti Leon zaradi zgodovinskih vzrokov, ker sta nekoč pripadali stari Kraljevini Leon, čeravno komaj več kot polovica prebivalstva Zamore in Salamance podpira združitev. Danes je za kulturne dejavnosti na področju umetnosti, kulture ali identitete Kastilije in Leona odgovorna fundacija Villalar.<ref>{{navedi splet | url = http://www.fundacionvillalarcyl.es/ | title = Fundación Villalar Castilla y León | access-date = January 5, 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160331201542/http://www.fundacionvillalarcyl.es/ | archive-date = March 31, 2016 | url-status = dead }}</ref> Skupnost vsako leto ob dnevu Kastilije in Leona podeli nagrade kastiljsko-leonskim osebam, izstopajočim na naslednjih področjih: umetnost, človeške vrednote, znanstvene raziskave, družbene vede, restavriranje in ohranjanje, okolje in šport.<ref>{{navedi splet| language=es | url = http://www.jcyl.es/web/jcyl/ConoceCastillayLeon/es/Plantilla100/1139829793892/_/_/_ | title = Premios Castilla y León | author = Castile and León Regional Government | archive-url= https://web.archive.org/web/20131225080959/http://www.jcyl.es/web/jcyl/ConoceCastillayLeon/es/Plantilla100/1139829793892/_/_/_ | archive-date = December 25, 2013}}</ref> <gallery> File:Gormaz, Fortaleza califal pña.jpg|Grad Gormaz. Bil je največja trdnjava v Evropi po širitvi leta 956 v obrambni črti reke Duero. File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|''Panteon kraljev'' romanske [[Bazilika svetega Izidorja|bazilike sv. Izidorja]] v Leónu, kjer je Alfonz IX. leta 1188 sklical Cortes de León, prvo parlamentarno telo v zgodovini Evrope <ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=The Decreta of León of 1188 - The oldest documentary manifestation of the European parliamentary system - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|website=www.UNESCO.org|access-date=January 21, 2018}}</ref>, s prisotnostjo tretjega stanu. V isti baziliki je tudi kelih Doñe Urraca, ki ga nekateri raziskovalci primerjajo s svetim gralom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elnortedecastilla.es/leon/201408/13/santo-grial-eleva-visitas-20140813125836.html|title=El Santo Grial eleva un 30% las visitas a San Isidoro y genera nuevo empleo|date=August 13, 2014|website=ElNorteDeCastilla.es|access-date=January 21, 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.es/local-castilla-leon/20140326/abci-historiadores-concluyen-santo-grial-201403261750.html|title=¿Está el Santo Grial en León?|website=ABC.es|access-date=January 21, 2018}}</ref> File:Comuneros.jpg|''Usmrtitev članov skupnosti Castilla'', Antonio Gisbert, 1860, olje na platnu, 365x255 cm File:Casas del Tratado de Tordesillas.jpg|V Tordesillasu je kraljica [[Izabela I. Kastiljska]] podpisala Tordesillasko pogodbo. Njeno hčerko kraljico [[Ivana Blazna|Ivano Kastiljsko]] je njen oče najprej zaprl v samostan mesta, pozneje pa tudi njen sin, hvalili pa so jo comuneros v svojem uporu. File:IglesiaDeSanPablo20110905170422P1120849.jpg|Samostanska cerkev San Pablo in Colegio de San Gregorio, kjer je potekala Valladolidska razprava, izvor prvih tez o človekovih pravicah (zakoni Burgosa) in palača Pimentel, kraj rojstva španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] File:Celebración del día de Villalar, 1985.jpg|Praznovanje Villalarjevega dne leta 1985. </gallery> == Geografija == [[File:Spain Castile and León relieve location map.png|right|thumb|Karta površja avtonomne skupnosti]] Kastilija in Leon sta avtonomna skupnost brez izhoda na morje, ki leži v severozahodnem kvadrantu Iberskega polotoka. Njeno ozemlje na severu meji na eno provincialne skupnosti [[Asturija|Asturije]] in [[Kantabrija|Kantabrije]] ter na [[Baskija|Baskijo]] ([[Biskaja]] in Álava); na vzhodu z eno provincijsko skupnostjo [[La Rioja]] in z [[Aragonija|Aragonijo]] (provinca Zaragoza), na jugu s skupnostjo Madrid, [[Kastilija - Manča]] provinci Toledo in Guadalajara) in [[Extremadura]] (provinca Cáceres) ter na zahodu z [[Galicija (Španija)|Galicijo]] (provinci Lugo in Ourense) in [[Portugalska|Portugalsko]] (okrožje Bragança in okrožje Guarda). === Orografija === [[File:Cornion zoom.jpg|thumb|right| Picos de Europa v provinci Leon]] [[File:SIERRA DE GREDOS.JPG|thumb| Območje Sierra de Gredos v Sistema Central]] Morfologijo Kastilije in Leona tvorijo večinoma velika planota [[Osrednja Mezeta|Mezeta]] in pas gorovij. Planota je visoka, saj ima povprečno nadmorsko višino blizu 800 metrov nad morjem, prekrito z odloženimi glinenimi materiali, ki so ustvarili suho in sušno pokrajino. === Geologija === Severno Mezeto (''Meseta Norte'') tvorijo [[paleozoik|paleozojska]] podlaga. Na začetku [[mezozoik|mezozojske]] dobe, nekoč hercinskega gubanja, ki je dvignil sedanjo srednjo Evropo in območje Gallaeci v Španiji, se je odloženi material razvlekel zaradi erozivnega delovanja rek. Med [[Alpidska orogeneza|alpidsko orogenezo]] so materiali, ki so tvorili planoto, prebili več točk. Iz tega zlomov so se dvignile Leonske gore z gorami, ki niso prav visoke in, ki sestavljajo hrbtenico planote Mezeta, Kantabrijskih gora in Kastiljskega gorovja, tvorijo materiali, kot so [[granit]] ali metamorfni [[skrilavec|skrilavci]]. [[Kras|Kraški kompleks]] Ojo Guareña, ki ga sestavlja 110 km galerij <ref name="length">{{navedi splet|url=http://grupoedelweiss.com/web/index.php/principales-karst-mainmenu-49/ojo-guareainmenu-55|title=Grupo Espeleologico Edelweiss 2010|website=GrupoEdelweiss.com|access-date=January 21, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054940/http://grupoedelweiss.com/web/index.php/principales-karst-mainmenu-49/ojo-guareainmenu-55|archive-date=December 26, 2016|url-status=dead}}</ref>, in njegove jame, oblikovane v [[karbonat]]nih materialih [[koniacij]]a, ki so na nivoju neprepustnih [[lapor]]jev, je drugi največji del polotoka. Ta geološka konfiguracija je omogočila izvire mineralno-zdravilne ali termalne vode, ki se je uporabljala zdaj ali v preteklosti, v Almeidi de Sayago, Boñarju, Calaborju, Caldasu de Luni, Castromonteju, Cuchoju, Gejuelu del Barro, Morales de Campos, Valdelateji in Villariju, med drugim. === Hidrografija === ==== Reke ==== ;Porečje Douro [[File:Zamora - Río Duero y Catedral 08.jpg|thumb| Douro na poti skozi Zamoro]] Glavno hidrografsko mrežo Kastilije in Leona predstavlja reka [[Douro]] in njeni pritoki. Od izvira v Picos de Urbión v Soriji do ustja v portugalskem mestu [[Porto]], je Douro dolga 897 km. Od severa se spusti po Pisuergi, Valderadueyu in rekah Esla, njeni pritoki so obilnejši, na vzhodu pa z manj vode v toku poudarjajo Adaja in Duratón. Za mestom Zamore je Douro zaprta med [[kanjon]]i naravnega parka Arribes del Duero, ki meji na Portugalsko. Na levem bregu so pomembni pritoki, kot so Tormes, Huebra, Águeda, Côa in Paiva, vsi iz Kastiljskega gorovja. Na desni dosežejo Sabor, Tua in Tâmega, ki izvirajo v Galicijskem masivu. Po območju Arribes Douro zavije proti zahodu na Portugalsko, dokler se ne izlije v Atlantski ocean. ;Ostale vode Več rek skupnosti izliva svoje vode v porečje [[Ebro|Ebra]] v Palenciji, Burgosu in Soriji (reka Jalón), reki Miño-Sil v Leonu in Zamori, reki Tagus v Ávili in Salamanci (reki Tiétar in Alberche ter Alagón ) in kantabrijsko kotlino v provincah, skozi katere se razprostirajo Kantabrijske gore. {{clear left}} ;Reka in glavna mesta provinc {| class="wikitable" |- !style="background: #e3e3e3;"|Reka !style="background: #e3e3e3;"|Glavno mesto !style="background: #e3e3e3;"|Ustje !style="background: #e3e3e3;"| Druge lokacije, kjer tečejo |- |Adaja ||[[Avilés]] ||Douro v Villamarciel ||Tordesillas in Arévalo |- |Arlanzón ||[[Burgos]] ||Arlanza in Quintana del Puente||Arlanzón, Provinca Burgos|Arlanzón in Pampliega |- |Bernesga ||[[León, Španija|León]] |León ||Esla ||La Robla |- |Carrión ||Palencia ||Pisuerga v Dueñas |Dueñas||Guardo in Carrión de los Condes |- | Tormes ||[[Salamanca]] ||Douro in Fermoselle ||El Barco de Ávila, Guijuelo, Alba de Tormes in Ledesma, Castile in León|Ledesma |- |Eresma ||[[Segovia]] ||Adaja v Matapozuelos ||Coca |Coca |- | Douro ||Soria in Zamora ||Atlantski ocean v Portu ||Almazán, Aranda de Duero, Tordesillas, Toro, Zamora|Toro, Aldeadávila de la Ribera in Vilvestre |- |Pisuerga ||[[Valladolid]] ||Douro v Geria ||Aguilar de Campoo, Cervera de Pisuerga, Venta de Baños, Dueñas, Palencia|Dueñas, Tariego de Cerrato in Simancas |} ==== Jezera in zbiralniki ==== [[File:Embalse El Burguillo en el Valle de Iruelas.jpg|thumb|left| Zbiralnik El Burguillo v naravnem rezervatu Valle de Iruelas]] Porečje Douro ima poleg rek tudi veliko število jezer in lagun, kot so jezero Negra de Urbión, Picos de Urbión, jezero Grande de Gredos, Gredos, jezero Sanabria v Zamori ali La Jezero Nava de Fuentes v Palenciji. Tu je tudi veliko zbiralnikov, ki jih napaja voda, ki prihaja iz deževja in otoplitev zasneženih vrhov. Kastilija in Leon sta tako kljub obilnim padavinam ena od španskih skupnosti z najvišjo zajezitvijo vode. Mnoga od teh naravnih jezer se uporabljajo kot gospodarski vir, ki spodbuja kmečki turizem in pomaga ohranjati ekosisteme. Pionir pri tem je bilo Sanabrijsko jezero. === Podnebje === [[File:Castillo de Puebla de Sanabria (6987731786).jpg|thumb|right|Puebla de Sanabria]] [[File:La Alberca - Amaneciendo.jpg|thumb|La Alberca, Sierra de Francia]] Kastilija in Leon imata celinsko sredozemsko podnebje z dolgimi, hladnimi zimami, s povprečnimi temperaturami med 3 in 6 ° C v januarju in kratkimi, vročimi poletji (v povprečju od 19 do 22 ° C), vendar s tremi ali štirimi meseci poletne suhosti značilna za sredozemsko podnebje. Padavin s povprečno 450–500 mm na leto je malo. [[File:EXCURSIÓN A LA COVATILLA 4(Bejar).jpg|thumb| Smučišče La Covatilla. Sierra de Béjar je eno najbolj mokrih predelov Kastilije in Leona ob pogorju Sistema Central.]] Čeprav sta Kastilija in Leon uokvirjena znotraj celinskega podnebja, v njunih pokrajinah ločujejo različna podnebna področja:<ref name = "ACLIM">{{navedi splet | title = Atlas climático ibérico | url = http://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/publicaciones/Atlas-climatologico/Atlas.pdf | author = AEMET}}</ref> * Po Köppenovi podnebni klasifikaciji velik del avtonomne skupnosti spada v različici Csb ali Cfb, povprečje najtoplejšega meseca je pod 22 ° C, pet ali več mesecev pa nad 10 ° C. * Na več območjih Osrednje Mezete je podnebje klasificirano kot Csa (toplo Sredozemlje), saj poleti presega 22 ° C. * V visokogorju Kantabrijskih gora in gorskih predelov je hladno zmerno podnebje s povprečnimi temperaturami pod 3 ° C v najhladnejših mesecih in suhimi poletji (Dsb ali Dsc). === Narava === ==== Rastlinstvo ==== Kastilija in Leon imata veliko zavarovanih naravnih znamenitosti. Aktivno sodelujeta s programom Evropske unije [[Natura 2000]]. Obstaja tudi nekaj posebnih zavarovanih območij za ptice ali SPA. Samotni zimzeleni hrasti in [[brin]]i (''Juniperus sect. Sabina''), ki zdaj rišejo kastiljsko-leonsko ravnino, so ostanki gozdov, ki so te iste dežele pokrivali že v davnini. Kmetijska gospodarstva so zaradi potrebe po zemlji za gojenje žit in pašnikov za neizmerne črede Kastiljske planote v srednjem veku predvidevala krčenje teh gozdov. Zadnje kastiljske in leonske gozdove brinov najdemo v provincah Leon, Soria in Burgos. Niso zelo listnati gozdovi, ki lahko tvorijo mešane skupnosti z zimzelenimi hrasti, portugalskimi hrasti (''Quercus faginea'') ali [[bor (drevo)|borovci]]. Kastiljsko-leonsko pobočje Kantabrijskega gorovja in severno vznožje Iberskega gorovja imajo bogato vegetacijo. Najbolj vlažna in sveža pobočja naseljujejo velike bukve, katerih območja razširitve lahko dosežejo 1500 m nadmorske višine. Evropska bukev pa tvori mešane gozdove s [[navadna tisa|tiso]], [[jerebika|jerebiko]], [[mokovec|mokovcem]], [[navadna bodika|bodiko]] in [[breza|brezo]]. Na sončnih pobočjih [[graden]], [[dob (drevo)|dob]], [[jesen (drevo)|esen]], [[lipa]], [[pravi kostanj]], breza in beli bor (tipična vrsta s severa province Leon). <gallery> File:Hoces del Duratón.jpg|Naravni park Hoces del Río Duratón File:Orbaneja del Castillo. Caída de la cascada en el Ebro.jpg|Vas Orbaneja del Castillo v Naravni park Hoces del Alto Ebro y Rudrón. File:Raices de tejo en el hayedo otoñal. La Cotorra de Escobaño. Oseja de Sajambre (Leon). Parque Nacional Picos de Europa. ES000003. ROSUROB.JPG|Canal de Asotín Beech, naravno mesto, ki je pod Unescovo svetovno dediščino. </gallery> ==== Živalstvo ==== Kastilija in Leon predstavljata veliko raznolikost živalstva. Obstajajo številne vrste, nekatere pa so še posebej zanimive zaradi svoje edinstvenosti, na primer nekaterih endemičnih vrst ali zaradi pomanjkanja, na primer [[rjavi medved]]. Naštetih je bilo 418 vrst vretenčarjev, ki predstavljajo 63 % vseh vretenčarjev, ki živijo v Španiji. Živali, prilagojene življenju v visokogorju, prebivalci skalnatih krajev, prebivalci rečnih tokov, vrste ravnin in prebivalci gozdov tvorijo mozaik kastiljsko-leonske favne. Osamljenost visokih vrhov vodi do obilnih endemizmov, kot je iberski kozorog (''Capra pyrenaica''), ki na Gredosu predstavlja edinstveno podvrsto na polotoku. [[Evropska snežna voluharica]] je graciozen majhen sesalec sivkasto rjave barve in dolgega repa, ki živi na odprtih prostorih nad mejo dreves. Izolacija, ki so ji izpostavljeni visoki vrhovi, vodi do obilnih endemizmov, kot je španski kozorog, ki na Gredosu predstavlja edinstveno podvrsto na polotoku. Evropska snežna voluharica je graciozen majhen sesalec sivkasto rjave barve in dolgega repa, ki živi na odprtem prostoru nad mejo dreves. Mali in veliki sesalci, kot so [[prave veverice|veverica]], [[navadni polh|polh]], krti (''talpidae''), [[kuna zlatica]],[[kuna belica]], [[navadna lisica]], [[divja mačka]], [[volk]], na nekaterih območjih je zelo veliko, [[divja svinja|merjasci]], [[jeleni]], [[srna|srnjad]] in le v Kantabrijskih gorah nekateri primerki rjavega medveda pogosto gostijo listnate gozdove, čeprav nekatere vrste segajo tudi med iglavce in grmičevje. Divja mačka je nekoliko večja od domače mačke, ima kratek in močan rep, s temnimi obročki in črtastim kožuhom. [[Iberski ris]] pa živi skoraj izključno na območjih sredozemskega grmičevja. V tem okolju najdemo tudi majhne plazilce, kot so kača ''Zamenis scalaris'', [[Zahodna smokulja]] in [[navadni gož]]. [[Smokulja|Smokuljo]] najdemo od morske gladine do 1800 m višine, v skupnosti pa običajno živi na višinah. Nadalje v skalnatih predelih subalpskega dna na približno 2400 m nadmorske višine živi iberski skalni kuščar (''Iberolacerta monticola''), eden redkih plazilcev, ki so se v tem trenutku prilagodili. V gorskih rekah živita [[vidra]] in desman, v vodah pa postrv, ''anguillidae'', [[pisanec]] in nekateri vse bolj redki avtohtoni rečni raki. Vidra in desman sta dva sesalca z vodnimi navadami in zelo dobra plavalca. Vidra se hrani predvsem z ribami, medtem ko desman svojo hrano išče med vodnimi nevretenčarji, ki naseljujejo strugo. V spodnjih odsekih mirnejših voda plavajo mrene in krapi. Med dvoživkami so salamandri in kot izjemne vrste: salamander (''Salamandra salamandra almanzoris'') in krastača (''Bufo bufo gredosicola''), ki sta dve endemični podvrsti Sistema Central. Kjer so reke zaprte in tvorijo soteske in kanjone, ptice, ki prebivajo v skalah, kot so [[beloglavi jastreb]], [[rjavi jastreb]], [[egiptovski jastreb]], [[planinski orel]] ali [[sokol selec]]. Dolvodno in na njenih bregovih med bujno vegetacijo tvorijo kolonije kvakačev (''Nycticorax nycticorax'') in [[siva čaplja]] ter rumenoglavi kraljiček (''Regulus regulus''), plašica (''Remiz pendulinus''), [[smrdokavra]] in [[vodomec]]. Med pticami, ki naseljujejo odprte sredozemske gozdove, živita dve ogroženi vrsti: [[črna štorklja]] in španski kraljevi orel (''Aquila adalberti''). Črna štorklja, veliko redkejša od sorodnika bele štorklje, je samotnih navad in živi daleč od človeka. Španski kraljevi orel gnezdi na drevesih in se prehranjuje predvsem z zajci, pa tudi s pticami, plazilci in mrhovinjo. V iglastih gozdovih med drugim živijo kratkoprsti plezalček (''Certhia brachydactyla''), [[menišček]] in [[brglez]]. [[Divji petelin]] je zelo temen in velik petelin, ki živi v gozdnih okoljih, zato ga je zelo težko opazovati. Med gozdnimi ujedami so kragulj, [[skobec]] ali [[lesna sova]], ki pogosto napadajo druge manjše ptice, kot so [[šoja]], [[zelena žolna]], [[ščinkavec]], [[veliki detel]] in drugi. Droplja je pogosta na odprtih planjavah; Je velika in ima sivkasto glavo ter rjav hrbet. V kastiljsko-leonskih mokriščih je pozimi zbranih veliko primerkov [[siva gos|sivih gosi]] (''Anser anser''), ki sicer živi v severni Evropi in to območje obišče pozimi. V znanstveni študiji in njenem razširjanju izstopa naravoslovec Félix Rodríguez de la Fuente (1928 - 1980), naravoslovec iz Poza de la Sal. Naredil je veliko raziskav in naredil televizijsko serijo ''El hombre y la Tierra'' (TVE). V Montaña Palentina, v občini San Cebrián de Mudá, poteka program ponovne naselitve evropskega bizona<ref> "Los bisontes regresan a la península mil años después de su desaparición - Castilla y León - elmundo.es".[https://www.elmundo.es/elmundo/2010/06/04/castillayleon/1275667194.html] www.ElMundo.es. Retrieved January 21, 2018.</ref>, ki je bil tisoč let odsoten iz Iberskega polotoka, da bi se izognili izumrtju vrste. <gallery> File:Reserva CIBE.jpg|Del rezervata evropskih bizonov v San Cebrián de Mudá, provinca Palencia.<ref name="elmundo.es">{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2010/06/04/castillayleon/1275667194.html|title=Los bisontes regresan a la península mil años después de su desaparición - Castilla y León - elmundo.es|first=Unidad Editorial|last=Internet|website=www.ElMundo.es|access-date=January 21, 2018}}</ref> File:Spanish Ibex Portrait.jpg|Zahodnošpanski kozorogi, imenovani tudi Gredos ibex (Capra pyrenaica victoriae), avtohtoni v Sierri de Gredos. File:Canis lupus signatus (Kerkrade Zoo) 02.jpg|Kastilija in Leon sta glavni življenjski prostor iberskega volka. File:Arribesdeldueropozo.jpg|Vas Orbaneja del Kastilije v naravnem parku Hoces del Alto Ebro y Rudrón. </gallery> == Demografija == [[File:Variación de la población española entre 1950 y 1981.svg|thumb|Med 1950 in 1980 leti je prišlo do velikega bega podeželja s še vedno trajnimi učinki na skupnost.]] Prebivalstvo Kastilije in Leona z 2.528.417 prebivalci (1. januarja 2007), 1.251.082 moškimi in 1.277.335 ženskami predstavlja 5,69 % prebivalstva Španije, čeprav njeno obsežno ozemlje zajema skoraj petino celotne površine države. Januarja 2005 je bilo prebivalstvo Kastilije in Leona po provincah razdeljeno na naslednji način: provinca Ávila, 168.638 prebivalcev; Provinca Burgos, 365.972; Provinca Leon, 497.387; Provinca Palencia, 173.281; Provinca Salamanca, 351.326; Provinca Segovia, 159.322; Provinca Soria, 93.593; Provinca Valladolid, 521.661; in provinca Zamora, 197.237. Avtonomna skupnost ima zelo nizko gostoto prebivalstva, približno 26,57 prebivalcev / km², kar je rekord, ki je več kot trikrat nižji od državnega povprečja, kar kaže, da gre za redko poseljenost in demografsko upadanje, zlasti na podeželju in celo v manjših tradicionalnih mestih. Demografske značilnosti ozemlja kažejo na staranje prebivalstva z nizko stopnjo rodnosti in umrljivosti, ki se približuje državnemu povprečju. [[File:Desde torre.JPG|thumb|250px|left|Miranda de Ebro je mesto v Kastiliji in Leonu]] === Zgodovinski razvoj === {{glavni|Leonsko kraljestvo}} [[File:Homenaje a la Mujer.jpg|thumb|Ulica Calle Mayor v Palenciji. Mesto je znotraj najbolj dinamične osi skupnosti.]] Mnogi prebivalci tega ozemlja, ki so se posvetili predvsem kmetijstvu in živinoreji, so to območje postopoma zapustili in se usmerili proti mestnim območjem, ki so bila veliko bolj uspešna. Te razmere so se še poslabšale ob koncu španske državljanske vojne s postopnim izseljevanjem iz podeželja. V 1960-ih in 1980-ih letih so se velika urbana središča in prestolnice provinc zaradi temeljitega procesa urbanizacije rahlo demografsko povečala, čeprav kljub temu kastiljsko-leonsko območje še naprej trpi zaradi hude depopulacije. V zadnjih letih prebivalstvo pridobivajo le province Burgos, Valladolid in Segovia. Povečuje se tudi število prebivalcev metropolitanskih območij okoli mest, kot so Valladolid, Burgos ali León. Zaradi tega pojava se v mestih, kot sta Laguna de Duero ali San Andrés del Rabanedo, število prebivalstva v nekaj letih hitro povečuje. Metropolitansko območje mesta Valladolid je daleč največje v avtonomni skupnosti. Vendar v absolutnem smislu avtonomna skupnost izgublja prebivalstvo in se stara. . === Današnja porazdelitev prebivalstva === [[File:Osma3.jpg|thumb|left|upright|Stolnica Burgo de Osma. Pokrajina Soria je eno od območij z najnižjo gostoto prebivalstva v Evropi.]] Od 2248 občin te skupnosti je bilo v registru leta 2014 registrirano 1986 z manj kot 1000 prebivalci; 204 od 1001 do 5000; 35 od 5001 do 10 000; 8 od 10 001 do 20 000; 6 od 20 001 do 50 000; 5 od 50 001 do 100 000 in 4 občine z več kot 100 000 prebivalci. Slednje so: Valladolid, Burgos, Salamanca in León. Med najmanj poseljenimi so med drugimi: Jaramillo Quemado (Burgos), s 4 prebivalci, Estepa de San Juan (Soria), s 7, Quiñonería (Soria), z 8 in Villanueva de Gormaz (Soria), z 9. {{Largest cities | name = Največja mesta v Kastiliji in Leonu | class = nav | country = Kastilija in Leon | kind = mesta | stat_ref = [http://www.ine.es/ ''Instituto Nacional de Estadística de España''] (2015) | list_by_pop = | div_name = Province | div_link = | city_1 = Valladolid| div_1 = Valladolid| pop_1 = 303.905| img_1 = Valladolid vista panoramica.jpg | city_2 = Burgos | div_2 = Burgos | pop_2 = 177.100 | img_2 =Burgos city view facing south east.jpg | city_3 = Salamanca | div_3 = Salamanca | pop_3 = 146.438 | img_3 = Reflejos de la Catedrales de Salamanca.jpg | city_4 = León | div_4 = León | pop_4 = 127.817 | img_4 = SantoDomingoLeon2.jpg | city_5 = Palencia | div_5 = Palencia | pop_5 = 79.595 | city_6 = Ponferrada | div_6 = León | pop_6 = 66.884 | city_7 = Zamora | div_7 = Zamora | pop_7 = 63.,831 | city_8 = Ávila | div_8 = Ávila | pop_8 = 58.358 | city_9 = Segovia | div_9 = Segovia | pop_9 = 52.728 | city_10 = Soria | div_10 = Soria | pop_10 = 39.168 | city_11 = Miranda de Ebro | div_11 = Burgos | pop_11 = 36.173 | city_12 = Aranda de Duero | div_12 = Burgos | pop_12 = 32.880 | city_13 = San Andrés del Rabanedo | div_13 = León | pop_13 = 31.745 | city_14 = Laguna de Duero | div_14 = Valladolid | pop_14 = 22.601 | city_15 = Medina del Campo | div_15 = Valladolid | pop_15 = 21.110 | city_16 = Villaquilambre | div_16 = León | pop_16 = 18.615 | city_17 = Benavente, Zamora{{!}}Benavente | div_17 = Zamora | pop_17 = 18.550 | city_18 = Arroyo de la Encomienda | div_18 = Valladolid | pop_18 = 18.491 | city_19 = Santa Marta de Tormes | div_19 = Salamanca | pop_19 = 14.970 | city_20 = Béjar | div_20 = Salamanca | pop_20 = 13.724 }} == Administrativne enote == Skupnost je sestavljena iz devetih provinc: provinca Ávila, provinca Burgos, provinca [[provinca Leon|Leon]], provinca Palencia, provinca Salamanca, provinca Segovia, provinca Soria, provinca Valladolid in provinca Zamora. Prestolnice provinc v istoimenskih mestih spadajo v ustrezne pokrajine. Priznava se ujemanje nekaterih posebnih geografskih, družbenih, zgodovinskih in ekonomskih značilnosti v leonski regiji El Bierzo, ki je bila leta 1991 ustanovljena kot istoimenska regija <ref>LAW 1/1991 of March 14, by which is created and regulates the region of El Bierzo. Date of the B.O.C.Y.L .: March 20, 1991 No. Bulletin: 55/1991</ref>, edina kastiljsko-leonska priznana po zakonu, ki ga je sprejel svet. [[File:Provincias de Castilla y León.svg|thumb|left|300px|Province avtonomne skupnosti Kastilija in Leon]] {| class="wikitable" |- !style="width:170px;"|Provinca !style="width:85px;"|Glavno mesto !style="width:85px;"|Površina (km2)<ref>{{navedi splet | title = Población superficie y densidad por CCAA y provincias | publisher = Instituto Nacional de Estadística | url = http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=/t43/a011/a1998/densidad/a2008/l0/&file=t10031.px&type=pcaxis&L=0 | access-date = September 18, 2017 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160304081320/http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=%2Ft43%2Fa011%2Fa1998%2Fdensidad%2Fa2008%2Fl0%2F&file=t10031.px&type=pcaxis&L=0 | archive-date = March 4, 2016 |url-status=dead}}</ref> !style="width:85px;"| Št. preb. (2011)<ref>{{navedi splet | title = Censos de Población y Viviendas 2011. Resultados nacionales por Comunidades autónomas y provincias | publisher = Instituto Nacional de Estadística | url = http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=/t20/e244/avance/p01/l0/&file=01001.px&type=pcaxis&L=0}}</ref> !style="width:80px;"|Občines<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.es/pob_xls/pobmun11.xls |title=Cifras oficiales de población resultantes de la revisión del Padrón municipal a 1 de enero de 2011 |publisher=Instituto Nacional de Estadística}}</ref> |- |[[File:Escudo de la provincia de Ávila.svg|13px]] Ávila ||Ávila || 8050,15||171.647 ||248 |- |[[File:Escudo de la Provincia de Burgos.svg|13px]] Burgos ||[[Burgos]] ||14.291,81||372.538||371 |- |[[File:Escudo de León.svg|13px]] [[provinca Leon|Leon]] ||[[Leon, Španija|León]] ||15.580,83 ||493.312||211 |- |[[File:Escudo de la Provincia de Palencia.svg|13px]] Palencia ||Palencia ||8052,51||170.513||191 |- | [[File:Escudo de la Provincia de Salamanca.svg|13px]] Salamanca ||[[Salamanca]] ||12.349,95 ||350.018||362 |- |[[File:Escudo de la provincia de Segovia.svg|13px]] Segovia ||[[Segovia]] ||6922,75 ||163.171|209 |- | [[File:Escudo de la provicia de Soria.svg|13px]] Soria ||Soria ||10.306,42 ||94.610||183 |- |[[File:Va-dip.svg|13px]] Valladolid ||[[Valladolid]] ||8110,49 ||532.765||225 |- |[[File:Escudo de la provincia de Zamora.svg|13px]] Zamora ||Zamora ||10.561,26 ||191.613||248 |} == Gospodarstvo == Bruto domači proizvod (BDP) avtonomne skupnosti je leta 2018 znašal 57,9 milijarde evrov, kar je predstavljalo 4,8 % španske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je istega leta znašal 25.800 evrov ali 85 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je bil 97 % povprečja v EU.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}</ref> === Rudarstvo === [[File:Mina de pizarra a cielo abierto en la provincia de León. Junta de Castilla y León. 2000.jpg|thumb|left|Kamnolom skrilavca v provinci Leon]] V Kastiliji in Leonu je rudarska dejavnost dobila velik pomen v rimskih časih, ko je bila zgrajena cesta Vía de la Plata za prenos zlata, pridobljenega v nahajališčih Las Médulas, v leonski comarci El Bierzo, pot se je začela od Asturice Augusta ([[Astorga]]) do [[Emerita Augusta]] ([[Mérida, Španija| Mérida]]) in Hispalisa ([[Sevilja]]). Stoletja kasneje, po španski državljanski vojni, je bilo rudarstvo eden od dejavnikov, ki so prispevali h gospodarskemu razvoju regije. Vendar se je proizvodnja železa, kositra in volframa znatno zmanjšala od 1970-ih, medtem ko so bili rudniki bituminoznega premoga in antracita ohranjeni zaradi domačega povpraševanja po premogu za termoelektrarne. Gospodarska preobrazba, ki je v 1980-ih in 1990-ih prizadela leonski rudnik in Palencijev bazen, je povzročila zaprtje številnih rudnikov, socialno osiromašenje, močno povečanje brezposelnosti in začetek novega migracijskega gibanja proti drugim španskim regijam. Kljub naložbam rudarskega akcijskega načrta Junta de Castilla y León so tradicionalne dejavnosti premogovništva zašle v hudo krizo. === Energetski viri === [[File:Presa de Aldeadavila.jpg|thumb|Jez Aldeadávilaki je s 1146 MW najmočnejši v državi.]] Poleg severnega porečja Douro in Ebro, obstajajo številne hidroelektrarne, ki so Kastiliji in Leonu omogočile, da sta bili ena prvih avtonomnih skupnosti, ki je proizvajala električno energijo. Med drugimi so Burguillo, Rioscuro, Las Ondinas, Cornatel, Bárcena, Aldeadávila I in II, Saucelle I in II, Castro I in II, Villalcampo I in II, Valparaíso in Ricobayo I in II. Skupna nameščena hidravlična moč znaša 3.979 MW, letna proizvodnja v letu 2010 pa 5.739 GWH. Samo v sistemu Saltos del Duero je nameščenih več kot 3000 MW. Na ta način sta Kastilija in Leon prva španska avtonomna skupnost z instalirano zmogljivostjo in druga v proizvodnji.<ref>{{navedi splet | url = http://www.energiasrenovables.ciemat.es/?pid=4000&id_seccion=8&tipo=noticias&id=1563 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091222090915/http://www.energiasrenovables.ciemat.es/?pid=4000&id_seccion=8&tipo=noticias&id=1563 |url-status=dead| archive-date = December 22, 2009 | title = La potencia instalada en energías renovables se multiplica por diez en los últimos ocho años | quote = The installed power in 2006 is distributed as follows: 3,979 megawatts in hydraulic, 2,707 in coal and 466 in nuclear }}</ref> Jedrska energija znaša 466 MW, leta 2009 je proizvedla 3.579,85 GWh. Edina jedrska elektrarna v Kastiliji in Leonu 1. avgusta 2017 je bila dokončno in nepreklicno zaprta. === Turizem === [[File:Exterior Alcazar Segovia.jpg|thumb|Segovia je eden glavnih receptorjev za turizem v regiji, mesto svetovne dediščine pa tudi Salamanca in Ávila.]] Nekateri turistični poudarki so obzidje Ávila ter stolnici v Burgosu in Leónu.<ref>{{navedi splet |title=Castilla y Leon |url=https://www.lonelyplanet.com/spain/castilla-y-leon |publisher=Lonely Planet |access-date=4 April 2021}}</ref> [[File:Panorámica de Las Médulas.jpg|thumb|Las Médulas. Pokrajina, ki je svetovna dediščina, je rezultat rimskih rudarskih tehnik z zlatom bogatem območju v antiki..]] Kastilija in Leon imata več mest, katerih Veliki teden velja za mednarodno turistično zanimiv. Primeri so Veliki teden v Leónu, Veliki teden v Salamanci, Veliki teden v Valladolidu ali Veliki teden v Zamori.<ref>{{navedi splet |author = BOE |title = Publication in the BOE of the RESOLUTION of March 14, 2003, of the General Secretariat of Tourism, by which the title of "Festival of International Tourist Interest" is granted to Holy Week in Salamanca. |url = http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-2003-7514}}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Regija ima tudi široko mrežo hotelov Paradores, ki so izjemno kakovostni in v privilegiranih krajih običajno sprejmejo stavbe z veliko zgodovinsko vrednostjo za spodbujanje turizma na tem območju. [[File:Avila_001.jpg|thumb|right|Mesto Ávila je eden od krajev v Kastiliji in Leonu, ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] Od leta 1988 fundacija Las Edades del Hombre organizira različne razstave verske umetnosti v različnih delih državde, tudi v Kastiliji in Leonu. Zamisel o izvedbi teh razstav je bila zasnovana v dimniku Alcazarén s pisateljem Joséjem Jiménezom Lozanom in duhovnikom iz Valladolida Joséjem Velicijo. Prvi "Las Edades del Hombre" je potekal v cerkvi Santiago Apóstol v Alcazarénu z majhno razstavo svetih slik. Kasneje in ob podpori pomembnih osebnosti je bila v javnosti organizirana prva znana razstava, Valladolid. Leta 2012 je bila pobuda razvita pod imenom ''Monacatus'' v mestu Oña in je ena najbolj množičnih izdaj s približno 200 000 obiskovalci.<ref>http://www.elmundo.es/elmundo/2012/11/03/castillayleon/1351963961.html</ref> Zadnji primer je bil izveden v občini Arévalo leta 2013. Z naslovom ''Credo'' se je razstava vrtela okoli vere in je obiskala več kot 226 000 obiskovalcev.<ref>{{navedi splet| url = http://www.elconfidencial.com/ultima-hora-en-vivo/2013-12-15/el-presidente-de-la-fundacion-destaca-interes-de-las-edades-durante-25-anos_124679/ | title =El presidente de la Fundación destaca interés de "Las Edades" durante 25 años | author = El Confidencial}}</ref> === Izobraževanje === [[File:University of Salamanca Fray Luis de Leon edited.jpg|thumb|Fasada Univerze v Salamanci, v kateri je Francisco de Vitoria ustvaril šolo v Salamanci in mednarodno pravo.]] ;Univerze * Javne ** Univerza v Burgosu ** Univerza v Leónu ** Univerza v Salamanci ** Univerza v Valladolidu ** Narodna univerza za izobraževanje na daljavo * Privatne ** Katoliška univerza v Ávili (''Universidad Católica Santa Teresa de Jesús de Ávila'') ** Miguel de Cervantes European University (Valladolid) ** IE University (''Instituto de Empresa Universidad'', Segovia) ** Papeška univerza v Salamanci == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Castile and León}} * [http://www.ccyl.es/ Cortes de Castilla y León (Regional Parliament)] {{in lang|es}} * [http://www.jcyl.es/ Junta de Castilla y León (Regional Government)] (Mostly in Spanish) * [https://web.archive.org/web/20060402230723/http://libro.uca.edu/cortes/cortes.htm The Cortes of Castile-León, Joseph F. O'Callaghan] (historical) * [http://www.turismocastillayleon.com/ Tourist Information] [[Kategorija:Kastilija in Leon| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1983]] [[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]] {{normativna kontrola}} enp243jf69yw9gwgmwlt3sa05cy4wwn 0 503128 6658171 6490251 2026-04-10T10:12:05Z Romanm 13 /* Srednji vek */ [[Leonski zbor leta 1188]] 6658171 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Leon}} {{Infopolje Naselje |official_name = León | native_name = Llión |motto = ''Cuna del Parlamentarismo'' ("Zibelka parlamentarizma")<ref>[http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/La-Junta-Concede-El-T-iacute-tulo-De-Cuna-Del-Parlamentaris-vn66489-vst216 La Junta concede el título de 'Cuna del Parlamentarismo' a la ciudad de León]</ref> |image_flag = Bandera de León (ciudad).svg |flag_size = 125px |image_shield = Escudo de León (ciudad).svg |shield_size = 75px |flag_alt = |shield_alt = |anthem = ''Himno a León'' |image_skyline = Catedral Gótica de León.jpg |image_caption = Gotska stolnica v Leonu, imenovana tudi ''Hiša svetlobe'' ali ''Pulchra Leonina'' |imagesize = 280px |pushpin_map = Španija |map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flagicon|ESP}} [[Španija]] |subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] |subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = León |government_type = Ayuntamiento |governing_body = León |leader_title = |leader_name = |leader_party = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1. st pr. n. št. |established_title2 = Ustanovitelj |established_date2 = Legio VI. Victrix |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = 39,03 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_note = |settlement_type = |population_as_of = | population_footnotes = <ref>Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute. </ref> |population_total = 124.772 |population_density_km2 = |population_metro = 202.793 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_demonym = Leonese (glej tudi [[Leonci]])<br />''Leonés/leonesa'' ali ''Legionense'' (špansko)<br />''Llïonés'' (leoneško) |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = CEST |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{koord novi|42|36|20|N|5|34|12|W|region:ES|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 837 |postal_code_type = Postal code |postal_code = 24001 - 24010 |area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Telephone prefix]] |area_code = 987 |website = [http://www.aytoleon.es/ Ayuntamiento de León] |footnotes = }} '''León''' ({{IPA-es|leˈon}}; leoneško ''Llión'' [ʎiˈoŋ]/''Lleon'') je mesto in občina v [[Španija|Španiji]], glavno mesto province León, del [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. V njej živi 124.303 prebivalcev (2019)<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=2877&L=0|publisher=Instituto Nacional de Estadística|title=León: Población por municipios y sexo}}</ref>, daleč največja občina v provinci. Prebivalstvo metropolitanskega območja, vključno s sosednjim San Andrés del Rabanedo in drugimi manjšimi občinami, šteje približno 200.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|page=11|date=30 October 2014|publisher=Ayuntamiento de León|title=León ante el reto del futuro|accessdate=2021-07-22|archive-date=2021-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722152824/http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|url-status=dead}}</ref> Ustanovljeno kot vojaško taborišče [[VI. legija Victrix|VI. legije Victrix]] okoli leta 29 pred našim štetjem, je bilo njegovo mesto kot taborišče utrjeno z dokončno naselbino [[VII. legija Gemina|Legio VII Gemina]] iz leta 74 našega štetja. Po delnem odseljevanju zaradi [[Omajadi|omajadske]] osvojitve polotoka se je leta 910 začelo eno najpomembnejših zgodovinskih obdobij, ko je postalo glavno mesto Kraljevine León, ki je aktivno sodelovala v [[rekonkvista|Rekonkvisti]] proti [[Mavri|Mavrom]] in postala eno temeljnih kraljestev srednjeveške Španije. Leta 1188 je mesto gostilo prvi parlament v evropski zgodovini pod vladavino Alfonza IX., zaradi česar so ga leta 2010 profesor John Keane, španski kralj ter ''Junta'' iz Kastilije in Leona, imenovali za zibelko [[parlamentarizem|parlamentarizma]] in Decreta León je UNESCO leta 2013 vključil v [[Register svetovnega spomina]].<ref>{{navedi splet|title=The Decreta of León of 1188 - The oldest documentary manifestation of the European parliamentary system|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/flagship-project-activities/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|website=www.unesco.org|publisher=UNESCO}}</ref> Pomembnost mesta je začela upadati v zgodnjem srednjem veku, deloma zaradi izgube neodvisnosti po združitvi leonskega kraljestva z Kastiljsko krono, utrjeno leta 1301. Po obdobju stagnacije v zgodnji moderni dobi je bilo eno prvih mest vstalo v [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]], nekaj let kasneje pa je leta 1833 dobil status provincialne prestolnice. Konec 19. in 20. stoletja se je hitrost urbane ekspanzije znatno pospešila, ko je mesto postalo pomembno komunikacijsko središče severozahoda zaradi vzpona premogovniške industrije in prihoda železnice. Zgodovinska in arhitekturna dediščina Leóna ter številni festivali, ki jih gostijo skozi vse leto (še posebej velja omeniti velikonočne procesije) in njegova lokacija na francoski poti ''[[Jakobova pot|Camino de Santiago]]'', ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, ga uvrščajo med destinacije domačega in mednarodnega turizma. Nekatere najpomembnejše zgodovinske stavbe v mestu so [[Stolnica v Leonu|stolnica]], eden najlepših primerov klasične [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v francoskem slogu v Španiji, [[bazilika svetega Izidorja]], ena najpomembnejših [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva v Španiji in počivališče srednjeveških monarhov v Leónu, [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], primer [[plateresco]] in renesančne španske arhitekture in [[Casa Botines]], modernistična stvaritev arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]]. Primer moderne arhitekture je mestni Muzej sodobne umetnosti ali ''MUSAC''. == Zgodovina == === Rimski izvor === León je v 1. stoletju pred našim štetjem ustanovila rimska [[VI. legija Victrix]]<ref Name=Founded>{{navedi knjigo |last=Rabanal Alonso |first=Manuel Abilio (coord.) |date=1999 |title=La Historia de León, Vol. 1: Prehistoria y Edad Antigua |url=http://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=515838 |language=es |page=189 |publisher=Universidad de León |isbn=84-7719-817-9 |access-date=18 November 2013}}</ref>, ki je služila pod vodstvom [[Gaj Avgust Oktavijan|Cezarja Avgusta]] med [[kantabrijske vojne|kantabrijskimi vojnami]] (29.-19. pr. n. št.), zadnjo stopnjo rimske osvojitve Hispanije. Leta 74 našega štetja se je [[VII. legija Gemina]] - ki jo je Galba leta 69 našega štetja rekrutiral iz Hispancev - naselila v stalnem vojaškem taborišču, ki je bil izvor nastanka mesta. Njegovo moderno ime León izhaja iz latinskega imena mesta ''Castra Legionis''.<ref>Antonine Itinerary, p. 395; {{lang|grc|Λεγίων ζ Γερμανική}}, Ptolemy ii. 6. § 30</ref> [[File:Leon 14 museo by-dpc.jpg|thumb|left|Rimska stela iz 2. stoletja v mestnem obzidju]] [[Rimljani]] so mesto postavili za zaščito nedavno osvojenih ozemelj severozahodne Hispanije pred Asturi in Kantabrijci ter za zagotovitev prevoza zlata, pridobljenega v provinci - zlasti v ogromnih bližnjih rudnikih [[Las Médulas]] -, ki so ga vozili v Rim skozi ''Asturico Augusta'' (današnja [[Astorga, Španija|Astorga]]).<ref>Rabanal Alonso 1999, p. 192</ref><ref>[[Kasij Dion]] iv. 24; [[Tacit]] ''Hist.'' ii. 11, iii. 25; [[Svetonij]] ''Galba'', 10.</ref> [[Tacit]] imenuje legijo ''Galbiana'', da jo loči od stare [[VII. legija Claudia| VII. legije Claudie]], vendar te oznake ni na nobenem napisu. Zdi se, da je preimenovanje v ''Gemina'' <ref>Respecting the use of which, and ''Gemella'', see [[Julij Cezar|Cezar]] ''B.C.'' iii. 3</ref> prejela zaradi [[Vespazijan]]ove združitve z eno od nemških legij, verjetno [[I. legija Germanica]]. Njegovo polno ime je bilo ''Legio VII Gemina Felix''. Po služenju v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in v državljanskih vojnah jo je Vespazijan naselil v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonski Hispaniji]], da bi priskrbel kraj za VI. legijo Victrix in [[X. legija Gemina|X. legijo Gemina]], dve od treh legij, ki sta bili običajno postavljeni v provinci, vendar umaknjeni v Nemčijo.<ref>Tac. ''Hist.'' ii. 11, 67, 86, iii. 7, 10, 21--25, iv. 39; Inscr. ''ap.'' Gruter, p. 245, no. 2.</ref> Da so bili redni zimski prostori legij pod poznejšimi cesarji v Leónu, izvemo iz itinerarja, Ptolemaja in ''Notitiae Imperii'', pa tudi iz nekaterih napisov;<ref>Muratori, p. 2037, no. 8, A.D. 130; p. 335, nos. 2, 3, A.D. 163; p. 336, no. 3, A.D. 167; Gruter, p. 260, no. 1, A.D. 216</ref> obstajajo številni napisi, ki dokazujejo, da je bila močna nameščena v Tarracu (današnja Tarragona), glavnem mestu province. V sodobni mestni postavitvi še vedno obstajajo nekateri elementi prvotnega rimskega tabora. Dolgi deli rimskih zidov (zgrajeni med 1. stoletjem pred našim štetjem in 4. stoletjem našega štetja) še vedno stojijo. Obstajajo tudi arheološke razstave, ki prikazujejo ostanke obzidja, vrat, kopališč in amfiteatra. === Srednji vek === Postrimska zgodovina mesta je v veliki meri zgodovina kraljevine León. Postaja legije na ozemlju Asturov je zrasla v pomembno mesto, ki se je upiralo napadom [[Vizigoti|Vizigotov]] do leta 586, ko ga je zavzel [[Leovigild]]; in to je bilo eno redkih mest, ki so mu Vizigoti dovolili, da obdrži svoje utrdbe. Med [[Omajadi|omajadskim]] osvajanjem Hispanije je Tarik leta 715 napredoval z območja [[La Rioja|La Rioje]] proti Astorgi in Leónu. Ista trdnjava, ki so jo Rimljani zgradili za zaščito ravnice pred vdori hribovcev, je postala napredna postojanka, ki je pokrivala goro, kot zadnje zatočišče plemen Cisastur. Vendar ni nobenega obvestila o odporu. Zavojevalci so poskusili z berberi urediti trdnjave v vojaški vlogi, vendar so shemo opustili, ko so se berberi iz severne Iberije uprli Arabcem in se okrog leta 740 odpovedali svojim položajem. Proti letu 846 je skupina [[Mozarabci|Mozarabcev]] (kristjani, ki niso bežali pred muslimani in so živeli pod muslimanskim režimom) poskušala ponovno naseliti mesto, vendar je muslimanski napad to pobudo preprečil. Leta 856 je bil pod krščanskim kraljem [[Ordoño I. Asturijski| Ordoñom I.]] še en poskus ponovne naselitve, ki je bil uspešen. Alfonz III. Leónski in García I. Leónski sta mesto León naredila za glavno mesto kraljevine León in najpomembnejše krščansko mesto v Iberiji. Sedež kraljestva Asturija se je leta 910 preselil v León. Okrog leta 987 ga je opustošil [[Almanzor]], mesto je rekonstruiral in naselil Alfonz V. Leonski, ki je z odlokom leta 1017 uredil njegovo gospodarsko življenje, vključno z delovanjem trgov. León je bil postaja za romarje na [[Jakobova pot|Camino de Santiago]], ki je vodila do [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostela]]. Z Alfonzom V. je mesto imelo ''Fueru de Llión'', pomembno privilegijsko pismo. Leta 1188 je Alfonz IX. Leónski zbral tri posesti v mestu León (vključno s predstavniki urbanega razreda) v Cortesu Leóna (parlamentarno telo v srednjeveški [[kraljevini León|Kraljevini León]]). Zaradi pisnega dokumentarnega korpusa je Unesco leta 2013 ''[[Leonski zbor leta 1188|Cortes leta 1188]]'' priznal kot 'zibelko' parlamentarizma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elmundo.es/elmundo/2013/06/19/castillayleon/1371632533.html|website=El Mundo|title=La Unesco reconoce a León como cuna mundial del parlamentarismo|date=19 June 2013|first=María R.|last=Mayor}}</ref> Nastala so predmestja trgovcev in obrtnikov, ki so po 13. stoletju začeli vplivati na občinsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je živinoreja mestu prinesla obdobje razcveta. Brez postopka ''seigneuralisation'' v poznem srednjem veku se je León proti koncu obdobja utrdil kot eno od 13 mest v [[Meseta Central|Meseti]], ki je uživalo glasovalno pravico na kastiljskih Cortesih.<ref>{{Cite journal|first=María|volume=21|year=1999|location=Salamanca|journal=Stvdia Historica. Historia Moderna|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|last=Asenjo González|page=58|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70293/Las_ciudades_castellanas_al_inicio_del_r.pdf?sequence=1|title=Las ciudades castellanas al inicio del reinado de Carlos V|issn=0213-2079}}</ref> === Sodobnost === [[File:1867-07-07, El Museo Universal, Vista general de León.jpg|thumb|Splošni pogled na León, objavljen leta 1867 v ''El Museo Universal''.]] V 16. stoletju se je začel gospodarski in demografski upad, ki se je nadaljeval vse do 19. stoletja. V zgodnjem modernem obdobju je mesto ostalo pod nadzorom omejenega nabora plemiških družin s pomočjo ''regimientos'' (sistem lokalne uprave) in ''regidurías''.<ref>{{Cite journal|url=https://e-revistas.uc3m.es/index.php/REVHISTO/article/view/2766/1501|publisher=Universidad Carlos III de Madrid|location=G|first=Francisco|last=Arroyo Martín|title=Reseña. Nobilitas. Estudios sobre la nobleza y lo nobiliario en la Europa Moderna|journal=Revista de Historiografía|volume=23|year=2015|pages=270–277}}</ref> Mestno prebivalstvo se je v 19. stoletju povečalo z 9000 na 15.000.<ref>{{navedi knjigo|chapter-url=https://cvc.cervantes.es/ensenanza/biblioteca_ele/aepe/pdf/congreso_31/congreso_31_02.pdf|publisher=AEPE|chapter=Historia de una joven ciudad de dos mil años|first=Alejandro|last=Valderas|page=19|year=1996|title=XXXI Congreso. León – 1996. Actas y comunicaciones}}</ref> Prebivalstvo se je v 20. stoletju še povečalo: 18.000 (1910), 44.000 (1940), 73.000 (1960) in 100.000 (1971).{{Sfn|Valderas|1996|p=19}} Vojaški puč, ki je zaznamoval začetek [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]], se je zgodil (in uspel) v Leónu 20. julija 1936, pri čemer so pučistični vojaški častniki naleteli na majhen odpor.<ref>{{Cite journal|journal=Estudios Humanísticos. Historia|issue=6|year=2007|page=273|url=http://revpubli.unileon.es/ojs/index.php/EEHHHistoria/article/view/3104/2279|title=Estrategias para la represión en León (1936-1950)|first=Sara|last=González Castro|publisher=Universidad de León|location=León|doi=10.18002/ehh.v0i6.3104|doi-access=free}}</ref> Katoliška cerkev se je držala upornikov in instrumentalizirala katoliški občutek in tradicijo proti Drugi španski republiki.<ref>{{Cite journal|title=Reseña. Rodríguez, J.: León bajo la dictadura Franquista (1936-1951)|first=Cándido|last=Ruiz González|journal=Studia Zamorensia|issn=0214-736X|issue=7|year=2005|pages=441–444|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/3645770.pdf}}</ref> Uporniki so se iz mesta razširili na preostalo tradicionalno konzervativno provinco, ki je ostala pod nadzorom upornikov, razen majhnega severnega dela, povezanega z Asturijo, ki je postal del bojišča do padca severa oktobra 1937.{{Sfn|González Castro|2007|pp=273–274}} Tako [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], stara tovarna Santa Ana kot provincialni zapor so frankoistični strani rehabilitirali kot množična taborišča v mestu.{{Sfn|González Castro|2007|pp=285–286}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.diariodeleon.es/articulo/cultura/el-holocausto-leones/201610020400001629146.html|website=Diario de León|title=El holocausto leonés|date=2 October 2016|first=Verónica|last=Viñas}}</ref> V 1960-ih je León doživel veliko rast zaradi priseljevanja s podeželskih območij province. Politiki in večina prebivalstva zahteva posebno avtonomijo za provinco León, da se lahko odcepi od Kastilije in postane posebna avtonomna skupnost Španije.<ref>{{cite web |title=León, ¿camino de ser la 18ª autonomía de España? Más de 50 ayuntamientos piden separarse de Castilla |url=https://www.elespanol.com/espana/politica/20210307/leon-camino-autonomia-espana-ayuntamientos-separarse-castilla/563943879_0.html |publisher=El Español |accessdate=2021-03-07 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref> == Znamenitosti == === Cerkve === * Gotska (žarkasta) '''[[Stolnica v Leonu|stolnica]]'''. Je eden najpomembnejših primerov [[gotska arhitektura|gotskega sloga]] v Španiji, skoraj v celoti pa je bila zgrajen med letoma 1205 in 1301.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=fYH7AQAAQBAJ&q=leon+cathedral+south+tower&pg=PA394 | title=Southern Europe: International Dictionary of Historic Places| isbn=9781134259656| last1=Ring| first1=Trudy| last2=Watson| first2=Noelle| last3=Schellinger| first3=Paul| date=2013-11-05}}</ref> Vsebuje eno najobsežnejših in najbolje ohranjenih zbirk srednjeveških [[vitraj]]ev v Evropi z najmanj 1764 kvadratnimi metri površine, večina pa vsebuje originalna okna. * '''[[Bazilika svetega Izidorja]]''', vrhunec [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Španiji. Zgrajena v 11. in 12. stoletju, kompleks vključuje podzemni kraljevi Panteon z poslikanimi [[freska]]mi iz 12. stoletja v izjemnem stanju ohranjenosti. * '''[[Samostan sv. Marka, Leon]]''' (trenutno razkošen ''parador'' - hotel), zgrajen od 16. stoletja našega štetja do 18. stoletja. Njegova najbolj presenetljiva lastnost je zelo okražena [[plateresco]] fasada. * Cerkev San Salvador de Palat del Rey, najstarejša v mestu (10. stoletje), vendar z malo ostanki prvotne predromanske stavbe. Kot že ime pove (cerkev svetega odrešenika kraljeve palače), je nekoč delovala kot kraljeva kapela. * Cerkev Nuestra Señora del Merdado iz 11. stoletja. * Cerkev San Juan y San Pedro de Renueva, ki sega v obdobje 1944–1970, vendar vključuje baročno fasado iz 18. stoletja, ki je bila vzeta iz porušenega samostana San Pedro de Eslonza, ki je bil približno 22 km izven mesta. === Druge zgodovinske stavbe === * Rimsko obzidje, zgrajeno v 1. stoletju pred našim štetjem in razširjeno v 3. in 4. stoletju našega štetja. Ohranjeni so dolgi odseki na vzhodni in severni strani, manj popolni deli pa na zahodni strani, nekateri ostanki so obdani z drugimi stavbami na južni strani. Nekateri deli srednjeveškega obzidja, zgrajenega v 13. in 14. stoletju, obstajajo tudi na južni strani. Obzidje se lahko obišče na določenih lokacijah. * '''[[Casa Botines]]''', zgradba v neogotskem slogu, ki jo je zasnoval [[Antoni Gaudí]] in je bila zgrajena v letih 1891-1892 (ena od treh Gaudijevih stavb zunaj Katalonije). * Palacio de los Guzmanes, kraj provincialne diputacije (parlament). Vsebuje ''patio'' – dvorišče - v plateresco slogu Gil de Hontañóna. [[File:CasaBotines.JPG|thumb|right|Gaudíjeva [[Casa Botines]]]] * Palacio del Conde Luna (14. stoletje). * Palacio de los Marqueses de Prado, baročna stavba iz 17. stoletja, trenutno bolnišnica Nuestra Señora de Regla. === Muzeji === * MUSAC. Muzej sodobne umetnosti, ki so ga odprli leta 2005. Njegova zasnova arhitekturnega studia Mansilla + Tuñón je bila leta 2007 nagrajena z nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo. Ena najbolj značilnih značilnosti stavbe je fasada, sestavljena iz tisoč velikih raznobarvnih vitražnih plošč. V bližini muzeja je avditorij León, ki so ga prav tako načrtovali Mansilla + Tuñón, in ima enako presenetljivo prisotnost ostrih belih kock, preluknjanih z nepravilno postavljenimi okni. * Museo de León vsebuje zbirko prazgodovinskih orodij in umetnosti iz rimskega, srednjeveškega in modernega obdobja. * Museo Sierra-Pambley, hiša iz obdobja razsvetljenstva. === Drugo === * Plaza Mayor (glavni trg). * Plaza del Grano. * Barrio Húmedo (prostor za pitje in zabavo). * Univerza v Leonu. <gallery mode="packed"> File:Leon cathedral facade inverted perspective.jpg|[[Stolnica v Leonu]], glavna fasada File:08 San Marcos.JPG|''Hostal de San Marcos'' File:02 San Marcos.JPG|''Vrtovi Plaza de San Marcos'' File:Leon - Antiguo Ayuntamiento.jpg|Antiguo Ayuntaniento de León </gallery> == Običaji == [[File:Genaroylamuerte.jpg|thumb| ''Pokop Genarína'', satirične povorke, ki se spominja smrti krznarja leta 1929.<ref>{{navedi splet|url=https://elviajero.elpais.com/elviajero/2019/04/11/actualidad/1554984027_697565.html|website=El Viajero|publisher=El País|title=Orujo y romances en honor de Genarín|date=11 April 2019}}</ref>]] Leonski običaji vključujejo ''[[Veliki teden v Španiji|Semana Santa]]'' ([[Veliki teden]]), ki prikazuje številne procesije skozi središče mesta. Ena izmed njih je tako imenovana »procesija srečanja«, ki odigra srečanje treh skupin, ki predstavljajo svetega Janeza, Devico Marijo in Kristusa. S ''Semana Santa'' je povezana procesija imenovana »Pokop Genarína«. ''Genarín'' je bil pijan berač, ki ga je udaril in ubil smetarski tovornjak v mestu León leta 1929. To je praznovanje alkohola in glavni namen ljudi, ki se ga udeležijo, je napiti se v čast pijanemu beraču. Izjemna sta tudi praznovanji sv. Janeza in sv. Petra, ki ju praznujejo zadnji teden junija (med 23. in 29. junijem). V teh dneh poteka več koncertov in festivalov, celo mesto zasedajo terase in ulične tržnice, kjer Leonci praznujejo začetek poletja, zlasti v noči sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (23. junija), ko potekajo ognjemeti in kresovi. == Okrožja == Mesto León je razdeljeno na 36 okrožij (''barrios''): {{div col|colwidth=20em}} *Centro *Casco Antiguo ali Casco Histórico, zgodovinski del mesta *Área 17 *Armunia *Cruce de Armunia *El Crucero *El Ejido *Ensanche *Eras De Renueva *Ferral *La Asunción *La Chantría *La Lastra *La Palomera *La Sal *La Torre *La Vega *La Victoria *Las Ventas *Obra Sindical Del Hogar *Oteruelo De La Valdoncina *Paraíso-Cantinas *Patronato Viviendas Militares *Pinilla *Puente Castro *San Andrés del Rabanedo *San Claudio *San Esteban *San Lorenzo *San Mamés *San Marcelo *San Marcos *San Martín *San Pedro *Santa Ana *Santa Marina *Santa Olaja *Polígono 10 *Trobajo Del Cerecedo *Trobajo Del Camino *Villabalter {{div col end}} == Podnebje == León odlikuje toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: Csb). Pozimi temperature običajno nihajo med -1 ° C in 13 ° C. Zmrzal je pogosta v zgodnjih jutranjih urah pred svitom v najhladnejših zimskih dneh, običajno pa se otopli po sončnem vzhodu. Snežne padavine v mestu niso redke (9 dni na leto), močne snežne padavine pa so izjemno redke. Spomladi so temperature v najhladnejših dneh običajno med 10 ° C in v nekaterih dneh zlahka presežejo 25 ° C. Poletja so topla in razmeroma suha, temperature običajno nihajo med 16 ° C in 35 ° C. V najbolj vročih poletnih dneh je nenavadno, da temperature dosežejo več kot 35 ° C. Mesto ima približno 2734 sončnih ur, skozi vse leto je veliko sonca. == Leonščina == [[File:CondeLuna3.jpg|thumb|upright|Palacio del Conde Luna]] === Zgodovina === Leonski jezik izhaja neposredno iz [[latinščina|latinščine]] in se je razvil v [[srednji vek|srednjem veku]]. Takrat je bil leoneški uradni jezik kraljevine Leon in je v mestu Llión dosegel visoko stopnjo kodifikacije.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |title=Morala, R. (2004): Norma y usos gráficos en la documentacion leonesa. In: Aemilianese I, S. 405-429. |access-date=2011-04-10 |archive-date=2012-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120412194655/http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |url-status=dead }}</ref> Prvo pisno besedilo v leoneškem jeziku je bilo ''Nodicia de Kesos'' (959 ali 974); med drugimi deli v jeziku so ''Fueru de Llión'', ''Fueru de Salamanca'', ''Fueru Xulgu'', ''Códice d'Alfonsu XI, ou Disputa d'Elena y María ali Llibru d'Alixandre''.<ref>Menéndez Pidal, R. "El Dialecto Leonés". Madrid. 1906</ref> Unesco meni, da je [[leonščina]] resno ogrožen jezik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/europe_report.html#Leonese |title=UNESCO Red Book on Endangered Languages: Europe |publisher=Helsinki.fi |access-date=2011-04-10}}</ref> Skoraj je izumrl, saj ga pozna in govori le zelo malo starejših ljudi, ki živijo izolirano v gorah severnega dela province León. Vendar pa ljudje, ki želijo ločiti León od Kastilije in podpirajo leonsko avtonomijo, poskušajo oživiti jezik. Mestni svet Leóna in leonska jezikovna združenja, kot je [[Kulturno društvo leonskega jezika El Fueyu|Asociación Cultural de la Llingua Llïonesa El Fueyu]], promovirajo njegovo znanje in uporabo. Dan leonskega jezika se je začel leta 2006 s podporo provincialne vlade, od leta 2008 pa praznovanje organizira mestni svet Leóna. === Poučevanje === Konec 1990-ih je več združenj neuradno spodbujalo leonske jezikovne tečaje. Leta 2001 je Universidad de León ([[Univerza v Leónu]]) ustvarila tečaj za učitelje leonskega jezika, lokalna vlada pa leonske jezikovne tečaje za odrasle. [[Društvo učiteljev in rediteljev leonskega jezika|Združenje učiteljev in monitorjev leonskega jezika]] (Asociación de Profesores y Monitores de Llingua Llïonesa) je bilo ustanovljeno leta 2008 in promovira leonske jezikovne dejavnosti. Pouk v šolah se je začel leta 2008, in so ga v obdobju 2008-2009 poučevali v šestnajstih šolah v mestu León in ga je promoviral leonski oddelek za lokalno upravo. Ta tečaj je bil namenjen učencem 5. in 6. letnika osnovne šole (11- in 12-letnikom), kjer se leonski jezik poučuje z leonsko kulturo. Leonščino v razredih za odrasle je v letih 2008–2009 preučevalo več kot sto ljudi. Na uradnih tečajih, ki jih je razvil oddelek za leonsko kulturo leonskega mestnega sveta, je pet stopenj za odrasle.<ref>"[http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= Cuasi douscientos alunos estudiarán Llingua Llïonesa esti añu]". Ayuntamiento de León. 14 November 2008. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20091204133615/http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= |date=December 4, 2009 }}</ref> Najbolj aktiven strokovnjak sodobnega leonskega jezika je jezikoslovec [[Héctor García Gil]] (leonsko ''Héctor Xil''), ki se je rodil tudi v mestu Leónu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |title=Llionés en marcha |work=La Nueva España |date=23.2.2010 |accessdate=30.3.2025 |language=ast |archive-date=2016-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160811204318/http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |url-status=dead }}</ref> ==Pobratena mesta== León je pobraten z: *{{flagicon|POR}} Bragança, [[Portugalska]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |title=Una delegación leonesa inicia en Bragança el hermanamiento entre las ciudades&nbsp;– León |publisher=www.diariodeleon.es |date=2006-02-20 |access-date=2011-04-10 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606013558/http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|POR}} [[Porto]], Portugalska<ref>{{navedi splet|url=http://www.infoidiomas.com/paises/portugal/cityoporto.asp |title=Oporto &#124; Portugal |publisher=Infoidiomas.Com |date=2010-11-15 |access-date=2011-04-10}}</ref> *{{flagicon|MEX}} León (Guanajuato), [[Mehika]]<ref name="larazon.es">{{navedi splet |url=http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |title=Ciudades y pueblos se benefician del hermanamiento con otros territorios |publisher=Larazon.es |access-date=2011-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091221081618/http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |archive-date=2009-12-21 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|RUS}} [[Voronež]], [[Rusija]] *{{flagicon|IRL}} [[Dublin]], [[Irska]] *{{flagicon|PRC}} Šjangtan, [[Kitajska]]<ref name="europapress.es">{{navedi splet| title = Xiangtan (China) se hermana con León y establece por primera vez colaboraciones con una ciudad europea | url = http://www.europapress.es/castilla-y-leon/noticia-xiangtan-china-hermana-leon-establece-primera-vez-colaboraciones-ciudad-europea-20101118152616.html | access-date = 2010-11-18}}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija<ref name="leonoticias.com">{{navedi splet| title = León y Córdoba, hermanas | url = http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/Leon-Y-Cordoba-Hermanas-vn42923-vst216 | publisher=Leonoticias | access-date = 2010-01-23|language=es}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Chartres]], Francija == Hrana == [[File:Cecina.jpg|right|thumb|''Cecina'': leoneška tradicionalna hrana]] V široki paleti leonske kuhinje so najbolj reprezentativne naslednje jedi: ''cecina'' (sušeno, prekajeno oslovo meso), ''morcila'' (krvavica), ''botillo'' (jed z mesom polnjenega svinjskega črevesa), česnova juha, ''el cocido leonés'' ( mešanica mesa z zelenjavo in čičeriko, postrežena po zelenjavno-vermicelli juhi) in ''mantekad'' (pecivo). Drug zelo pomemben del gastronomije Leóna so tapasi, ki jih v nasprotju s preostankom Španije običajno strežejo brezplačno s pijačami. Zelo pogosto gremo ''de tapas'' ali ''tapear'', tj. Gremo na nekaj pijač (''un corto'', kar je zelo majhno pivo, ''una caña'', kar je približno pol litra piva ali ''un vino'', kozarec vina) tik pred kosilom, vendar bolj običajno kot lahka oblika večerje. ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:05_San_Marcos.JPG|Fasada samostana sv. Marka. File:Hostal de San Marcos Leon.jpg|''Hostal de San Marcos'' File:León Casa Botines JMM.JPG|[[Casa Botines]]. File:Edificio Europa Leon.jpg|Stavba Europa. File:SanMarcelonoche.jpg|Palacio de los Guzmanes. File:San_Isidoro.JPG|Glavna fasada kraljeve bazilike sv. Izidorja. File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|Panteón kraljev v baziliki sv. Izidorja. File:Ordoño1.jpg|Plaza de Santo Domingo. File:Spain-Leon-Plaza Major2005.JPG|Plaza Mayor. File:CalleAnchaLeón.jpg|Calle Ancha de León. File:Museodeleon.jpg|Leónski muzej. File:Musac2.jpg|Museo de Arte Contemporáneo de Castilla y León. File:Entradabiblico.jpg|Biblijski in velikonočni muzej. File:Emperador.jpg|Emperador Theatre. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|León }} *[http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=918&page_id=734 Basilica Saint Isidore of Leon] *[http://www.aytoleon.es/ León City Council] {{in lang|es}} *[http://www.turismoenleon.com/ Tourism in León] {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20080306185047/http://leon.ocioyturismorural.com/ Rural Tourism in León] {{in lang|es}} {{Coord|42|36|20|N|5|34|12|W|display=title|type:city_region:ES}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija: Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:León, Španija| ]] {{normativna kontrola}} jnpnfz6833wo3k2n4s2xsq3xt7pp312 6658174 6658171 2026-04-10T10:14:06Z Romanm 13 [[Leonski zbor leta 1188]] 6658174 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Leon}} {{Infopolje Naselje |official_name = León | native_name = Llión |motto = ''Cuna del Parlamentarismo'' ("Zibelka parlamentarizma")<ref>[http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/La-Junta-Concede-El-T-iacute-tulo-De-Cuna-Del-Parlamentaris-vn66489-vst216 La Junta concede el título de 'Cuna del Parlamentarismo' a la ciudad de León]</ref> |image_flag = Bandera de León (ciudad).svg |flag_size = 125px |image_shield = Escudo de León (ciudad).svg |shield_size = 75px |flag_alt = |shield_alt = |anthem = ''Himno a León'' |image_skyline = Catedral Gótica de León.jpg |image_caption = Gotska stolnica v Leonu, imenovana tudi ''Hiša svetlobe'' ali ''Pulchra Leonina'' |imagesize = 280px |pushpin_map = Španija |map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flagicon|ESP}} [[Španija]] |subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] |subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = León |government_type = Ayuntamiento |governing_body = León |leader_title = |leader_name = |leader_party = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1. st pr. n. št. |established_title2 = Ustanovitelj |established_date2 = Legio VI. Victrix |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = 39,03 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_note = |settlement_type = |population_as_of = | population_footnotes = <ref>Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute. </ref> |population_total = 124.772 |population_density_km2 = |population_metro = 202.793 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_demonym = Leonese (glej tudi [[Leonci]])<br />''Leonés/leonesa'' ali ''Legionense'' (špansko)<br />''Llïonés'' (leoneško) |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = CEST |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{koord novi|42|36|20|N|5|34|12|W|region:ES|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 837 |postal_code_type = Postal code |postal_code = 24001 - 24010 |area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Telephone prefix]] |area_code = 987 |website = [http://www.aytoleon.es/ Ayuntamiento de León] |footnotes = }} '''León''' ({{IPA-es|leˈon}}; leoneško ''Llión'' [ʎiˈoŋ]/''Lleon'') je mesto in občina v [[Španija|Španiji]], glavno mesto province León, del [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. V njej živi 124.303 prebivalcev (2019)<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=2877&L=0|publisher=Instituto Nacional de Estadística|title=León: Población por municipios y sexo}}</ref>, daleč največja občina v provinci. Prebivalstvo metropolitanskega območja, vključno s sosednjim San Andrés del Rabanedo in drugimi manjšimi občinami, šteje približno 200.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|page=11|date=30 October 2014|publisher=Ayuntamiento de León|title=León ante el reto del futuro|accessdate=2021-07-22|archive-date=2021-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722152824/http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|url-status=dead}}</ref> Ustanovljeno kot vojaško taborišče [[VI. legija Victrix|VI. legije Victrix]] okoli leta 29 pred našim štetjem, je bilo njegovo mesto kot taborišče utrjeno z dokončno naselbino [[VII. legija Gemina|Legio VII Gemina]] iz leta 74 našega štetja. Po delnem odseljevanju zaradi [[Omajadi|omajadske]] osvojitve polotoka se je leta 910 začelo eno najpomembnejših zgodovinskih obdobij, ko je postalo glavno mesto Kraljevine León, ki je aktivno sodelovala v [[rekonkvista|Rekonkvisti]] proti [[Mavri|Mavrom]] in postala eno temeljnih kraljestev srednjeveške Španije. Leta 1188 je mesto gostilo [[Leonski zbor leta 1188|prvi parlament v evropski zgodovini]] pod vladavino Alfonza IX., zaradi česar so ga leta 2010 profesor John Keane, španski kralj ter ''Junta'' iz Kastilije in Leona, imenovali za zibelko [[parlamentarizem|parlamentarizma]] in Decreta León je UNESCO leta 2013 vključil v [[Register svetovnega spomina]].<ref>{{navedi splet|title=The Decreta of León of 1188 - The oldest documentary manifestation of the European parliamentary system|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/flagship-project-activities/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|website=www.unesco.org|publisher=UNESCO}}</ref> Pomembnost mesta je začela upadati v zgodnjem srednjem veku, deloma zaradi izgube neodvisnosti po združitvi leonskega kraljestva z Kastiljsko krono, utrjeno leta 1301. Po obdobju stagnacije v zgodnji moderni dobi je bilo eno prvih mest vstalo v [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]], nekaj let kasneje pa je leta 1833 dobil status provincialne prestolnice. Konec 19. in 20. stoletja se je hitrost urbane ekspanzije znatno pospešila, ko je mesto postalo pomembno komunikacijsko središče severozahoda zaradi vzpona premogovniške industrije in prihoda železnice. Zgodovinska in arhitekturna dediščina Leóna ter številni festivali, ki jih gostijo skozi vse leto (še posebej velja omeniti velikonočne procesije) in njegova lokacija na francoski poti ''[[Jakobova pot|Camino de Santiago]]'', ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, ga uvrščajo med destinacije domačega in mednarodnega turizma. Nekatere najpomembnejše zgodovinske stavbe v mestu so [[Stolnica v Leonu|stolnica]], eden najlepših primerov klasične [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v francoskem slogu v Španiji, [[bazilika svetega Izidorja]], ena najpomembnejših [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva v Španiji in počivališče srednjeveških monarhov v Leónu, [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], primer [[plateresco]] in renesančne španske arhitekture in [[Casa Botines]], modernistična stvaritev arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]]. Primer moderne arhitekture je mestni Muzej sodobne umetnosti ali ''MUSAC''. == Zgodovina == === Rimski izvor === León je v 1. stoletju pred našim štetjem ustanovila rimska [[VI. legija Victrix]]<ref Name=Founded>{{navedi knjigo |last=Rabanal Alonso |first=Manuel Abilio (coord.) |date=1999 |title=La Historia de León, Vol. 1: Prehistoria y Edad Antigua |url=http://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=515838 |language=es |page=189 |publisher=Universidad de León |isbn=84-7719-817-9 |access-date=18 November 2013}}</ref>, ki je služila pod vodstvom [[Gaj Avgust Oktavijan|Cezarja Avgusta]] med [[kantabrijske vojne|kantabrijskimi vojnami]] (29.-19. pr. n. št.), zadnjo stopnjo rimske osvojitve Hispanije. Leta 74 našega štetja se je [[VII. legija Gemina]] - ki jo je Galba leta 69 našega štetja rekrutiral iz Hispancev - naselila v stalnem vojaškem taborišču, ki je bil izvor nastanka mesta. Njegovo moderno ime León izhaja iz latinskega imena mesta ''Castra Legionis''.<ref>Antonine Itinerary, p. 395; {{lang|grc|Λεγίων ζ Γερμανική}}, Ptolemy ii. 6. § 30</ref> [[File:Leon 14 museo by-dpc.jpg|thumb|left|Rimska stela iz 2. stoletja v mestnem obzidju]] [[Rimljani]] so mesto postavili za zaščito nedavno osvojenih ozemelj severozahodne Hispanije pred Asturi in Kantabrijci ter za zagotovitev prevoza zlata, pridobljenega v provinci - zlasti v ogromnih bližnjih rudnikih [[Las Médulas]] -, ki so ga vozili v Rim skozi ''Asturico Augusta'' (današnja [[Astorga, Španija|Astorga]]).<ref>Rabanal Alonso 1999, p. 192</ref><ref>[[Kasij Dion]] iv. 24; [[Tacit]] ''Hist.'' ii. 11, iii. 25; [[Svetonij]] ''Galba'', 10.</ref> [[Tacit]] imenuje legijo ''Galbiana'', da jo loči od stare [[VII. legija Claudia| VII. legije Claudie]], vendar te oznake ni na nobenem napisu. Zdi se, da je preimenovanje v ''Gemina'' <ref>Respecting the use of which, and ''Gemella'', see [[Julij Cezar|Cezar]] ''B.C.'' iii. 3</ref> prejela zaradi [[Vespazijan]]ove združitve z eno od nemških legij, verjetno [[I. legija Germanica]]. Njegovo polno ime je bilo ''Legio VII Gemina Felix''. Po služenju v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in v državljanskih vojnah jo je Vespazijan naselil v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonski Hispaniji]], da bi priskrbel kraj za VI. legijo Victrix in [[X. legija Gemina|X. legijo Gemina]], dve od treh legij, ki sta bili običajno postavljeni v provinci, vendar umaknjeni v Nemčijo.<ref>Tac. ''Hist.'' ii. 11, 67, 86, iii. 7, 10, 21--25, iv. 39; Inscr. ''ap.'' Gruter, p. 245, no. 2.</ref> Da so bili redni zimski prostori legij pod poznejšimi cesarji v Leónu, izvemo iz itinerarja, Ptolemaja in ''Notitiae Imperii'', pa tudi iz nekaterih napisov;<ref>Muratori, p. 2037, no. 8, A.D. 130; p. 335, nos. 2, 3, A.D. 163; p. 336, no. 3, A.D. 167; Gruter, p. 260, no. 1, A.D. 216</ref> obstajajo številni napisi, ki dokazujejo, da je bila močna nameščena v Tarracu (današnja Tarragona), glavnem mestu province. V sodobni mestni postavitvi še vedno obstajajo nekateri elementi prvotnega rimskega tabora. Dolgi deli rimskih zidov (zgrajeni med 1. stoletjem pred našim štetjem in 4. stoletjem našega štetja) še vedno stojijo. Obstajajo tudi arheološke razstave, ki prikazujejo ostanke obzidja, vrat, kopališč in amfiteatra. === Srednji vek === Postrimska zgodovina mesta je v veliki meri zgodovina kraljevine León. Postaja legije na ozemlju Asturov je zrasla v pomembno mesto, ki se je upiralo napadom [[Vizigoti|Vizigotov]] do leta 586, ko ga je zavzel [[Leovigild]]; in to je bilo eno redkih mest, ki so mu Vizigoti dovolili, da obdrži svoje utrdbe. Med [[Omajadi|omajadskim]] osvajanjem Hispanije je Tarik leta 715 napredoval z območja [[La Rioja|La Rioje]] proti Astorgi in Leónu. Ista trdnjava, ki so jo Rimljani zgradili za zaščito ravnice pred vdori hribovcev, je postala napredna postojanka, ki je pokrivala goro, kot zadnje zatočišče plemen Cisastur. Vendar ni nobenega obvestila o odporu. Zavojevalci so poskusili z berberi urediti trdnjave v vojaški vlogi, vendar so shemo opustili, ko so se berberi iz severne Iberije uprli Arabcem in se okrog leta 740 odpovedali svojim položajem. Proti letu 846 je skupina [[Mozarabci|Mozarabcev]] (kristjani, ki niso bežali pred muslimani in so živeli pod muslimanskim režimom) poskušala ponovno naseliti mesto, vendar je muslimanski napad to pobudo preprečil. Leta 856 je bil pod krščanskim kraljem [[Ordoño I. Asturijski| Ordoñom I.]] še en poskus ponovne naselitve, ki je bil uspešen. Alfonz III. Leónski in García I. Leónski sta mesto León naredila za glavno mesto kraljevine León in najpomembnejše krščansko mesto v Iberiji. Sedež kraljestva Asturija se je leta 910 preselil v León. Okrog leta 987 ga je opustošil [[Almanzor]], mesto je rekonstruiral in naselil Alfonz V. Leonski, ki je z odlokom leta 1017 uredil njegovo gospodarsko življenje, vključno z delovanjem trgov. León je bil postaja za romarje na [[Jakobova pot|Camino de Santiago]], ki je vodila do [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostela]]. Z Alfonzom V. je mesto imelo ''Fueru de Llión'', pomembno privilegijsko pismo. Leta 1188 je Alfonz IX. Leónski zbral tri posesti v mestu León (vključno s predstavniki urbanega razreda) v Cortesu Leóna (parlamentarno telo v srednjeveški [[kraljevini León|Kraljevini León]]). Zaradi pisnega dokumentarnega korpusa je Unesco leta 2013 ''[[Leonski zbor leta 1188|Cortes leta 1188]]'' priznal kot 'zibelko' parlamentarizma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elmundo.es/elmundo/2013/06/19/castillayleon/1371632533.html|website=El Mundo|title=La Unesco reconoce a León como cuna mundial del parlamentarismo|date=19 June 2013|first=María R.|last=Mayor}}</ref> Nastala so predmestja trgovcev in obrtnikov, ki so po 13. stoletju začeli vplivati na občinsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je živinoreja mestu prinesla obdobje razcveta. Brez postopka ''seigneuralisation'' v poznem srednjem veku se je León proti koncu obdobja utrdil kot eno od 13 mest v [[Meseta Central|Meseti]], ki je uživalo glasovalno pravico na kastiljskih Cortesih.<ref>{{Cite journal|first=María|volume=21|year=1999|location=Salamanca|journal=Stvdia Historica. Historia Moderna|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|last=Asenjo González|page=58|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70293/Las_ciudades_castellanas_al_inicio_del_r.pdf?sequence=1|title=Las ciudades castellanas al inicio del reinado de Carlos V|issn=0213-2079}}</ref> === Sodobnost === [[File:1867-07-07, El Museo Universal, Vista general de León.jpg|thumb|Splošni pogled na León, objavljen leta 1867 v ''El Museo Universal''.]] V 16. stoletju se je začel gospodarski in demografski upad, ki se je nadaljeval vse do 19. stoletja. V zgodnjem modernem obdobju je mesto ostalo pod nadzorom omejenega nabora plemiških družin s pomočjo ''regimientos'' (sistem lokalne uprave) in ''regidurías''.<ref>{{Cite journal|url=https://e-revistas.uc3m.es/index.php/REVHISTO/article/view/2766/1501|publisher=Universidad Carlos III de Madrid|location=G|first=Francisco|last=Arroyo Martín|title=Reseña. Nobilitas. Estudios sobre la nobleza y lo nobiliario en la Europa Moderna|journal=Revista de Historiografía|volume=23|year=2015|pages=270–277}}</ref> Mestno prebivalstvo se je v 19. stoletju povečalo z 9000 na 15.000.<ref>{{navedi knjigo|chapter-url=https://cvc.cervantes.es/ensenanza/biblioteca_ele/aepe/pdf/congreso_31/congreso_31_02.pdf|publisher=AEPE|chapter=Historia de una joven ciudad de dos mil años|first=Alejandro|last=Valderas|page=19|year=1996|title=XXXI Congreso. León – 1996. Actas y comunicaciones}}</ref> Prebivalstvo se je v 20. stoletju še povečalo: 18.000 (1910), 44.000 (1940), 73.000 (1960) in 100.000 (1971).{{Sfn|Valderas|1996|p=19}} Vojaški puč, ki je zaznamoval začetek [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]], se je zgodil (in uspel) v Leónu 20. julija 1936, pri čemer so pučistični vojaški častniki naleteli na majhen odpor.<ref>{{Cite journal|journal=Estudios Humanísticos. Historia|issue=6|year=2007|page=273|url=http://revpubli.unileon.es/ojs/index.php/EEHHHistoria/article/view/3104/2279|title=Estrategias para la represión en León (1936-1950)|first=Sara|last=González Castro|publisher=Universidad de León|location=León|doi=10.18002/ehh.v0i6.3104|doi-access=free}}</ref> Katoliška cerkev se je držala upornikov in instrumentalizirala katoliški občutek in tradicijo proti Drugi španski republiki.<ref>{{Cite journal|title=Reseña. Rodríguez, J.: León bajo la dictadura Franquista (1936-1951)|first=Cándido|last=Ruiz González|journal=Studia Zamorensia|issn=0214-736X|issue=7|year=2005|pages=441–444|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/3645770.pdf}}</ref> Uporniki so se iz mesta razširili na preostalo tradicionalno konzervativno provinco, ki je ostala pod nadzorom upornikov, razen majhnega severnega dela, povezanega z Asturijo, ki je postal del bojišča do padca severa oktobra 1937.{{Sfn|González Castro|2007|pp=273–274}} Tako [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], stara tovarna Santa Ana kot provincialni zapor so frankoistični strani rehabilitirali kot množična taborišča v mestu.{{Sfn|González Castro|2007|pp=285–286}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.diariodeleon.es/articulo/cultura/el-holocausto-leones/201610020400001629146.html|website=Diario de León|title=El holocausto leonés|date=2 October 2016|first=Verónica|last=Viñas}}</ref> V 1960-ih je León doživel veliko rast zaradi priseljevanja s podeželskih območij province. Politiki in večina prebivalstva zahteva posebno avtonomijo za provinco León, da se lahko odcepi od Kastilije in postane posebna avtonomna skupnost Španije.<ref>{{cite web |title=León, ¿camino de ser la 18ª autonomía de España? Más de 50 ayuntamientos piden separarse de Castilla |url=https://www.elespanol.com/espana/politica/20210307/leon-camino-autonomia-espana-ayuntamientos-separarse-castilla/563943879_0.html |publisher=El Español |accessdate=2021-03-07 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref> == Znamenitosti == === Cerkve === * Gotska (žarkasta) '''[[Stolnica v Leonu|stolnica]]'''. Je eden najpomembnejših primerov [[gotska arhitektura|gotskega sloga]] v Španiji, skoraj v celoti pa je bila zgrajen med letoma 1205 in 1301.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=fYH7AQAAQBAJ&q=leon+cathedral+south+tower&pg=PA394 | title=Southern Europe: International Dictionary of Historic Places| isbn=9781134259656| last1=Ring| first1=Trudy| last2=Watson| first2=Noelle| last3=Schellinger| first3=Paul| date=2013-11-05}}</ref> Vsebuje eno najobsežnejših in najbolje ohranjenih zbirk srednjeveških [[vitraj]]ev v Evropi z najmanj 1764 kvadratnimi metri površine, večina pa vsebuje originalna okna. * '''[[Bazilika svetega Izidorja]]''', vrhunec [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Španiji. Zgrajena v 11. in 12. stoletju, kompleks vključuje podzemni kraljevi Panteon z poslikanimi [[freska]]mi iz 12. stoletja v izjemnem stanju ohranjenosti. * '''[[Samostan sv. Marka, Leon]]''' (trenutno razkošen ''parador'' - hotel), zgrajen od 16. stoletja našega štetja do 18. stoletja. Njegova najbolj presenetljiva lastnost je zelo okražena [[plateresco]] fasada. * Cerkev San Salvador de Palat del Rey, najstarejša v mestu (10. stoletje), vendar z malo ostanki prvotne predromanske stavbe. Kot že ime pove (cerkev svetega odrešenika kraljeve palače), je nekoč delovala kot kraljeva kapela. * Cerkev Nuestra Señora del Merdado iz 11. stoletja. * Cerkev San Juan y San Pedro de Renueva, ki sega v obdobje 1944–1970, vendar vključuje baročno fasado iz 18. stoletja, ki je bila vzeta iz porušenega samostana San Pedro de Eslonza, ki je bil približno 22 km izven mesta. === Druge zgodovinske stavbe === * Rimsko obzidje, zgrajeno v 1. stoletju pred našim štetjem in razširjeno v 3. in 4. stoletju našega štetja. Ohranjeni so dolgi odseki na vzhodni in severni strani, manj popolni deli pa na zahodni strani, nekateri ostanki so obdani z drugimi stavbami na južni strani. Nekateri deli srednjeveškega obzidja, zgrajenega v 13. in 14. stoletju, obstajajo tudi na južni strani. Obzidje se lahko obišče na določenih lokacijah. * '''[[Casa Botines]]''', zgradba v neogotskem slogu, ki jo je zasnoval [[Antoni Gaudí]] in je bila zgrajena v letih 1891-1892 (ena od treh Gaudijevih stavb zunaj Katalonije). * Palacio de los Guzmanes, kraj provincialne diputacije (parlament). Vsebuje ''patio'' – dvorišče - v plateresco slogu Gil de Hontañóna. [[File:CasaBotines.JPG|thumb|right|Gaudíjeva [[Casa Botines]]]] * Palacio del Conde Luna (14. stoletje). * Palacio de los Marqueses de Prado, baročna stavba iz 17. stoletja, trenutno bolnišnica Nuestra Señora de Regla. === Muzeji === * MUSAC. Muzej sodobne umetnosti, ki so ga odprli leta 2005. Njegova zasnova arhitekturnega studia Mansilla + Tuñón je bila leta 2007 nagrajena z nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo. Ena najbolj značilnih značilnosti stavbe je fasada, sestavljena iz tisoč velikih raznobarvnih vitražnih plošč. V bližini muzeja je avditorij León, ki so ga prav tako načrtovali Mansilla + Tuñón, in ima enako presenetljivo prisotnost ostrih belih kock, preluknjanih z nepravilno postavljenimi okni. * Museo de León vsebuje zbirko prazgodovinskih orodij in umetnosti iz rimskega, srednjeveškega in modernega obdobja. * Museo Sierra-Pambley, hiša iz obdobja razsvetljenstva. === Drugo === * Plaza Mayor (glavni trg). * Plaza del Grano. * Barrio Húmedo (prostor za pitje in zabavo). * Univerza v Leonu. <gallery mode="packed"> File:Leon cathedral facade inverted perspective.jpg|[[Stolnica v Leonu]], glavna fasada File:08 San Marcos.JPG|''Hostal de San Marcos'' File:02 San Marcos.JPG|''Vrtovi Plaza de San Marcos'' File:Leon - Antiguo Ayuntamiento.jpg|Antiguo Ayuntaniento de León </gallery> == Običaji == [[File:Genaroylamuerte.jpg|thumb| ''Pokop Genarína'', satirične povorke, ki se spominja smrti krznarja leta 1929.<ref>{{navedi splet|url=https://elviajero.elpais.com/elviajero/2019/04/11/actualidad/1554984027_697565.html|website=El Viajero|publisher=El País|title=Orujo y romances en honor de Genarín|date=11 April 2019}}</ref>]] Leonski običaji vključujejo ''[[Veliki teden v Španiji|Semana Santa]]'' ([[Veliki teden]]), ki prikazuje številne procesije skozi središče mesta. Ena izmed njih je tako imenovana »procesija srečanja«, ki odigra srečanje treh skupin, ki predstavljajo svetega Janeza, Devico Marijo in Kristusa. S ''Semana Santa'' je povezana procesija imenovana »Pokop Genarína«. ''Genarín'' je bil pijan berač, ki ga je udaril in ubil smetarski tovornjak v mestu León leta 1929. To je praznovanje alkohola in glavni namen ljudi, ki se ga udeležijo, je napiti se v čast pijanemu beraču. Izjemna sta tudi praznovanji sv. Janeza in sv. Petra, ki ju praznujejo zadnji teden junija (med 23. in 29. junijem). V teh dneh poteka več koncertov in festivalov, celo mesto zasedajo terase in ulične tržnice, kjer Leonci praznujejo začetek poletja, zlasti v noči sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (23. junija), ko potekajo ognjemeti in kresovi. == Okrožja == Mesto León je razdeljeno na 36 okrožij (''barrios''): {{div col|colwidth=20em}} *Centro *Casco Antiguo ali Casco Histórico, zgodovinski del mesta *Área 17 *Armunia *Cruce de Armunia *El Crucero *El Ejido *Ensanche *Eras De Renueva *Ferral *La Asunción *La Chantría *La Lastra *La Palomera *La Sal *La Torre *La Vega *La Victoria *Las Ventas *Obra Sindical Del Hogar *Oteruelo De La Valdoncina *Paraíso-Cantinas *Patronato Viviendas Militares *Pinilla *Puente Castro *San Andrés del Rabanedo *San Claudio *San Esteban *San Lorenzo *San Mamés *San Marcelo *San Marcos *San Martín *San Pedro *Santa Ana *Santa Marina *Santa Olaja *Polígono 10 *Trobajo Del Cerecedo *Trobajo Del Camino *Villabalter {{div col end}} == Podnebje == León odlikuje toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: Csb). Pozimi temperature običajno nihajo med -1 ° C in 13 ° C. Zmrzal je pogosta v zgodnjih jutranjih urah pred svitom v najhladnejših zimskih dneh, običajno pa se otopli po sončnem vzhodu. Snežne padavine v mestu niso redke (9 dni na leto), močne snežne padavine pa so izjemno redke. Spomladi so temperature v najhladnejših dneh običajno med 10 ° C in v nekaterih dneh zlahka presežejo 25 ° C. Poletja so topla in razmeroma suha, temperature običajno nihajo med 16 ° C in 35 ° C. V najbolj vročih poletnih dneh je nenavadno, da temperature dosežejo več kot 35 ° C. Mesto ima približno 2734 sončnih ur, skozi vse leto je veliko sonca. == Leonščina == [[File:CondeLuna3.jpg|thumb|upright|Palacio del Conde Luna]] === Zgodovina === Leonski jezik izhaja neposredno iz [[latinščina|latinščine]] in se je razvil v [[srednji vek|srednjem veku]]. Takrat je bil leoneški uradni jezik kraljevine Leon in je v mestu Llión dosegel visoko stopnjo kodifikacije.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |title=Morala, R. (2004): Norma y usos gráficos en la documentacion leonesa. In: Aemilianese I, S. 405-429. |access-date=2011-04-10 |archive-date=2012-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120412194655/http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |url-status=dead }}</ref> Prvo pisno besedilo v leoneškem jeziku je bilo ''Nodicia de Kesos'' (959 ali 974); med drugimi deli v jeziku so ''Fueru de Llión'', ''Fueru de Salamanca'', ''Fueru Xulgu'', ''Códice d'Alfonsu XI, ou Disputa d'Elena y María ali Llibru d'Alixandre''.<ref>Menéndez Pidal, R. "El Dialecto Leonés". Madrid. 1906</ref> Unesco meni, da je [[leonščina]] resno ogrožen jezik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/europe_report.html#Leonese |title=UNESCO Red Book on Endangered Languages: Europe |publisher=Helsinki.fi |access-date=2011-04-10}}</ref> Skoraj je izumrl, saj ga pozna in govori le zelo malo starejših ljudi, ki živijo izolirano v gorah severnega dela province León. Vendar pa ljudje, ki želijo ločiti León od Kastilije in podpirajo leonsko avtonomijo, poskušajo oživiti jezik. Mestni svet Leóna in leonska jezikovna združenja, kot je [[Kulturno društvo leonskega jezika El Fueyu|Asociación Cultural de la Llingua Llïonesa El Fueyu]], promovirajo njegovo znanje in uporabo. Dan leonskega jezika se je začel leta 2006 s podporo provincialne vlade, od leta 2008 pa praznovanje organizira mestni svet Leóna. === Poučevanje === Konec 1990-ih je več združenj neuradno spodbujalo leonske jezikovne tečaje. Leta 2001 je Universidad de León ([[Univerza v Leónu]]) ustvarila tečaj za učitelje leonskega jezika, lokalna vlada pa leonske jezikovne tečaje za odrasle. [[Društvo učiteljev in rediteljev leonskega jezika|Združenje učiteljev in monitorjev leonskega jezika]] (Asociación de Profesores y Monitores de Llingua Llïonesa) je bilo ustanovljeno leta 2008 in promovira leonske jezikovne dejavnosti. Pouk v šolah se je začel leta 2008, in so ga v obdobju 2008-2009 poučevali v šestnajstih šolah v mestu León in ga je promoviral leonski oddelek za lokalno upravo. Ta tečaj je bil namenjen učencem 5. in 6. letnika osnovne šole (11- in 12-letnikom), kjer se leonski jezik poučuje z leonsko kulturo. Leonščino v razredih za odrasle je v letih 2008–2009 preučevalo več kot sto ljudi. Na uradnih tečajih, ki jih je razvil oddelek za leonsko kulturo leonskega mestnega sveta, je pet stopenj za odrasle.<ref>"[http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= Cuasi douscientos alunos estudiarán Llingua Llïonesa esti añu]". Ayuntamiento de León. 14 November 2008. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20091204133615/http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= |date=December 4, 2009 }}</ref> Najbolj aktiven strokovnjak sodobnega leonskega jezika je jezikoslovec [[Héctor García Gil]] (leonsko ''Héctor Xil''), ki se je rodil tudi v mestu Leónu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |title=Llionés en marcha |work=La Nueva España |date=23.2.2010 |accessdate=30.3.2025 |language=ast |archive-date=2016-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160811204318/http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |url-status=dead }}</ref> ==Pobratena mesta== León je pobraten z: *{{flagicon|POR}} Bragança, [[Portugalska]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |title=Una delegación leonesa inicia en Bragança el hermanamiento entre las ciudades&nbsp;– León |publisher=www.diariodeleon.es |date=2006-02-20 |access-date=2011-04-10 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606013558/http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|POR}} [[Porto]], Portugalska<ref>{{navedi splet|url=http://www.infoidiomas.com/paises/portugal/cityoporto.asp |title=Oporto &#124; Portugal |publisher=Infoidiomas.Com |date=2010-11-15 |access-date=2011-04-10}}</ref> *{{flagicon|MEX}} León (Guanajuato), [[Mehika]]<ref name="larazon.es">{{navedi splet |url=http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |title=Ciudades y pueblos se benefician del hermanamiento con otros territorios |publisher=Larazon.es |access-date=2011-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091221081618/http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |archive-date=2009-12-21 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|RUS}} [[Voronež]], [[Rusija]] *{{flagicon|IRL}} [[Dublin]], [[Irska]] *{{flagicon|PRC}} Šjangtan, [[Kitajska]]<ref name="europapress.es">{{navedi splet| title = Xiangtan (China) se hermana con León y establece por primera vez colaboraciones con una ciudad europea | url = http://www.europapress.es/castilla-y-leon/noticia-xiangtan-china-hermana-leon-establece-primera-vez-colaboraciones-ciudad-europea-20101118152616.html | access-date = 2010-11-18}}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija<ref name="leonoticias.com">{{navedi splet| title = León y Córdoba, hermanas | url = http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/Leon-Y-Cordoba-Hermanas-vn42923-vst216 | publisher=Leonoticias | access-date = 2010-01-23|language=es}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Chartres]], Francija == Hrana == [[File:Cecina.jpg|right|thumb|''Cecina'': leoneška tradicionalna hrana]] V široki paleti leonske kuhinje so najbolj reprezentativne naslednje jedi: ''cecina'' (sušeno, prekajeno oslovo meso), ''morcila'' (krvavica), ''botillo'' (jed z mesom polnjenega svinjskega črevesa), česnova juha, ''el cocido leonés'' ( mešanica mesa z zelenjavo in čičeriko, postrežena po zelenjavno-vermicelli juhi) in ''mantekad'' (pecivo). Drug zelo pomemben del gastronomije Leóna so tapasi, ki jih v nasprotju s preostankom Španije običajno strežejo brezplačno s pijačami. Zelo pogosto gremo ''de tapas'' ali ''tapear'', tj. Gremo na nekaj pijač (''un corto'', kar je zelo majhno pivo, ''una caña'', kar je približno pol litra piva ali ''un vino'', kozarec vina) tik pred kosilom, vendar bolj običajno kot lahka oblika večerje. ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:05_San_Marcos.JPG|Fasada samostana sv. Marka. File:Hostal de San Marcos Leon.jpg|''Hostal de San Marcos'' File:León Casa Botines JMM.JPG|[[Casa Botines]]. File:Edificio Europa Leon.jpg|Stavba Europa. File:SanMarcelonoche.jpg|Palacio de los Guzmanes. File:San_Isidoro.JPG|Glavna fasada kraljeve bazilike sv. Izidorja. File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|Panteón kraljev v baziliki sv. Izidorja. File:Ordoño1.jpg|Plaza de Santo Domingo. File:Spain-Leon-Plaza Major2005.JPG|Plaza Mayor. File:CalleAnchaLeón.jpg|Calle Ancha de León. File:Museodeleon.jpg|Leónski muzej. File:Musac2.jpg|Museo de Arte Contemporáneo de Castilla y León. File:Entradabiblico.jpg|Biblijski in velikonočni muzej. File:Emperador.jpg|Emperador Theatre. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|León }} *[http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=918&page_id=734 Basilica Saint Isidore of Leon] *[http://www.aytoleon.es/ León City Council] {{in lang|es}} *[http://www.turismoenleon.com/ Tourism in León] {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20080306185047/http://leon.ocioyturismorural.com/ Rural Tourism in León] {{in lang|es}} {{Coord|42|36|20|N|5|34|12|W|display=title|type:city_region:ES}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija: Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:León, Španija| ]] {{normativna kontrola}} o2hkdinwobx6ns72mno6udxcpjv3j3j 6658201 6658174 2026-04-10T10:42:59Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Srednji vek */ 6658201 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Leon}} {{Infopolje Naselje |official_name = León | native_name = Llión |motto = ''Cuna del Parlamentarismo'' ("Zibelka parlamentarizma")<ref>[http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/La-Junta-Concede-El-T-iacute-tulo-De-Cuna-Del-Parlamentaris-vn66489-vst216 La Junta concede el título de 'Cuna del Parlamentarismo' a la ciudad de León]</ref> |image_flag = Bandera de León (ciudad).svg |flag_size = 125px |image_shield = Escudo de León (ciudad).svg |shield_size = 75px |flag_alt = |shield_alt = |anthem = ''Himno a León'' |image_skyline = Catedral Gótica de León.jpg |image_caption = Gotska stolnica v Leonu, imenovana tudi ''Hiša svetlobe'' ali ''Pulchra Leonina'' |imagesize = 280px |pushpin_map = Španija |map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flagicon|ESP}} [[Španija]] |subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] |subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]] |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = León |government_type = Ayuntamiento |governing_body = León |leader_title = |leader_name = |leader_party = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1. st pr. n. št. |established_title2 = Ustanovitelj |established_date2 = Legio VI. Victrix |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = 39,03 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_note = |settlement_type = |population_as_of = | population_footnotes = <ref>Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute. </ref> |population_total = 124.772 |population_density_km2 = |population_metro = 202.793 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_demonym = Leonese (glej tudi [[Leonci]])<br />''Leonés/leonesa'' ali ''Legionense'' (špansko)<br />''Llïonés'' (leoneško) |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = CEST |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{koord novi|42|36|20|N|5|34|12|W|region:ES|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 837 |postal_code_type = Postal code |postal_code = 24001 - 24010 |area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Telephone prefix]] |area_code = 987 |website = [http://www.aytoleon.es/ Ayuntamiento de León] |footnotes = }} '''León''' ({{IPA-es|leˈon}}; leoneško ''Llión'' [ʎiˈoŋ]/''Lleon'') je mesto in občina v [[Španija|Španiji]], glavno mesto province León, del [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. V njej živi 124.303 prebivalcev (2019)<ref>{{navedi splet|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=2877&L=0|publisher=Instituto Nacional de Estadística|title=León: Población por municipios y sexo}}</ref>, daleč največja občina v provinci. Prebivalstvo metropolitanskega območja, vključno s sosednjim San Andrés del Rabanedo in drugimi manjšimi občinami, šteje približno 200.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|page=11|date=30 October 2014|publisher=Ayuntamiento de León|title=León ante el reto del futuro|accessdate=2021-07-22|archive-date=2021-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722152824/http://www.ilruv.es/data/documents/2014_02a_PRESENTACION-CIUDAD-LEON.pdf|url-status=dead}}</ref> Ustanovljeno kot vojaško taborišče [[VI. legija Victrix|VI. legije Victrix]] okoli leta 29 pred našim štetjem, je bilo njegovo mesto kot taborišče utrjeno z dokončno naselbino [[VII. legija Gemina|Legio VII Gemina]] iz leta 74 našega štetja. Po delnem odseljevanju zaradi [[Omajadi|omajadske]] osvojitve polotoka se je leta 910 začelo eno najpomembnejših zgodovinskih obdobij, ko je postalo glavno mesto Kraljevine León, ki je aktivno sodelovala v [[rekonkvista|Rekonkvisti]] proti [[Mavri|Mavrom]] in postala eno temeljnih kraljestev srednjeveške Španije. Leta 1188 je mesto gostilo [[Leonski zbor leta 1188|prvi parlament v evropski zgodovini]] pod vladavino Alfonza IX., zaradi česar so ga leta 2010 profesor John Keane, španski kralj ter ''Junta'' iz Kastilije in Leona, imenovali za zibelko [[parlamentarizem|parlamentarizma]] in Decreta León je UNESCO leta 2013 vključil v [[Register svetovnega spomina]].<ref>{{navedi splet|title=The Decreta of León of 1188 - The oldest documentary manifestation of the European parliamentary system|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/flagship-project-activities/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|website=www.unesco.org|publisher=UNESCO}}</ref> Pomembnost mesta je začela upadati v zgodnjem srednjem veku, deloma zaradi izgube neodvisnosti po združitvi leonskega kraljestva z Kastiljsko krono, utrjeno leta 1301. Po obdobju stagnacije v zgodnji moderni dobi je bilo eno prvih mest vstalo v [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]], nekaj let kasneje pa je leta 1833 dobil status provincialne prestolnice. Konec 19. in 20. stoletja se je hitrost urbane ekspanzije znatno pospešila, ko je mesto postalo pomembno komunikacijsko središče severozahoda zaradi vzpona premogovniške industrije in prihoda železnice. Zgodovinska in arhitekturna dediščina Leóna ter številni festivali, ki jih gostijo skozi vse leto (še posebej velja omeniti velikonočne procesije) in njegova lokacija na francoski poti ''[[Jakobova pot|Camino de Santiago]]'', ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, ga uvrščajo med destinacije domačega in mednarodnega turizma. Nekatere najpomembnejše zgodovinske stavbe v mestu so [[Stolnica v Leonu|stolnica]], eden najlepših primerov klasične [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v francoskem slogu v Španiji, [[bazilika svetega Izidorja]], ena najpomembnejših [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva v Španiji in počivališče srednjeveških monarhov v Leónu, [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], primer [[plateresco]] in renesančne španske arhitekture in [[Casa Botines]], modernistična stvaritev arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]]. Primer moderne arhitekture je mestni Muzej sodobne umetnosti ali ''MUSAC''. == Zgodovina == === Rimski izvor === León je v 1. stoletju pred našim štetjem ustanovila rimska [[VI. legija Victrix]]<ref Name=Founded>{{navedi knjigo |last=Rabanal Alonso |first=Manuel Abilio (coord.) |date=1999 |title=La Historia de León, Vol. 1: Prehistoria y Edad Antigua |url=http://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=515838 |language=es |page=189 |publisher=Universidad de León |isbn=84-7719-817-9 |access-date=18 November 2013}}</ref>, ki je služila pod vodstvom [[Gaj Avgust Oktavijan|Cezarja Avgusta]] med [[kantabrijske vojne|kantabrijskimi vojnami]] (29.-19. pr. n. št.), zadnjo stopnjo rimske osvojitve Hispanije. Leta 74 našega štetja se je [[VII. legija Gemina]] - ki jo je Galba leta 69 našega štetja rekrutiral iz Hispancev - naselila v stalnem vojaškem taborišču, ki je bil izvor nastanka mesta. Njegovo moderno ime León izhaja iz latinskega imena mesta ''Castra Legionis''.<ref>Antonine Itinerary, p. 395; {{lang|grc|Λεγίων ζ Γερμανική}}, Ptolemy ii. 6. § 30</ref> [[File:Leon 14 museo by-dpc.jpg|thumb|left|Rimska stela iz 2. stoletja v mestnem obzidju]] [[Rimljani]] so mesto postavili za zaščito nedavno osvojenih ozemelj severozahodne Hispanije pred Asturi in Kantabrijci ter za zagotovitev prevoza zlata, pridobljenega v provinci - zlasti v ogromnih bližnjih rudnikih [[Las Médulas]] -, ki so ga vozili v Rim skozi ''Asturico Augusta'' (današnja [[Astorga, Španija|Astorga]]).<ref>Rabanal Alonso 1999, p. 192</ref><ref>[[Kasij Dion]] iv. 24; [[Tacit]] ''Hist.'' ii. 11, iii. 25; [[Svetonij]] ''Galba'', 10.</ref> [[Tacit]] imenuje legijo ''Galbiana'', da jo loči od stare [[VII. legija Claudia| VII. legije Claudie]], vendar te oznake ni na nobenem napisu. Zdi se, da je preimenovanje v ''Gemina'' <ref>Respecting the use of which, and ''Gemella'', see [[Julij Cezar|Cezar]] ''B.C.'' iii. 3</ref> prejela zaradi [[Vespazijan]]ove združitve z eno od nemških legij, verjetno [[I. legija Germanica]]. Njegovo polno ime je bilo ''Legio VII Gemina Felix''. Po služenju v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in v državljanskih vojnah jo je Vespazijan naselil v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonski Hispaniji]], da bi priskrbel kraj za VI. legijo Victrix in [[X. legija Gemina|X. legijo Gemina]], dve od treh legij, ki sta bili običajno postavljeni v provinci, vendar umaknjeni v Nemčijo.<ref>Tac. ''Hist.'' ii. 11, 67, 86, iii. 7, 10, 21--25, iv. 39; Inscr. ''ap.'' Gruter, p. 245, no. 2.</ref> Da so bili redni zimski prostori legij pod poznejšimi cesarji v Leónu, izvemo iz itinerarja, Ptolemaja in ''Notitiae Imperii'', pa tudi iz nekaterih napisov;<ref>Muratori, p. 2037, no. 8, A.D. 130; p. 335, nos. 2, 3, A.D. 163; p. 336, no. 3, A.D. 167; Gruter, p. 260, no. 1, A.D. 216</ref> obstajajo številni napisi, ki dokazujejo, da je bila močna nameščena v Tarracu (današnja Tarragona), glavnem mestu province. V sodobni mestni postavitvi še vedno obstajajo nekateri elementi prvotnega rimskega tabora. Dolgi deli rimskih zidov (zgrajeni med 1. stoletjem pred našim štetjem in 4. stoletjem našega štetja) še vedno stojijo. Obstajajo tudi arheološke razstave, ki prikazujejo ostanke obzidja, vrat, kopališč in amfiteatra. === Srednji vek === Postrimska zgodovina mesta je v veliki meri zgodovina kraljevine León. Postaja legije na ozemlju Asturov je zrasla v pomembno mesto, ki se je upiralo napadom [[Vizigoti|Vizigotov]] do leta 586, ko ga je zavzel [[Leovigild]]; in to je bilo eno redkih mest, ki so mu Vizigoti dovolili, da obdrži svoje utrdbe. Med [[Omajadi|omajadskim]] osvajanjem Hispanije je Tarik leta 715 napredoval z območja [[La Rioja|La Rioje]] proti Astorgi in Leónu. Ista trdnjava, ki so jo Rimljani zgradili za zaščito ravnice pred vdori hribovcev, je postala napredna postojanka, ki je pokrivala goro, kot zadnje zatočišče plemen Cisastur. Vendar ni nobenega obvestila o odporu. Zavojevalci so poskusili z berberi urediti trdnjave v vojaški vlogi, vendar so shemo opustili, ko so se berberi iz severne Iberije uprli Arabcem in se okrog leta 740 odpovedali svojim položajem. Proti letu 846 je skupina [[Mozarabci|Mozarabcev]] (kristjani, ki niso bežali pred muslimani in so živeli pod muslimanskim režimom) poskušala ponovno naseliti mesto, vendar je muslimanski napad to pobudo preprečil. Leta 856 je bil pod krščanskim kraljem [[Ordoño I. Asturijski| Ordoñom I.]] še en poskus ponovne naselitve, ki je bil uspešen. Alfonz III. Leónski in García I. Leónski sta mesto León naredila za glavno mesto kraljevine León in najpomembnejše krščansko mesto v Iberiji. Sedež kraljestva Asturija se je leta 910 preselil v León. Okrog leta 987 ga je opustošil [[Almanzor]], mesto je rekonstruiral in naselil Alfonz V. Leonski, ki je z odlokom leta 1017 uredil njegovo gospodarsko življenje, vključno z delovanjem trgov. León je bil postaja za romarje na [[Jakobova pot|Camino de Santiago]], ki je vodila do [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostela]]. Z Alfonzom V. je mesto imelo ''Fueru de Llión'', pomembno privilegijsko pismo. Leta 1188 je Alfonz IX. Leónski zbral tri posesti v mestu León (vključno s predstavniki urbanega razreda) v [[Leonski zbor leta 1188|Cortesu Leóna]] (parlamentarno telo v srednjeveški [[kraljevini León|Kraljevini León]]). Zaradi pisnega dokumentarnega korpusa je Unesco leta 2013 ''[[Leonski zbor leta 1188|Cortes leta 1188]]'' priznal kot 'zibelko' parlamentarizma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elmundo.es/elmundo/2013/06/19/castillayleon/1371632533.html|website=El Mundo|title=La Unesco reconoce a León como cuna mundial del parlamentarismo|date=19 June 2013|first=María R.|last=Mayor}}</ref> Nastala so predmestja trgovcev in obrtnikov, ki so po 13. stoletju začeli vplivati na občinsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je živinoreja mestu prinesla obdobje razcveta. Brez postopka ''seigneuralisation'' v poznem srednjem veku se je León proti koncu obdobja utrdil kot eno od 13 mest v [[Meseta Central|Meseti]], ki je uživalo glasovalno pravico na kastiljskih Cortesih.<ref>{{Cite journal|first=María|volume=21|year=1999|location=Salamanca|journal=Stvdia Historica. Historia Moderna|publisher=Ediciones Universidad de Salamanca|last=Asenjo González|page=58|url=https://gredos.usal.es/bitstream/handle/10366/70293/Las_ciudades_castellanas_al_inicio_del_r.pdf?sequence=1|title=Las ciudades castellanas al inicio del reinado de Carlos V|issn=0213-2079}}</ref> === Sodobnost === [[File:1867-07-07, El Museo Universal, Vista general de León.jpg|thumb|Splošni pogled na León, objavljen leta 1867 v ''El Museo Universal''.]] V 16. stoletju se je začel gospodarski in demografski upad, ki se je nadaljeval vse do 19. stoletja. V zgodnjem modernem obdobju je mesto ostalo pod nadzorom omejenega nabora plemiških družin s pomočjo ''regimientos'' (sistem lokalne uprave) in ''regidurías''.<ref>{{Cite journal|url=https://e-revistas.uc3m.es/index.php/REVHISTO/article/view/2766/1501|publisher=Universidad Carlos III de Madrid|location=G|first=Francisco|last=Arroyo Martín|title=Reseña. Nobilitas. Estudios sobre la nobleza y lo nobiliario en la Europa Moderna|journal=Revista de Historiografía|volume=23|year=2015|pages=270–277}}</ref> Mestno prebivalstvo se je v 19. stoletju povečalo z 9000 na 15.000.<ref>{{navedi knjigo|chapter-url=https://cvc.cervantes.es/ensenanza/biblioteca_ele/aepe/pdf/congreso_31/congreso_31_02.pdf|publisher=AEPE|chapter=Historia de una joven ciudad de dos mil años|first=Alejandro|last=Valderas|page=19|year=1996|title=XXXI Congreso. León – 1996. Actas y comunicaciones}}</ref> Prebivalstvo se je v 20. stoletju še povečalo: 18.000 (1910), 44.000 (1940), 73.000 (1960) in 100.000 (1971).{{Sfn|Valderas|1996|p=19}} Vojaški puč, ki je zaznamoval začetek [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]], se je zgodil (in uspel) v Leónu 20. julija 1936, pri čemer so pučistični vojaški častniki naleteli na majhen odpor.<ref>{{Cite journal|journal=Estudios Humanísticos. Historia|issue=6|year=2007|page=273|url=http://revpubli.unileon.es/ojs/index.php/EEHHHistoria/article/view/3104/2279|title=Estrategias para la represión en León (1936-1950)|first=Sara|last=González Castro|publisher=Universidad de León|location=León|doi=10.18002/ehh.v0i6.3104|doi-access=free}}</ref> Katoliška cerkev se je držala upornikov in instrumentalizirala katoliški občutek in tradicijo proti Drugi španski republiki.<ref>{{Cite journal|title=Reseña. Rodríguez, J.: León bajo la dictadura Franquista (1936-1951)|first=Cándido|last=Ruiz González|journal=Studia Zamorensia|issn=0214-736X|issue=7|year=2005|pages=441–444|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/3645770.pdf}}</ref> Uporniki so se iz mesta razširili na preostalo tradicionalno konzervativno provinco, ki je ostala pod nadzorom upornikov, razen majhnega severnega dela, povezanega z Asturijo, ki je postal del bojišča do padca severa oktobra 1937.{{Sfn|González Castro|2007|pp=273–274}} Tako [[Samostan sv. Marka, Leon|samostan sv. Marka]], stara tovarna Santa Ana kot provincialni zapor so frankoistični strani rehabilitirali kot množična taborišča v mestu.{{Sfn|González Castro|2007|pp=285–286}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.diariodeleon.es/articulo/cultura/el-holocausto-leones/201610020400001629146.html|website=Diario de León|title=El holocausto leonés|date=2 October 2016|first=Verónica|last=Viñas}}</ref> V 1960-ih je León doživel veliko rast zaradi priseljevanja s podeželskih območij province. Politiki in večina prebivalstva zahteva posebno avtonomijo za provinco León, da se lahko odcepi od Kastilije in postane posebna avtonomna skupnost Španije.<ref>{{cite web |title=León, ¿camino de ser la 18ª autonomía de España? Más de 50 ayuntamientos piden separarse de Castilla |url=https://www.elespanol.com/espana/politica/20210307/leon-camino-autonomia-espana-ayuntamientos-separarse-castilla/563943879_0.html |publisher=El Español |accessdate=2021-03-07 |date=2025-06-14 |language=es}}</ref> == Znamenitosti == === Cerkve === * Gotska (žarkasta) '''[[Stolnica v Leonu|stolnica]]'''. Je eden najpomembnejših primerov [[gotska arhitektura|gotskega sloga]] v Španiji, skoraj v celoti pa je bila zgrajen med letoma 1205 in 1301.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=fYH7AQAAQBAJ&q=leon+cathedral+south+tower&pg=PA394 | title=Southern Europe: International Dictionary of Historic Places| isbn=9781134259656| last1=Ring| first1=Trudy| last2=Watson| first2=Noelle| last3=Schellinger| first3=Paul| date=2013-11-05}}</ref> Vsebuje eno najobsežnejših in najbolje ohranjenih zbirk srednjeveških [[vitraj]]ev v Evropi z najmanj 1764 kvadratnimi metri površine, večina pa vsebuje originalna okna. * '''[[Bazilika svetega Izidorja]]''', vrhunec [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Španiji. Zgrajena v 11. in 12. stoletju, kompleks vključuje podzemni kraljevi Panteon z poslikanimi [[freska]]mi iz 12. stoletja v izjemnem stanju ohranjenosti. * '''[[Samostan sv. Marka, Leon]]''' (trenutno razkošen ''parador'' - hotel), zgrajen od 16. stoletja našega štetja do 18. stoletja. Njegova najbolj presenetljiva lastnost je zelo okražena [[plateresco]] fasada. * Cerkev San Salvador de Palat del Rey, najstarejša v mestu (10. stoletje), vendar z malo ostanki prvotne predromanske stavbe. Kot že ime pove (cerkev svetega odrešenika kraljeve palače), je nekoč delovala kot kraljeva kapela. * Cerkev Nuestra Señora del Merdado iz 11. stoletja. * Cerkev San Juan y San Pedro de Renueva, ki sega v obdobje 1944–1970, vendar vključuje baročno fasado iz 18. stoletja, ki je bila vzeta iz porušenega samostana San Pedro de Eslonza, ki je bil približno 22 km izven mesta. === Druge zgodovinske stavbe === * Rimsko obzidje, zgrajeno v 1. stoletju pred našim štetjem in razširjeno v 3. in 4. stoletju našega štetja. Ohranjeni so dolgi odseki na vzhodni in severni strani, manj popolni deli pa na zahodni strani, nekateri ostanki so obdani z drugimi stavbami na južni strani. Nekateri deli srednjeveškega obzidja, zgrajenega v 13. in 14. stoletju, obstajajo tudi na južni strani. Obzidje se lahko obišče na določenih lokacijah. * '''[[Casa Botines]]''', zgradba v neogotskem slogu, ki jo je zasnoval [[Antoni Gaudí]] in je bila zgrajena v letih 1891-1892 (ena od treh Gaudijevih stavb zunaj Katalonije). * Palacio de los Guzmanes, kraj provincialne diputacije (parlament). Vsebuje ''patio'' – dvorišče - v plateresco slogu Gil de Hontañóna. [[File:CasaBotines.JPG|thumb|right|Gaudíjeva [[Casa Botines]]]] * Palacio del Conde Luna (14. stoletje). * Palacio de los Marqueses de Prado, baročna stavba iz 17. stoletja, trenutno bolnišnica Nuestra Señora de Regla. === Muzeji === * MUSAC. Muzej sodobne umetnosti, ki so ga odprli leta 2005. Njegova zasnova arhitekturnega studia Mansilla + Tuñón je bila leta 2007 nagrajena z nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo. Ena najbolj značilnih značilnosti stavbe je fasada, sestavljena iz tisoč velikih raznobarvnih vitražnih plošč. V bližini muzeja je avditorij León, ki so ga prav tako načrtovali Mansilla + Tuñón, in ima enako presenetljivo prisotnost ostrih belih kock, preluknjanih z nepravilno postavljenimi okni. * Museo de León vsebuje zbirko prazgodovinskih orodij in umetnosti iz rimskega, srednjeveškega in modernega obdobja. * Museo Sierra-Pambley, hiša iz obdobja razsvetljenstva. === Drugo === * Plaza Mayor (glavni trg). * Plaza del Grano. * Barrio Húmedo (prostor za pitje in zabavo). * Univerza v Leonu. <gallery mode="packed"> File:Leon cathedral facade inverted perspective.jpg|[[Stolnica v Leonu]], glavna fasada File:08 San Marcos.JPG|''Hostal de San Marcos'' File:02 San Marcos.JPG|''Vrtovi Plaza de San Marcos'' File:Leon - Antiguo Ayuntamiento.jpg|Antiguo Ayuntaniento de León </gallery> == Običaji == [[File:Genaroylamuerte.jpg|thumb| ''Pokop Genarína'', satirične povorke, ki se spominja smrti krznarja leta 1929.<ref>{{navedi splet|url=https://elviajero.elpais.com/elviajero/2019/04/11/actualidad/1554984027_697565.html|website=El Viajero|publisher=El País|title=Orujo y romances en honor de Genarín|date=11 April 2019}}</ref>]] Leonski običaji vključujejo ''[[Veliki teden v Španiji|Semana Santa]]'' ([[Veliki teden]]), ki prikazuje številne procesije skozi središče mesta. Ena izmed njih je tako imenovana »procesija srečanja«, ki odigra srečanje treh skupin, ki predstavljajo svetega Janeza, Devico Marijo in Kristusa. S ''Semana Santa'' je povezana procesija imenovana »Pokop Genarína«. ''Genarín'' je bil pijan berač, ki ga je udaril in ubil smetarski tovornjak v mestu León leta 1929. To je praznovanje alkohola in glavni namen ljudi, ki se ga udeležijo, je napiti se v čast pijanemu beraču. Izjemna sta tudi praznovanji sv. Janeza in sv. Petra, ki ju praznujejo zadnji teden junija (med 23. in 29. junijem). V teh dneh poteka več koncertov in festivalov, celo mesto zasedajo terase in ulične tržnice, kjer Leonci praznujejo začetek poletja, zlasti v noči sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (23. junija), ko potekajo ognjemeti in kresovi. == Okrožja == Mesto León je razdeljeno na 36 okrožij (''barrios''): {{div col|colwidth=20em}} *Centro *Casco Antiguo ali Casco Histórico, zgodovinski del mesta *Área 17 *Armunia *Cruce de Armunia *El Crucero *El Ejido *Ensanche *Eras De Renueva *Ferral *La Asunción *La Chantría *La Lastra *La Palomera *La Sal *La Torre *La Vega *La Victoria *Las Ventas *Obra Sindical Del Hogar *Oteruelo De La Valdoncina *Paraíso-Cantinas *Patronato Viviendas Militares *Pinilla *Puente Castro *San Andrés del Rabanedo *San Claudio *San Esteban *San Lorenzo *San Mamés *San Marcelo *San Marcos *San Martín *San Pedro *Santa Ana *Santa Marina *Santa Olaja *Polígono 10 *Trobajo Del Cerecedo *Trobajo Del Camino *Villabalter {{div col end}} == Podnebje == León odlikuje toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: Csb). Pozimi temperature običajno nihajo med -1 ° C in 13 ° C. Zmrzal je pogosta v zgodnjih jutranjih urah pred svitom v najhladnejših zimskih dneh, običajno pa se otopli po sončnem vzhodu. Snežne padavine v mestu niso redke (9 dni na leto), močne snežne padavine pa so izjemno redke. Spomladi so temperature v najhladnejših dneh običajno med 10 ° C in v nekaterih dneh zlahka presežejo 25 ° C. Poletja so topla in razmeroma suha, temperature običajno nihajo med 16 ° C in 35 ° C. V najbolj vročih poletnih dneh je nenavadno, da temperature dosežejo več kot 35 ° C. Mesto ima približno 2734 sončnih ur, skozi vse leto je veliko sonca. == Leonščina == [[File:CondeLuna3.jpg|thumb|upright|Palacio del Conde Luna]] === Zgodovina === Leonski jezik izhaja neposredno iz [[latinščina|latinščine]] in se je razvil v [[srednji vek|srednjem veku]]. Takrat je bil leoneški uradni jezik kraljevine Leon in je v mestu Llión dosegel visoko stopnjo kodifikacije.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |title=Morala, R. (2004): Norma y usos gráficos en la documentacion leonesa. In: Aemilianese I, S. 405-429. |access-date=2011-04-10 |archive-date=2012-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120412194655/http://www3.unileon.es/dp/dfh/jmr/biblioteca/Aemilianense.pdf |url-status=dead }}</ref> Prvo pisno besedilo v leoneškem jeziku je bilo ''Nodicia de Kesos'' (959 ali 974); med drugimi deli v jeziku so ''Fueru de Llión'', ''Fueru de Salamanca'', ''Fueru Xulgu'', ''Códice d'Alfonsu XI, ou Disputa d'Elena y María ali Llibru d'Alixandre''.<ref>Menéndez Pidal, R. "El Dialecto Leonés". Madrid. 1906</ref> Unesco meni, da je [[leonščina]] resno ogrožen jezik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/europe_report.html#Leonese |title=UNESCO Red Book on Endangered Languages: Europe |publisher=Helsinki.fi |access-date=2011-04-10}}</ref> Skoraj je izumrl, saj ga pozna in govori le zelo malo starejših ljudi, ki živijo izolirano v gorah severnega dela province León. Vendar pa ljudje, ki želijo ločiti León od Kastilije in podpirajo leonsko avtonomijo, poskušajo oživiti jezik. Mestni svet Leóna in leonska jezikovna združenja, kot je [[Kulturno društvo leonskega jezika El Fueyu|Asociación Cultural de la Llingua Llïonesa El Fueyu]], promovirajo njegovo znanje in uporabo. Dan leonskega jezika se je začel leta 2006 s podporo provincialne vlade, od leta 2008 pa praznovanje organizira mestni svet Leóna. === Poučevanje === Konec 1990-ih je več združenj neuradno spodbujalo leonske jezikovne tečaje. Leta 2001 je Universidad de León ([[Univerza v Leónu]]) ustvarila tečaj za učitelje leonskega jezika, lokalna vlada pa leonske jezikovne tečaje za odrasle. [[Društvo učiteljev in rediteljev leonskega jezika|Združenje učiteljev in monitorjev leonskega jezika]] (Asociación de Profesores y Monitores de Llingua Llïonesa) je bilo ustanovljeno leta 2008 in promovira leonske jezikovne dejavnosti. Pouk v šolah se je začel leta 2008, in so ga v obdobju 2008-2009 poučevali v šestnajstih šolah v mestu León in ga je promoviral leonski oddelek za lokalno upravo. Ta tečaj je bil namenjen učencem 5. in 6. letnika osnovne šole (11- in 12-letnikom), kjer se leonski jezik poučuje z leonsko kulturo. Leonščino v razredih za odrasle je v letih 2008–2009 preučevalo več kot sto ljudi. Na uradnih tečajih, ki jih je razvil oddelek za leonsko kulturo leonskega mestnega sveta, je pet stopenj za odrasle.<ref>"[http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= Cuasi douscientos alunos estudiarán Llingua Llïonesa esti añu]". Ayuntamiento de León. 14 November 2008. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20091204133615/http://www.aytoleon.es/web/ActualidadServlet/leon/ayto/actualidad/detallenoticias/index.jsp?comando=getDetalleNoticia&idNoticia=8256&idVideo=&idEncuesta= |date=December 4, 2009 }}</ref> Najbolj aktiven strokovnjak sodobnega leonskega jezika je jezikoslovec [[Héctor García Gil]] (leonsko ''Héctor Xil''), ki se je rodil tudi v mestu Leónu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |title=Llionés en marcha |work=La Nueva España |date=23.2.2010 |accessdate=30.3.2025 |language=ast |archive-date=2016-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160811204318/http://www.lne.es/nueva-quintana/2010/02/23/lliones-marcha/877248.html |url-status=dead }}</ref> ==Pobratena mesta== León je pobraten z: *{{flagicon|POR}} Bragança, [[Portugalska]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |title=Una delegación leonesa inicia en Bragança el hermanamiento entre las ciudades&nbsp;– León |publisher=www.diariodeleon.es |date=2006-02-20 |access-date=2011-04-10 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606013558/http://www.diariodeleon.es/noticias/noticia.asp?pkid=241326 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|POR}} [[Porto]], Portugalska<ref>{{navedi splet|url=http://www.infoidiomas.com/paises/portugal/cityoporto.asp |title=Oporto &#124; Portugal |publisher=Infoidiomas.Com |date=2010-11-15 |access-date=2011-04-10}}</ref> *{{flagicon|MEX}} León (Guanajuato), [[Mehika]]<ref name="larazon.es">{{navedi splet |url=http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |title=Ciudades y pueblos se benefician del hermanamiento con otros territorios |publisher=Larazon.es |access-date=2011-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091221081618/http://www.larazon.es/noticia/ciudades-y-pueblos-se-benefician-del-hermanamiento-con-otros-territorios |archive-date=2009-12-21 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|RUS}} [[Voronež]], [[Rusija]] *{{flagicon|IRL}} [[Dublin]], [[Irska]] *{{flagicon|PRC}} Šjangtan, [[Kitajska]]<ref name="europapress.es">{{navedi splet| title = Xiangtan (China) se hermana con León y establece por primera vez colaboraciones con una ciudad europea | url = http://www.europapress.es/castilla-y-leon/noticia-xiangtan-china-hermana-leon-establece-primera-vez-colaboraciones-ciudad-europea-20101118152616.html | access-date = 2010-11-18}}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija<ref name="leonoticias.com">{{navedi splet| title = León y Córdoba, hermanas | url = http://www.leonoticias.com/frontend/leonoticias/Leon-Y-Cordoba-Hermanas-vn42923-vst216 | publisher=Leonoticias | access-date = 2010-01-23|language=es}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Chartres]], Francija == Hrana == [[File:Cecina.jpg|right|thumb|''Cecina'': leoneška tradicionalna hrana]] V široki paleti leonske kuhinje so najbolj reprezentativne naslednje jedi: ''cecina'' (sušeno, prekajeno oslovo meso), ''morcila'' (krvavica), ''botillo'' (jed z mesom polnjenega svinjskega črevesa), česnova juha, ''el cocido leonés'' ( mešanica mesa z zelenjavo in čičeriko, postrežena po zelenjavno-vermicelli juhi) in ''mantekad'' (pecivo). Drug zelo pomemben del gastronomije Leóna so tapasi, ki jih v nasprotju s preostankom Španije običajno strežejo brezplačno s pijačami. Zelo pogosto gremo ''de tapas'' ali ''tapear'', tj. Gremo na nekaj pijač (''un corto'', kar je zelo majhno pivo, ''una caña'', kar je približno pol litra piva ali ''un vino'', kozarec vina) tik pred kosilom, vendar bolj običajno kot lahka oblika večerje. ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:05_San_Marcos.JPG|Fasada samostana sv. Marka. File:Hostal de San Marcos Leon.jpg|''Hostal de San Marcos'' File:León Casa Botines JMM.JPG|[[Casa Botines]]. File:Edificio Europa Leon.jpg|Stavba Europa. File:SanMarcelonoche.jpg|Palacio de los Guzmanes. File:San_Isidoro.JPG|Glavna fasada kraljeve bazilike sv. Izidorja. File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|Panteón kraljev v baziliki sv. Izidorja. File:Ordoño1.jpg|Plaza de Santo Domingo. File:Spain-Leon-Plaza Major2005.JPG|Plaza Mayor. File:CalleAnchaLeón.jpg|Calle Ancha de León. File:Museodeleon.jpg|Leónski muzej. File:Musac2.jpg|Museo de Arte Contemporáneo de Castilla y León. File:Entradabiblico.jpg|Biblijski in velikonočni muzej. File:Emperador.jpg|Emperador Theatre. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|León }} *[http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=918&page_id=734 Basilica Saint Isidore of Leon] *[http://www.aytoleon.es/ León City Council] {{in lang|es}} *[http://www.turismoenleon.com/ Tourism in León] {{in lang|es}} *[https://web.archive.org/web/20080306185047/http://leon.ocioyturismorural.com/ Rural Tourism in León] {{in lang|es}} {{Coord|42|36|20|N|5|34|12|W|display=title|type:city_region:ES}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija: Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:León, Španija| ]] {{normativna kontrola}} df0k8gy3arxegul5gcxt8418b82q3p3 0 504987 6657854 6655169 2026-04-09T14:00:02Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Michelangelo Caravaggio 040.jpg]] → [[File:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]]) 6657854 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = San Luigi dei Francesi | fullname = | other name = <br/> {{lang|la|S. Ludovici Francorum de Urbe}} | native_name = | native_name_lang = | image = San Luigi dei Francesi Church.jpg | caption = Fasada San Luigi dei Francesi, Francoska narodna cerkev v Rimu | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = {{coord|41|53|59|N|12|28|29|E|region:IT_type:landmark_source:kolossus-itwiki|display=title}} | location = Piazza di S. Luigi de Francesi, [[Rim]] | country = [[Italija]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous denomination = | website = {{url|http://www.saintlouis-rome.net}} | founded date = | founder = | dedication = sveti Ludvik IX. Francoski | dedicated date = | consecrated date = | status = naslovna cerkev, Francoska narodna cerkev v Rimu | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = [[Giacomo della Porta]], [[Domenico Fontana]] | architectural type = [[baročna arhitektura]] | style = | years built = | groundbreaking = 1518 | completed date = 1589 | construction cost = | length = 51 m | width = 35 m | width nave = 14 m | other dimensions = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | archdiocese = | metropolis = | diocese = }} '''Cerkev svetega Ludvika Francoskega''' (italijansko ''San Luigi dei Francesi'', francosko ''Saint Louis des Français'', latinsko ''S. Ludovici Francorum de Urbe'') je francoska narodna cerkev in [[rimskokatoliška cerkev]] v [[Rim]]u, nedaleč od trga [[Piazza Navona]]. Cerkev je posvečena Devici Mariji, sv. Denisu Areopagitu in sv. Ludviku IX., francoskemu kralju. Cerkev je zasnoval [[Giacomo della Porta]], zgradil jo je Domenico Fontana med letoma 1518 in 1589, dokončala pa jo je z osebnim posredovanjem [[Katarina Medičejska|Katarine Medičejske]], ki ji je podarila nekaj premoženja na tem območju. Je francoska narodna cerkev v Rimu.<ref name="PEF">{{Navedi splet |url=http://www.france-vatican.org/patrimoinepieux.php |title=Les pieux établissements de la France à Rome et à Lorette (in French) |accessdate=2021-09-08 |archive-date=2011-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726063805/http://www.france-vatican.org/patrimoinepieux.php |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.saintlouis-rome.net/leseglises.php Les églises françaises à Rome (Official website)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203055655/http://saintlouis-rome.net/leseglises.php |date=2009-02-03 }}</ref> Je naslovna cerkev. Trenutni kardinal-duhovnik tega naslova je André Vingt-Trois, nadškof Pariza.<ref>Ambassade de France près le Saint-Siège, ''Saint-Louis des Français'' {{navedi splet |url=http://www.france-vatican.org/stlouis2.php |title=Archived copy |accessdate=2009-08-30 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080530231203/http://www.france-vatican.org/stlouis2.php |archivedate=2008-05-30 }}.</ref> == Zgodovina == Ko so [[Saraceni]] leta 898 požgali samostan Farfa v severnem [[Lacij]]u, se je skupina beguncev naselila v Rimu.<ref>Goyau, Georges (1913). "Abbey of Farfa" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Abbey_of_Farfa]</ref> Nekateri menihi so ostali v Rimu tudi potem, ko je njihov opat Ratfredus (934–936) obnovil samostan. Do konca 10. stoletja je bil samostan Farfa v Rimu lastnik cerkva, hiš, mlinov na veter in vinogradov. Bula svetega rimskega cesarja [[Oton III.|Otona III.]] leta 998 potrjuje lastništvo treh cerkva:<ref>{{citation|last=Stroll|first= Mary |title=The medieval Abbey of Farfa: target of papal and imperial ambitions|series=Volume 74 of Brill's studies in intellectual history|pages=32–33|year=1997|url=https://books.google.com/books?id=tlJudR5rsgIC&pg=PA33|isbn=978-90-04-10704-5}}</ref> Santa Maria, San Benedetto in oratorija San Salvatore. Ko so leta 1480 svojo lastnino prepustili [[Medičejci|Medičejcem]], je cerkev Santa Maria postala cerkev svetega Ludvika Francoskega. Kardinal Giulio di Giuliano de 'Medici je leta 1518 naročil Jean de Chenevièresu, da zgradi cerkev za francosko skupnost.<ref>Lesellier, J. (1931), ''Jean de Chenevières, sculpteur et architecte de l'église Saint-Louis-des-Français à Rome'', Mélanges d'archéologie et d'histoire, '''48''' (48), pp. 233–67.</ref> Chenevières je zasnoval osmerokotno, centralno načrtovano zgradbo.<ref>Stefan Grundmann, Ulrich Fürst, ''The Architecture of Rome: An Architectural History in 400 Individual Presentations'' (Stuttgart: Edition Axel Menges, 1998), p. 180.</ref> Gradnja je bila ustavljena, ko je bil leta 1527 Rim opustošen, cerkev pa sta leta 1589 dokončno dokončala Domenico Fontana in Giacomo della Porta, ki sta fasado zasnovala po popolnoma drugačni zasnovi. Cerkev je 8. oktobra 1589 posvetil francoski zaščitnik pred svetim sedežem kardinal François de Joyeuse.<ref>Armailhacq, p. 183.</ref> Notranjost je med letoma 1749 in 1756 obnovil Antoine Dérizet. Fundacija ''Pieux Etablissements de la France à Rome et à Lorette'' je odgovorna za pet francoskih cerkva v Rimu in stanovanjske zgradbe v Rimu in v Loretu. Ustanovo vodi "upravni namestnik", ki ga imenuje francoski veleposlanik pri Svetem sedežu. == Zunanjost == Giacomo della Porta je fasado naredil kot dekorativno delo, ki je popolnoma neodvisno od telesa konstrukcije, metoda, ki je bila kasneje zelo kopirana.<ref>''Giacomo della Porta'', G. Gietmann [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Giacomo_della_Porta]</ref> Francoski značaj je razviden iz same fasade, ki ima več kipov, ki spominjajo na nacionalno zgodovino: to so [[Karel Veliki]], sv. Ludvik, sv. Klotilda in sv. Ivana Valois. V notranjosti so tudi freske [[Charles-Joseph Natoire|Charlesa-Josepha Natoira]], ki pripovedujejo zgodbe o svetem Ludviku IX., svetem Denisu in [[Klodvik I.|Klodviku]]. [[File:San Luigi dei Francesi (Rome) - Ceiling HDR.jpg|thumb|Strop je delo Charles-Josepha Natoira]] == Notranjost == Z umetniškega vidika je cerkev vzvišena Francija s predstavitvijo njenih svetnikov in njenih največjih zgodovinskih osebnosti. V notranjosti so freske z apoteozo sv. Ludvika in sv. Dionizija ter zgodba o življenju Klodvika. Na dveh mestih sta pravi mojstrovini umetnosti 17. stoletja. V drugi kapeli na desnem hodniku sta freska z zgodbami o sveti Ceciliji [[Domenichino|Domenichina]] in na oltarju kopija [[Raffaello Santi|Rafaelove]] sv. Cecilije, [[Guido Reni|Guida Renija]]; v peti kapeli leve stranske ladje (kapela Contarelli) so tri absolutne mojstrovine [[Caravaggio|Caravaggia]]: ''mučeništvo svetega Mateja'', ''sveti Matej in angel'' ter ''Klicanje svetega Mateja''. <gallery perrow="5"> File:Caravaggio — The Calling of Saint Matthew.jpg|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje svetega Mateja]]'' File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg|''[[Navdih sv. Mateja (Caravaggio)|Navdih svetega Mateja]]'' File:The Martyrdom of Saint Matthew-Caravaggio (c. 1599-1600).jpg|''Mučeništvo svetega Mateja'' File:San Luigi dei Francesi (Rome) - Interior HDR.jpg|Notranjost File:Lazio Roma SLuigiFrancesi2 tango7174.jpg|Merklinove orgle </gallery> [[File:PlanLuigiFrancesi.jpg|thumb|right|Tloris cerkve]] === Grobnice === Cerkev je bila izbrana za pokop številnih višjih prelatov in pripadnikov francoske skupnosti v Rimu:<ref>Arnaud (1892), pp. 59–61, listed twenty-seven burials.</ref> med njimi je klasični liberalni ekonomist Frédéric Bastiat, kardinal François-Joachim de Pierre de Bernis, veleposlanik v Rimu pri Ludviku XV. in Ludviku XVI. <ref>He died in 1794. Only his heart is buried at S. Luigi. His remains were transferred to France: Armailhacq, p. 216.</ref>, ter Henri Cleutin, francoski poročnik na Škotskem iz 16. stoletja. Tam je tudi grob Pauline de Beaumont, ki je umrla zaradi porabe v Rimu leta 1805, ki jo je postavil njen ljubimec Chateaubriand. Kipar Pierre Le Gros mlajši je pokopan tukaj v neoznačenem grobu.<ref>{{citation | isbn = 0-9529925-0-7 | title = Pierre le Gros, 1666-1719 | last1 = Bissell | first1 = Gerhard | year = 1997 | page = 19}}</ref> Napise, najdene v San Luigi dei Francesi, dragocenem viru, ki ponazarja zgodovino cerkve, je zbral in objavil Vincenzo Forcella.<ref>V. Forcella, ''Inscrizioni delle chese e d' altre edifici di Roma, dal secolo XI fino al secolo XVI'' Volume III (Roma: Fratelli Bencini, 1873), pp. 1–103.</ref> == Hospic San Luigi dei Francesi == Ob cerkvi je poznobaročni Ospizio San Luigi dei Francesi. Zgrajen je bil v letih 1709–1716 kot kraj za bivanje francoske verske skupnosti in romarjev brez sredstev.<ref>Arnaud, pp. 44–48, gives the early history of the Hospice, which began through the action of Jacques Bugnet, Archdeacon of Chartres and ''Doctor in utroque iure'', in 1480.</ref> Na njegoci verandi je doprsni kip Kristusa, katerega obraz je tradicionalno identificiran kot [[Cesare Borgia]]. V notranjosti je galerija s portreti francoskih kraljev in pomembna glasbena dvorana. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|San Luigi dei Francesi}} * Uradna spletna stran škofije Rim, [https://web.archive.org/web/20110721222857/http://www.vicariatusurbis.org/Ente.asp?ID=829 Chiesa Rettoria San Luigi dei Francesi in Campo Marzio] *[http://saintlouis-rome.net/ Uradna spletna stran cerkve ] [[Kategorija:Cerkve v Rimu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1589]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]] {{normativna kontrola}} r6wju23c5a9c3mua0itif47acbek7cv 0 506414 6658239 6653292 2026-04-10T11:24:28Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = #7c5199 | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br>[[antiglobalizem]]<br>[[zanikanje podnebnih sprememb]]<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46|archive-date=2024-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240302231520/https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|url-status=dead}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Resni.ca}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex={{party color|Resni.ca}}}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{party color|Resni.ca}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{party color|Resni.ca}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|#7c5199;}} vijolična, {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = [https://stranka-resnica.si/ stranka-resnica.si] | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Matjaž Gorjup]] | general_secretary = [[Špela Strelec]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' je slovenska zunajparlamentarna [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Resni.ca je pogosto označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Pregled == Stranko '''Državljansko gibanje Resni.ca''' je 26. decembra 2020 s somišljeniki ustvaril<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> kranjski mestni svetnik<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> [[Zoran Stevanović]], ki stranko tudi vodi. Stranka ima sedež na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0" /> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel: »[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> === Lista Zoran Za Kranj === Zoran Stevanović se je pred ustanovitvijo stranke Resni.ca politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer dvakrat kandidiral za župana in nazadnje je s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Politično udejstvovanje vodstva Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> === Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca z SDS in odziv stranke === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje z SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je Stevanović na upravni enoti Kranj podpisal dokument s katerim se zavezuje, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|200px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Matjaž Gorjup *'''Generalna sekretarka:''' Špela Strelec == Zgodovina == Stranka je bila ustanovljena 14. januarja 2021 s sedežem v Kranju, vodstvo stranke pa je ob ustanovitvi prevzel Zoran Stevanović.<ref name=":0" /> Stevanovič je 3. oktobra na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> Stevanović je napovedal vztrajanje pri stališču, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resnica predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] iziudq6tu7u3o9mgnxj873jrncxk8b1 0 507977 6658069 6653528 2026-04-10T08:05:07Z Sivimedved 235862 6658069 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Italija|Italiji]]'''. {{CompactTOC|center=yes}} == A == * [[Ema Abram]], slikarka * [[Franc Abram]], podjetnik in dobrotnik * [[Josip Abram]], odvetnik in politik * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]], odvetnik in narodni delavec * [[Jože Abram|Jože (Josip) Abram Trentar]], rimskokatoliški duhovnik, pisec in organizator planinstva * [[Laura Abram|Laura Abram (Abrami)]], profesorica in kulturna delavka * [[Ivan Artač]], učitelj, pisatelj, zgodovinar * [[Majda Artač Sturman]], profesorica, pesnica, pisateljica == B == [[Slika:France Bevk.jpg|sličica|[[France Bevk]]]] [[Slika:Vladimir Bartol 1953.jpg|sličica|[[Vladimir Bartol]]]] [[Slika:Bratuz Lojze.jpg|sličica|[[Lojze Bratuž]]]] * [[Alojzij Bole]], učitelj in šolski nadzornik * [[Drago Bajc]], matematik, fizik, šahist * [[Marijan Bajc]], prevajalec, radijski igralec * [[Pavel Bajc]], radijski igralec * [[Janko Ban]], glasbenik, zborovodja, raziskovalec, publicist, kulturni delavec * [[David Bandelj]], učitelj, zborovodja in pesnik * [[Vincenc Bandelj]], učitelj in publicist * [[Marko Bandelli]], poslanec, župan in minister v RS * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Vladimir Bartol]], pisatelj * [[Fran Baša]], odvetnik in narodni delavec * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]], profesor, ravnatelj in agronom * [[Anton Bedenčič]]''',''' duhovnik in vzgojitelj * [[Rado Bednařik]], časnikar in publicist * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], književnik, prevajalec in publicist * [[Filibert Benedetič]], pesnik, dramatik, šahist * [[Jožko Benedetič]], duhovnik, pesnik in kulturni delavec * [[Vesna Benedetič]], ilustratorka * [[Lojze Berce]], časnikar in urednik * [[Anita Bergnach]], učiteljica, pesnica in kulturna delavka * [[Engelbert Besednjak]], poslanec v rimskem parlamentu * [[Nadja Bevčar]], slikarka in grafična oblikovalka * [[Silvan Bevčar]], umetnik in učitelj * [[France Bevk]], pisatelj in prevajalec * [[Ferdo Bidovec]], antifašist in tigrovec * [[Maria Bidovec]], slovenistka v Neaplju * [[Valentin Birtič]] - Zdravko (''Birtig''), duhovnik in pesnik * [[Josip Bitežnik]], pravnik in politik * [[Mitja Bitežnik]], pravnik in kulturni delavec * [[Marko Bitežnik]], glasbenik violist * [[Arturo Blasutto]], duhovnik * [[Marija Blažina]], profesorica in ravnateljica * [[Arianna Bogatec]], jadralka * [[Livij Bogatec]], igralec * [[Mateja Bogatec]], športnica, svetovna prvakinja * [[Ivo Bolčina|Ivo (Ivan) Bolčina]], prosvetni delavec * [[Karel Bolčina|Karel (Carlo) Bolčina]], duhovnik, kulturni delavec, škofijski vikar * [[Ivan Bolle]], kemik, agronom in fitopatolog * [[Marko Brajnik]], kulturni delavec in gledališčnik * [[Darko Bratina]], politik * [[Vojko Bratina]], fizik * [[Andrej Bratuž]], kulturni delavec in publicist * [[Lojze Bratuž]], glasbenik in žrtev fašizma * [[Lojzka Bratuž]], pisateljica, kulturna delavka * [[Aleš Brecelj|Aleš]] ([[Aleš Brecelj|''Alejandro'') Brecelj]], šolnik, kulturni in politični delavec, publicist * [[Bogomil Brecelj]], doberdobski župnik, kulturni in prosvetni delavec * [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]], radijska urednica, kulturna delavka * [[Martin Brecelj]], novinar, publicist, kulturnoprosvetni in politični delavec * [[Bojan Brezigar]], časnikar in politik * [[Milko Brezigar]], ekonomist * [[Mirko Brumat]], duhovnik, pisatelj in kulturni delavec * [[Albin Bubnič]], učitelj in časnikar * [[Edi Bucovaz]], glasbenik * [[Andrej Budal]], pisatelj in prevajalec * [[Alojz Budin]], časnikar in narodni delavec * [[Jan Budin]], košarkar * [[Miloš Budin]], politik * [[Milan Bufon]], geograf * [[Alojz Jožef Bunc]], učitelj in prosvetni delavec * [[Peter Butkovič]], duhovnik, pisatelj, prevajalec, kulturni delavec == C == * [[Miranda Caharija]], igralka * [[Sergio Canciani]], novinar * [[Emil Cenčič]] (''Emilio Cencig''), duhovnik, narodni buditelj * [[Iztok Cergol]], glasbenik * [[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol Gabrovec]], klasična filologinja, profesorica * [[Jože Cesar]], slikar in scenograf * [[Boris Cibic]], kardiolog * [[Ivan Cibic]], zdravnik in organizator zdravstva * [[Majda Cibic]], profesorica slovenščine, literarna organizatorka * [[Milko Cibic]], organist in zborovodja * [[Leopold Cigoj]], duhovnik in publicist * [[Boris Cijan]], letalski inženir * [[Davide Clodig]] (David Klodič), glasbenik, matematik in kulturni delavec * [[Srečko Colja|Srečko Colja - Javornik]], politični delavec * [[Stojan Colja]], igralec * [[Miha Coren]], kulturni delavec in politik * [[Hadrijan Corsi]], podjetnik in politik * [[Claudia Coslovich]], metalka kopja * [[Janko Cotič]], politik * [[Lorenzo Crisetig]], nogometaš * [[Anton Cuffolo]] (Anton Kofol), duhovnik, narodni buditelj == Č == * [[Lavo Čermelj]], fizik * [[Dušan Černe]], novinar, politik, narodni delavec * [[Andrej Černic]], novinar * [[Ivan Černic]], ravnatelj in kulturni delavec * [[Karlo Černic]], profesor in publicist * [[Matej Černic]], odbojkar * [[Mateja Černic]], zborovodkinja * [[Mihaela Adelgundis Černic]], redovnica, profesorica slikanja in slikarka *[[Peter Černic]], profesor in šolski funkcionar * [[Avgust Černigoj]], slikar in grafik * [[Teodor Černigoj]], gospodarski strokovnjak, svetovalec v slov. zunanjem ministrstvu * [[Viljem Černo]], etnolog, knjižničar, prosvetni delavec * [[Marija Češčut]], profesorica, prosvetna delavka * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]], učitelj in javni delavec * [[Anica Čok]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Anton Čok]], duhovnik in narodni delavec * [[Ivan Marija Čok]], odvetnik in politik * [[Karel Čok]], posestnik, družbeni delavec * [[Danijel Čotar|Danijel (Danilo) Čotar]], agronom, publicist, prosvetni delavec * [[Marij Čuk]], književnik (pesnik, pisatelj, dramatik), gledališki kritik == D == * [[Aldo Daneu|Adi Daneu]], glasbenik * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Ivan Daneu]], učitelj in pisec šolskih učbenikov * [[Mara Debeljuh]], publicistka, prevajalka * [[Jože Dekleva]], pravnik in politik * [[Igor Devetak]], novinar * [[Jurij Devetak]], ilustrator, stripovski avtor * [[Remo Devetak]], politik in kulturni delavec * [[Evgen Dobrila]], šolnik, sindakalist * [[Aleš Doktorič]], učitelj, publicist * [[Alojz Dolhar]], zdravnik in planinec * [[Rafko Dolhar]], pisatelj in alpinist * [[Leopold Doljak]], organist in zborovodja * [[Ferdo Delak]], gledališki režiser * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz), slovensko-ameriški igralec * [[Franko Drasič]], športni trener in pedagog == E == * [[Lambert Ehrlich]], duhovnik, politik in narodni delavec == F == [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|sličica|[[Maks Fabiani]]]] * [[Maks Fabiani]], arhitekt in urbanist * [[Boris Fabjan]], profesor, matematik, šahist * [[Diomira Fabjan Bajc]], jezikoslovka in prevajalka * [[Dunja Fabjan]], astrofizičarka * [[Franc Fabris]], zborovodja in dirigent * [[Robert Faganel]], slikar * [[Josip Ferfolja]], pravnik, politik * [[Marko Feri]], glasbenik * [[Martina Feri]], glasbenica * [[Mirko Ferlan]], zborovodja * [[Franka Černic|Franka Ferletič Černic]], učiteljica, urednica in kulturna delavka * [[Davorin Ferligoj]], partizan, politik in gospodarstvenik * [[Fedora Ferluga Petronio]], profesorica, literarna zgodovinarka * [[Pavel Ferluga]], slikar * [[Eva Fičur]], profesorica in kulturna delavka * [[Mirko Filej]], duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec * [[Stanko Flego]], arheolog *[[Pavel Fonda]], zdravnik, psihiater, psihoanalitik in publicist *[[Dario Frandolič]], režiser *[[Igor Franko]], zobozdravnik *[[Vanja Franko]], slikar *[[Vida Franko]], profesorica in slikarka *[[Aleksander Furlan|Aleksander Furlan - Šandrin]], ljudski pesnik, pevec, pisec in kulturni delavec *[[Boris Furlan]], pravnik *[[Dušan Furlan]], časnikar in politik *[[Janko Furlan]], učitelj in publicist == G == * [[Igor Gabrovec]], politik * [[Andrej Gabršček]], založnik, urednik in politik * [[Jožko Gerdol]], radijski napovedovalec in kulturni delavec * [[Albin Germek]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ivan Nepomuk Glavina]], tržaško-koprski škof * [[Josip Golob]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris M. Gombač]], zgodovinar * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]], agronom in publicist * [[Alojz Gorjup]], politični in kulturni delavec * [[Drago Gorup]], igralec, gledališčnik, kulturni delavec * [[Ezio Gosgnach]]''',''' časnikar, polit. in kult. delavec * [[Petra Grassi]], dirigentka, zborovodkinja * [[Ivan Grbec]], skladatelj, zborovodja, publicist * [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]], glasbenik, zborovodja * [[Bogdan Grom]], slikar, grafik, kipar in ilustrator * [[Antje Gruden]], pesnica, novinarka in političarka * [[Barbara Gruden]], novinarka in dopisnica * [[Igo Gruden]], pesnik * [[Josip Gruden (odvetnik)|Josip Gruden]], odvetnik, kulturni delavec * [[Matej Gruden|Matej Gruden - Keko]], pesnik in glasbenik * [[Živa Gruden]], kulturna in pedagoška delavka * [[Bruno Guyon]], jezikoslovec, slavist * [[Paskval Gujon]] (Pasquale Guion), duhovnik, narodni delavec * [[Jurij Gustinčič]], novinar * [[Franc Guštin]], duhovnik == H == * [[Zorko Harej]], glasbenik, kulturni delavec * [[Ivanka Hergold]], pisateljica, prevajalka * [[Robert Hlavaty]], slikar * [[Lojze Hlede]], glasbenik * [[Ivan Marija Hrovatin]], arheolog * [[Miran Hrovatin]], fotoreporter in snemalec * [[Pavel Hrovatin]], kipar * [[Ivan Humar]], bolničar in politik * [[Kazimir Humar]], duhovnik, publicist, prosvetni delavec * [[Mirko Humar]], kulturni delavec in duhovnik == I == * [[Aleksander Ipavec|Aleksander Ipavec - Ipo]], harmonikar, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Avgust Ipavec]], duhovnik in skladatelj * [[Avgust Ivančič]], glasbenik == J == * [[Dario Jagodic]], arhitekt * [[Rado Jagodic]], likovni umetnik * [[Dušan Jakomin]], duhovnik, glasbenik, zborovodja, etnolog, publicist * [[Anton Jakončič]], bankir in politik * [[Jožko Jakončič]], pravnik in skladatelj * [[Rudolf Jančar]], partizan in pevec * [[Eleonora Jankovič]], operna pevka * [[Frančišek Jarc]], pravnik * [[Erika Jazbar]], novinarka in kulturna delavka * [[Dušan Jelinčič]], pisatelj in alpinist * [[Zorko Jelinčič]], soustanovitelj TIGR * [[Aleksi Jercog]], urednik, publicist in glasbenik * [[Ivo Jevnikar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Magda Jevnikar]], profesorica, kulturna delavka * [[Marjan Jevnikar]], inženir, kulturni delavec * [[Martin Jevnikar]], profesor, literarni zgodovinar, prevajalec, publicist * [[Franc Jeza]], časnikar, publicist, pisatelj * [[Janko Jež]], šolnik in kulturni delavec * [[Mitja Juren]], zgodovinski pisec == K == [[Slika:Franc Kavčič.jpg|sličica|[[Franc Kavčič]]]] * [[Anton Kacin]], šolnik, urednik in prevajalec * [[Milica Kacin Wohinz]], zgodovinarka * [[Odo Kalan]], športni delavec in publicist * [[Aleksej Kalc]], zgodovinar * [[Katerina Kalc]], slikarka in ilustratorka * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Viktor Kalister]], gospodarstvenik * [[Edi Kante]], vinogradnik in podjetnik * [[Franc Kavčič]], slikar * [[Ivo Kerže]], filozof * [[Oskar Kjuder]], glasbenik in partizan * [[Anton Klančič]], posestnik in politik * [[Niko Klanjšček]], narodni in kulturni delavec * [[Vladimir Klanjšček]], umetnik in slikar * [[Ferdo Kleinmayr]] ([[Nande Vrbanjakov]]), šolnik in pisatelj * [[Boris Kobal]], igralec in režiser * [[Ambrož Kodelja]], duhovnik in kulturni delavec * [[Marij Kogoj]], skladatelj * [[Samo Kokorovec]], kotalkar, svetovni prvak * [[Lara Komar]], gledališka in filmska igralka * [[Emil Komel]], skladatelj * [[Lojze Komjanc]], podjetnik in politik * [[Stana Kopitar]], igralka in režiserka * [[Ciril Koršič|Ciril Korsič]], trgovec in kulturni delavec * [[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Milko Kos]], zgodovinar * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Andrej Kosič]], slikar * [[Angel Kosmač]], duhovnik, kulturni delavec v Ricmanjih pri Trstu * [[Srečko Kosovel]], pesnik * [[Marija Kostnapfel]], pesnica, literarna zgodovinarka * [[Franko Košuta|Franko Košuta (Franco Cossuta)]], ladjedelniški inženir, narodni delavec * [[Karlo Košuta]] ([[Karlo Košuta|Carlo Cosutta]]), operni pevec, tenorist * [[Miran Košuta]], literarni zgodovinar * [[Miroslav Košuta]], pesnik, Prešernov nagrajenec * [[Adriano Kovačič]], ekonomist, podjetnik in bankir * [[Jasmin Kovic]], režiserka * [[Lidija Kozlovič]], igralka *[[Nada Kraigher]], pisateljica *[[Bogdan Kralj]], pianist, zborovodja *[[Elvira Kralj]], igralka *[[Emil Kralj]], gledališki igralec in režiser *[[Ivo Kralj]], glasbenik, zborovodja *[[Tone Kralj]], slikar, grafik in kipar * [[Anita Kravos]], igralka * [[Marijan Kravos]], šolnik, igralec, kulturni delavec * [[Marko Kravos]], pesnik in pisatelj * [[Julius Kugy]], alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]], etnolog == L == * [[Barbara Lah]], troskakalka *[[Anton Laščak]], arhitekt, inženir in pesnik *[[Aleš Lavrenčič]], violinist *[[Antonija Slavik|Antonija Lavrenčič Slavik]], narodna delavka *[[Hilarij Lavrenčič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Mario Lavrenčič]] (Laurencig), duhovnik in narodni delavec *[[Just Lavrenčič]], organist in zborovodja *[[Jernej Legat]], škof in teolog *[[Anton Legiša]], duhovnik in publicist *[[Dragomir Legiša]], novinar, politik in publicist *[[Alessio Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]], ekonomist, profesor in publicist * [[Marko Lokar]], košarkar * [[Vanja Lokar|Vanja (Giovanni) Lokar]], podjetnik, trgovec, mecen * [[Franko Luin]], tipograf in esperantist * [[Zoran Lupinc]], glasbenik, harmonikar == M == * [[Josip Macarol]], slikar * [[Mario Magajna]], fotoreporter * [[Nadja Maganja]] [[Jevnikar]], profesorica, narodna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)]], pravnik * [[Dorica Makuc]], časnikarka, publicistka in kulturna delavka * [[Pavla Makuc]], redovnica in učiteljica * [[Danijel Malalan]], gledališki igralec * [[Demetra Malalan]], pevka * [[Franc Malalan]], duhovnik in narodni delavec * [[Stane Malič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Humbert Mamolo]], ravnatelj, športnik, glasbenik in zborovodja *[[Loris Manià]], odbojkar *[[Marijan Markežič]], duhovnik, prosvetni delavec *[[Saša Martelanc]], urednik, pisatelj, kulturni delavec *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]], publicist, politik, narodni buditelj *[[Fran Marušič]], antifašist in tigrovec *[[Sergej Mašera]], častnik in narodni heroj *[[Manica Maver]], profesorica, radijska igralka, dramatičarka, kulturna delavka, režiserka *[[Marij Maver]], kulturni delavec, urednik *[[Alojz Mavrič]], javni delavec *[[Ivan Mercina]], učitelj in glasbenik * [[Boris Merhar]], literarni zgodovinar * [[Andro Merkù]], igralec * [[Jasna Merkù|Jasna Merku]], slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Pavle Merkù]], muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Peter Merkù]], inženir, publicist * [[Ace Mermolja]], pesnik in publicist * [[Edo Mihevc]], arhitekt, partizan, častnik * [[Marija Mijot]], pisateljica * [[Albert Miklavec]], pesnik in duhovnik * [[Jolka Milič]], pesnica, prevajalka in publicistka * [[Katja Milič]], namizna tenisačica * [[Sonja Milič]], igralka in trenerka namiznega tenisa *[[Zvonimir Miloš]], antifašist in tigrovec * [[Vasilij Mirk|Vasilji Mirk]], skladatelj, zborovodja * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], duhovnik, narodnokulturni delavec, profesor *[[Marjan Mozetič]] (Mozetich), skladatelj *[[Andrejka Možina]], glasbenica, čelistka *[[Livio Možina]], slikar *[[Tullio Možina]], glasbenik * [[Zoran Mušič]], slikar, grafik in risar * [[Lojze Mužina]], boksar == N == * [[Ivan Nabergoj]], poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Marica Nadlišek Bartol]], pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica * [[Ivan Novak (kovač)]], Politik in prosvetni delavec * [[Denis Novato]], harmonikar in glasbeni učitelj == O == * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]], politik * [[Ivan Omersa]], duhovnik in kulturni delavec * [[Edvard Orel]], vojaški topograf in kartograf * [[Jožko Ošnjak]], publicist * [[Alessandro Ota]] * [[Ignacij Ota]], glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Marko Ozbič]], pianist, dirigent in zborovodja == P == [[Slika:Jože Pirjevec 02.jpg|sličica|[[Jože Pirjevec]]]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|sličica|[[Boris Pahor]]]] * [[Franka Padovan]], učiteljica, političarka in kulturna delavka * [[Adrijan Pahor]], učitelj, publicist in kulturni delavec * [[Boris Pahor]], pisatelj * [[Drago Pahor]], učitelj, politični in kulturni delavec * [[Evelina Pahor]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]], skladatelj, glasbenik * [[Miloš Pahor]], glasbenik, glasbeni pedagog * [[Samo Pahor]], politik, zgodovinar, profesor, borec za pravice Slovencev * [[Sergij Pahor]], novinar, kulturni delavec * [[Vladimir Pahor]], zdravnik in pubicist * [[Klavdij Palčič]], slikar * [[Rossana Paliaga]], publicistka, glasbenica, kulturna delavka * [[Jurij Paljk]], pisatelj, pesnik, publicist * [[Boris Pangerc]], pisatelj, pesnik, pevec, politik * [[Josip Pangerc]], glasbenik, politik, državni funkcionar, deželni poslanec in odbornik * [[Boris Paternu]], literarni zgodovinar * [[Damijan Paulin]], kulturni in politični delavec * [[Bojan Pavletič]], novinar in športni organizator, pisatelj * [[Stanislav Pavlica]], zobozdravnik in prosvetni delavec * [[Josip Pečenko]], šolski, politični, sindikalni in javni delavec * [[Mariza Perat]], učiteljica in kulturna delavka * [[Jožica Peric]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Aleksandra Pertot]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Bruna Marija Pertot]], pesnica, pisateljica * [[Danilo Pertot]], režiser, igralec, radijski urednik in kulturni delavec * [[Dušan Pertot]], pevec, prevajalec, pisatelj in dramaturg * [[Marjan Pertot]], knjižničar, bibliograf, prosvetni in kulturni delavec * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]], zborovodja * [[Nada Pertot]], profesorica in šolnica * [[Riko Pertot]], urednik in narodni delavec * [[Simon Pertot]], zdravnik in prosvetni delavec * [[Stanko Pertot]], športni in narodni delavec * [[Drago Petaros]], organist * [[Glavko Petaros]], bančnik, pevec in pridelovalec oljk * [[Mara Petaros]], ravnateljica in narodna delavka * [[Mitja Petaros]], radijski igralec in kulturni delavec * [[Mojca Petaros]], prevajalka, publicistka in literarna ustvarjalka * [[Robert Petaros]], profesor, slavist, kulturni delavec * [[Stanko Petaros]], TIGRovec in narodni buditelj * [[Tomaž Petaros]], inženir, podjetnik in kulturni delavec * [[Ivan Peterlin]], športni in kulturni delavec, predsednik ZSŠDI * [[Jože Peterlin]], profesor, igralec, kritik, pedagog, režiser, urednik * [[Lučka Peterlin Susič]], profesorica, kulturna delavka, pisateljica, radijska igralka, režiserka * [[Matejka Peterlin Maver]], profesorica, radijska igralka, kulturna delavka, režiserka * [[Pavle Petričič]], narodni delavec * [[Veno Pilon]], slikar in grafik *[[Avgust Pirjevec]], zgodovinar, slovaropisec in knjižničar * [[Jože Pirjevec]], zgodovinar * [[Marija Pirjevec]], literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Andrej Pisani]], grafični oblikovalec, radijski igralec in režiser * [[Franko Pisani]], inženir in profesor * [[Lado Piščanc]], duhovnik, pesnik * [[Zora Piščanc]], pisateljica * [[Lučka Počkaj]], igralka * [[Marinka Počkaj]], radijska igralka, prevajalka * [[Renato Podberšič]], zgodovinar * [[Boris Podrecca]], arhitekt * [[Carlo Podrecca]], garibaldinec in pisatelj * [[Peter Podreka|Peter Podreka (Podrecca)]], duhovnik, pesnik, pisatelj, narodni buditelj * [[Franc Pohajač]], duhovnik, zborovodja in kulturni delavec * [[Mirko Polič]], skladatelj * [[Vera Poljšak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Fabrizio Polojaz]], podjetnik, kulturni delavec * [[Janez Povše]], gledališki in radijski režiser, književnik (dramaturg, dramatik, pesnik, publicist) * [[Marco Pozzetto]] * [[Aleksij Pregarc]], gledališki igralec in književnik * [[Radoslava Premrl]], pisateljica, prevajalka, kulturna delavka * [[Marjana Prepeluh]], radijska igralka, režiserka, dramaturginja * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]], duhovnik, kulturni delavec, publicist * [[Vid Primožič]], politik * [[Vilma Purič]], profesorica, literarna zgodovinarka, pisateljica == Q == * [[Patrick Quaggiato]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Marino Qualizza]], duhovnik, pisatelj, narodni delavec * [[Alessandro (Saša) Quinzi]], umetnostni zgodovinar == R == * * [[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]], kulturni delavec in zborovodja * [[Stanislav Rapotec]], slikar in častnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Hrabroslav Ražem]], organist, zborovodja in skladatelj * [[Joahim Ražem]] odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Srečko Ražem]], organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]], pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] pomorščak in slikar * [[Alenka Rebula Tuta]], pesnica, pisateljica in psihologinja * [[Alojz Rebula]], pisatelj, mislec *[[Ivan Regent]], komunistični aktivist *[[Lejla Rehar Sancin|Lejla Rehar]] Sancin, igralka, prevajalka, publicistka *[[Edoardo Reja]], nogometaš in trener * [[Alojzij Remec]], pisatelj * [[Milko Rener]], profesor in publicist * [[Alojzij Res]], pisatelj in prevajalec * [[Anton Resen]], duhovnik * [[Jožef Resen]], duhovnik * [[Josip Ribičič]], učitelj, pisatelj, dramatik in urednik * [[Mitja Ribičič]], politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Rob]], pisatelj * [[Corrado Rojac]], glasbenik, harmonikar in skladatelj * [[Josip Rojec]], pravnik in kulturni delavec * [[Tanja Romano]], svetovna prvakinja v kotalkanju * [[Nadia Roncelli]], urednica in kulturna delavka * [[Jožef Ruchini]], gradbenik * [[Aleksander Rudolf|Aleksander Rudolf (Saša)]], novinar in prosvetni delavec * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]], profesor, časnikar, politik, narodni delavec * [[Aldo Rupel]], pisatelj * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar *[[Lidija Rupnik]], telovadka *[[Edvard Rusjan]], letalec in pionir motornega letenja *[[Adrijan Rustja]], gledališki in radijski igralec, režiser *[[Karel Rutar]], zdravnik *[[Dušan Rybář]], novinar in publicist == S == * [[Rudolf Saksida]], slikar * [[Zora Saksida]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Magda Samec]], profesorica, ilustratorka * [[Smiljan Samec]], pisatelj, pesnik * [[Dorče Sardoč]], zobozdravnik, TIGRovec in narodni delavec * [[Ivan Saunig]], sadjar in politik * [[Frančišek Borgia Sedej]], škof in nadškof Gorice ter Gradiške * [[Danilo Sedmak]], šolnik, psiholog * [[Emil Semolič]], narodni in kulturni delavec * [[Alfonz Serjun]], zdravnik * [[Avgust Sfiligoj]], odvetnik in politik * [[Branko Simčič]], arhitekt, urbanist in umetnik * [[Oskar Simčič]], duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec * [[Teofil Simčič]], odvetnik in politik * [[Tomaž Simčič]], profesor, glasbenik, kulturni delavec * [[Albert Sirk]], slikar * [[Josip Skerk]], odvetnik in narodni delavec * [[Dina Slama]], glasbenica, skladateljica, zborovodja, kulturna delavka * [[Jurij Slama]], časnikar, radijski igralec * [[Herman Slamič]], partizan, športnik, * [[Edvard Slavik]], pravnik in politik * [[Jožica Smet]], prosvetna delavka * [[Ljuba Smotlak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Stanislav Soban]], profesor, pisec učbenikov, kulturni delavec * [[Ivan Sosič|Ivan Sosič (Sosich)]], prirodoslovec, geograf, profesor * [[Marko Sosič]], pisatelj in režiser * [[Milan Sosič]], gradbenik, šolnik, gospodarstvenik, politik in narodni delavec * [[Nataša Sosič]], radijska urednica, prosvetna delavka * [[Borut Spacal]], zdravnik in alpinist * [[Lojze Spacal]], slikar in grafik * [[Savo Spacal]], zdravnik psihjater * [[Silvio Spacal]], tiskar * [[Stojan Spetič]], novinar, parlamentarec in senator Italijanske republike * [[Herman Srebrnič]], organist in zborovodja * [[Tamara Stanese]], urednica, glasbenica, dirigentka * [[Milan Starc]], zdravnik in javni delavec * [[Magda Starec Tavčar]], umetnica in ilustratorka * [[Aldo Stefančič]], šolnik in kulturni delavec * [[Edvard Stepančič]], slikar * [[Adalbert Stubel]], učitelj in ravnatelj * [[Peter Suhadolc]], seizmolog, prof. geofizike, filatelist * [[Viktor Sulčič]], arhitekt * [[Breda Susič]], novinarka in kulturna delavka * [[Emidij Susič]], profesor, sociolog in publicist * [[Matej Susič]], slikar, grafik in ilustrator * [[Tomaž Susič]], profesor, radijski režiser in igralec == Š == * [[Maks Šah]], profesor, kulturni delavec * [[Vladimir Šav]], igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik * [[Jožko Šavli]], publicist, raziskovalec * [[Breda Šček]], skladateljica, zborovodkinja * [[Jernej Šček]], esejist, publicist, filozof * [[Matjaž Šček]], zborovodja, kulturni delavec *[[Virgil Šček]], poslanec v rimskem parlamentu in duhovnik *[[Karel Šiškovič]], zgodovinar * [[Igor Škamperle]], sociolog in prevajalec * [[Albin Škerk]] (tudi Škrk) narodni in politični delavec * [[Lojze Škerl]], škofov vikar in stolni kanonik v Trstu, kulturni delavec, časnikar * [[Silvester Škerl]], prevajalec in urednik * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Ljubka Šorli]], učiteljica, pesnica * [[Albin Henrik Špacapan]], kamnosek, trgovec in politik * [[Bernard Špacapan]], zdravnik in kulturni delavec * [[Bogomir Špacapan]], zborovodja in kulturni delavec * [[Lojze Špacapan]], slikar * [[Mirko Špacapan]], zdravnik, športnik, politični in kulturni delavec * [[Vekoslav Španger]], rodoljub * [[Drago Štoka]], odvetnik, politik in publicist * [[Jaka Štoka]], gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik * [[Alojz Štolfa]], javni delavec * [[Igor Švab]], politik, kulturni delavec * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Deziderij Švara]], slikar == T == [[Slika:Pino Tomazic.jpg|sličica|[[Pinko Tomažič]]]] * [[Andrej Tabaj]], duhovnik in narodni delavec * [[Božidar Tabaj]], igralec in narodni delavec * [[Ivan Tabaj]], duhovnik, profesor in kulturni delavec * [[Ivan Giovanni Tavčar]], pesnik, pisatel in esejist * [[Josip Tavčar]], profesor in publicist * [[Marko Tavčar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Miroslav Tavčar]], učitelj * [[Sergio Tavčar]], športni novinar * [[Zora Tavčar]], pisateljica * [[Vojmir Tedoldi|Vojmir (Guerrino) Tedoldi]], novinar * [[Filip Terčelj]], duhovnik, pisatelj, pesnik, publicist * [[Žitomir Terčelj]], učitelj, publicist, čebelar * [[Antek Terčon]], politični in kulturni delavec * [[Jernej Terpin]], odbojkar * [[Marjan Terpin]], gospodarstvenik, politik, kulturni delavec * [[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec, kulturni delavec * [[Marinka Theuerschuh]], urednica, radijska igralka * [[Pinko Tomažič]], komunistični aktivist * [[Jožef Tominc]], slikar * [[Fran Tončič]], pravnik in politik * [[Ivan Trinko]], duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Karel Vladimir Truhlar]], pesnik, jezuit, teolog in pedagog * [[Andreina Trusgnach]], bolničarka, pesnica in kulturna delavka * [[Mitja Tull]], harmonikar in glasbenik * [[Vladimir Turina]], šolnik in publicist * [[Glavko Turk]], gledališki in radijski igralec, režiser * [[Lida Turk]], urednica, publicistka * [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]], filmski režiser * [[Igor Tuta]], radijski urednik, publicist in kulturni delavec * [[Slavko Tuta]], publicist, narodnjak in kulturni delavec * [[Vera Tuta]], slavistka in kulturna delavka == U == * [[Anton Ukmar|Anton Ukmar - Miro]], partizanski poveljnik * [[Jakob Ukmar]], duhovnik in pisatelj * [[Jurij Ukmar]], duhovnik * [[Evelina Umek]], pisateljica, prevajalka, urednica * [[Mirella Urdih Merku]], prevajalka *[[Jurij Uršič]], kolesar == V == * [[Alojz Valenčič]], antifašist in tigrovec * [[Livij Valenčič|Livij (Livio) Valenčič]], radijski napovedovalec in igralec, kulturni delavec * [[Albin Valentinčič]], rodoljub in narodni delavec * [[Emil Valentinčič]], profesor in kulturni delavec * [[Franc Vecchiet]], umetnik, slikar in grafik * [[Mirko Vekjet]], duhovnik * [[Fran Edvard Venturini|Fran Venturini]], skladatelj in zborovodja * [[Ivan Verč]], literarni zgodovinar, univ. profesor, publicist * [[Sergej Verč]], igralec, režiser in pedagog * [[Marko Verginella]], košarkar * [[Marta Verginella]], zgodovinarka in antropologinja * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Ksenija Vidali Žebre|Ksenija Vidali]], operna pevka in pedagoginja * [[Marija Vidau]], kostumografinja * [[Nande Vidmar]], slikar, grafik in partizan * [[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]], politik in predsednik zveze evropskih manjšin * [[Sergij Vilfan]], zgodovinar * [[Boris Vitez]], košarkar * [[Sandra Vitez]], odbojkarka * [[Aleksander Vodopivec]], pianist, skladatelj in dirigent * [[Felicita Vodopivec]], učiteljica in kulturna delavka * [[Vinko Vodopivec]], duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Hrabroslav Volarič|Andrej (Hrabroslav) Volarič]], učitelj in skladatelj * [[Dimitrij Volčič|Dimitrij (Mitja) Volčič]], novinar in politik * [[Anamarija Volk Zlobec]], učiteljica, pisateljica * [[Bruno Volpi Lisjak]], pomorščak, ladijski strokovnjak, raziskovalec, publicist * [[Franc Vončina]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ubald Vrabec]], skladatelj in zborovodja * [[Vladimir Vremec]], publicist in kulturni delavec * [[Egidij Vršaj]], ekonomist, publicist * [[Stanko Vuk]], pesnik == Z == [[Slika:Janez Andrej Herrlein - Žiga Zois.jpg|sličica|[[Žiga Zois]]]] * [[Edvard Zajec]], slikar in grafik * [[Majda Zavadlav Paulin]], učiteljica, igralka in kulturna delavka * [[Barbara Zlobec]], klasična filologinja, prevajalka * [[Pavel Zlobec]], astronom * [[Ylenia Zobec]], pevka * [[Matjaž Zobec Slama]], pianist, čembalist, komorni glasbenik, pevec, glasbeni pedagog * [[Igor Zobin]], glasbenik, harmonikar in dirigent *[[Žiga Zois]], razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog *[[Boris Zuljan]], slikar in restavrator * [[Božo Zuanella]] (Natalino Zuanella), duhovnik, pisatelj in zgodovinar == Ž == * [[Avgust Žele]], duhovnik in pisatelj * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal,]] glasbenik in zborovodja * [[Edi Žerjal]], slikar, ilustrator, grafik * [[Ernest Žerjal]], gostinec in kulturni delavec * [[Franko Žerjal]], likovnik, režiser, gledališki in radijski igralec * [[Irena Žerjal]], književnica in pesnica * [[Stanko Žerjal]], duhovnik, publicist in narodni delavec * [[Stano Žerjal]], slikar * [[Viljem Žerjal]], duhovnik, kulturni delavec * [[Franka Žgavec]], glasbena učiteljica, prosvetna delavka in organizatorka * [[Marijan Živic]], duhovnik in narodni delavec * [[Stanko Živic]], duhovnik in profesor * [[Valentin Matija Živic]], inženir in podjetnik * [[Matija Žvanut]], trgovec in kulturni delavec == Italijani slovenskega rodu == * [[Marco Castellani]], glasbenik (mati tržaška Slovenka) * [[Manlio Cecovini]], nekdanji župan Trsta in poslanec v Evropskem parlamentu (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Armando Cossutta]], politik (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Danilo Dolci]], sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Michl Ebner]], politik (stari oče Slovenec iz Polzele) * [[Luigi Faidutti]], politik (družina slovenskega rodu iz Beneške Slovenije) * [[Gregor Fučka]], košarkar (slovenska družina iz Kranja) * [[Giorgio Gaber]] (Gaberščik), kantavtor in igralec (družina slovenskega rodu iz Gorice) * [[Franco Giraldi]], scenarist in filmski režiser (mati Slovenka iz Komna) * [[Gaetano Kanizsa]], psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Dara Kotnik Mancini]], novinarka in pisateljica (hči politika [[Ciril Kotnik|Cirila Kotnika]]) * [[Cesare Maldini]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Paolo Maldini]], nogometaš (sin Cesareja Maldinija) * [[Giovanni Moretti]], nadškof in nuncij (mati Slovenka iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]]) * [[Guglielmo Oberdan]] (Wilhelm Oberdank), iredentist (mati tržaška Slovenka) * [[Luigi Pellizzo]], nadškof (Beneški Slovenec) * [[Guido Podrecca]], politik in novinar (oče beneški Slovenec) * [[Vittorio Podrecca]], lutkar (oče beneški Slovenec) * [[Edoardo Reja]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Ločnika pri Gorici) * [[Ignazio Francesco Scodnik]] (rojen Ignacij Franc Škodnik), garibaldinski general (slovenska družina iz [[Kanal ob Soči|Kanala ob Soči]]) * [[Walter Veltroni]], politik, župan [[Rim|Rima]] in sekretar [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (mati Slovenka) == Glej tudi == * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] qsfxm1r0n12oqbk478lctjp4vun7i78 0 512732 6658237 6651156 2026-04-10T11:23:32Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658237 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = VESNA – zelena stranka | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Vesna-horizontal-header-150.png | president = [[Uroš Macerl]]<br>[[Urša Zgojznik]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Jaka Zevnik]]<br>[[Barbara Strajner]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Saša Fras]] | general_secretary = [[Klemen Belhar]] | foundation = {{Start date|2022|02|09}} | ideology = [[Zelena politika|Zelene politike]] | website = {{Political party data|website}} | position = [[leva sredina]] do [[politična levica|levica]] | european = {{nowrap|[[Evropska zelena stranka]]}} | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|5|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena }} '''VESNA – zelena stranka''' je [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 9. februarja 2022. Na ustanovnem kongresu je predstavila program in 4 programske stebre: [[Naravno okolje|okolje]], [[demokracija]], socialna pravičnost in [[ustvarjalnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena je stranka Vesna, vodita jo Urša Zgojznik in Uroš Macerl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-je-stranka-vesna-vodita-jo-ursa-zgojznik-in-uros-macerl/611836|website=RTVSLO.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika stranke sta [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Prvi steber Vesninega programa predstavljajo okoljska vprašanja: prehod v [[Trajnostnost|trajnostno]] naravnano in vzdržno družbo brez nižanja demokratičnih standardov. Drugi steber izpostavlja vprašanja demokracije, vladavine prava, pomen civilne družbe, svobodnih in neodvisnih medijev ter pravic žensk in drugih ranljivih skupin. Tretji steber naslavlja teme socialne pravičnosti: vprašanje dostopnosti stanovanj, dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, dela, in novih načinov obdavčitve. Četrti steber programa je posvečen iznajdljivosti, ustvarjalnosti in novim znanjem.<ref>{{Navedi splet|title=Program - Vesna zelena stranka|url=https://www.vesnazelenastranka.si/program/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Stranko so ustanovili posameznice in posamezniki z izkušnjami na področju varovanja okolja, gospodarstva, lokalne samouprave ter nacionalnih in evropskih politik. Za prva sopredsednika sta bila izvoljena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]], za prva sopodpredsednika pa [[Jasmina Jerant]] in [[Klemen Belhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Na politični oder uradno vstopila zelena stranka Vesna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/na-politicni-oder-uradno-vstopa-zelena-stranka-vesna/|website=Delo.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}</ref> Sopredsednika sta ob ustanovitvi stranke odstopila z vodilnih mest svojih okoljevarstvenih društev: Macerl je že predhodno odstopil z mesta predsednika društva [[Eko krog]],<ref>{{Navedi splet|title=Macerl ob vstopu v stranko Vesna odstopil z mesta predsednika Eko kroga|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/macerl-ob-vstopu-v-stranko-vesna-odstopil-z-mesta-predsednika-eko-kroga/604846|website=RTVSLO.si|date=2021-12-13|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> Zgojznik pa po ustanovitvi z dotedanjega mesta predsednice društva [[Ekologi brez meja]].<ref>{{Navedi splet|title=Urša Zgojznik odstopila z mesta predsednice Društva Ekologi brez meja|url=https://ebm.si/prispevki/ursa-zgojznik-odstopila-z-mesta-predsednice-drustva-ekologi-brez-meja|website=ebm.si|date=2022-02-14|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref> V začetku septembra 2022 so na skupni tiskovni konferenci sporočili, da bodo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] podprli neodvisnega kandidata [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]. Ta je zasedel četrto mesto med sedmimi kandidat, z 10,60 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Junija 2023 je VESNA postala uradna članica [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]] (EPG). Sprejem so v stranki pospremili z besedami, da se s to potezo začenja »prava zelena politika v Sloveniji.«<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna postala del “evropske zelene družine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-vesna-postala-del-evropske-zelene-druzine/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref> Na rednem volilnem kongresu, ki je potekal 16. novembra 2025 v Kranju, sta bila dotedanja sopredsednika Urša Zgojznik in Uroš Macerl izvoljena za nov mandat na čelu stranke. Člani so potrdili tudi volilni manifest, ki kot ključne točke izpostavlja boj proti draginji, pospešek gospodarstva, varnost za ljudi in naravo ter povezano skupnost.<ref name=":0" /> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 16.089 | 1,35 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{Increase}} 4,34 | {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}} | {{Steady}} 0 | 6.{{efn|Nastopila skupaj z Levico; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}} | |- |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka na svojih prvih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga, saj je osvojila 1,35 % glasov.<ref>{{Citat|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=dvk.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Vesna se je na volitve odpravljala skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref> 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sopredsednica Zgojznik je kandidirala v okraju Mozirje, sokoordinator Macerl pa v Zagorju ob Savi.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2022 === {{main|Lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je imela svoje županske kandidate na lokalnih volitvah 2022 v 6 občinah. Samostojne svetniške liste pa je vložila v 12 občinah. Skupno je bilo po občinah izvoljenih 5 svetnikov stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Hvala za vsak glas: Lokalne volitve 2022|url=https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-12-24|language=sl|archive-date=2023-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231224090701/https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Občina ! rowspan="2" |Kandidat ! colspan="3" |Rezultat |- ! Št. glasov ! % glasov ! Uvrstitev |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |Jasminka Dedić |2.796 |3,16 % |align=center|7. |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] |Matej Bukovec |76 |23,46 % |align=center|2. |- |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] |Uroš Pikl |176 |10,94 % |align=center|3. |- |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] |Tatjana Vokić Vojkovič |72 |2,13 % |align=center|5. |- |[[Občina Turnišče|Turnišče]] |Tina Hozjan Žižek |225 |16,85 % |align=center|2. |- |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] |Marjan Geohelli |616 |9,57 % |align=center|4. |- |} == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 71.023 | 10,53 | {{steady}} | {{Composition bar|1|9|hex=#00a65e}} | {{steady}} | 3. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Novembra je stranka odprla evidentacijski postopek za oblikovanje liste za evropske volitve. K sodelovanju so povabili vse državljane, poudarili so, da članstvo v stranki ni pogoj za umestitev na listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna listo za evropske volitve odpira za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-vesna-listo-za-evropske-volitve-odpira-za-vse/688493|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VESNA na evropske volitve s pogumom in skrbjo za sočloveka in naravo|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-11-19|language=sl|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119190026/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|url-status=dead}}</ref> 7. februarja 2024 so potrdili, da bo nosilec samostojne strankarske liste kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu kandidatne liste Vesne bo Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/na-celu-kandidatne-liste-vesne-bo-vladimir-prebilic/697555|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-07|language=sl}}</ref> 8. aprila je Vesna predstavila svojo dokončno listo kandidatov. Nanjo je uvrstila tudi oba sopredsednika stranke ter publicistko [[Manca Košir|Manco Košir]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-predstavila-kandidate-na-listi-tudi-znana-publicistka-in-profesorica/|website=n1info.si|accessdate=2023-04-08|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 22. aprila je stranka vložila svojo listo na DVK, in sicer s podporo 1680 volivcev, ki so jih zbrali v treh dneh. Nosilec Vladimir Prebilič je poudaril, da bo njihova kampanja temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna – zelena stranka vložila kandidatno listo za evropske volitve, nosilec je Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-zelena-stranka-vlozila-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-vladimir-prebilic/705850|accessdate=2024-04-27|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Zaradi smrti kandidatke Mance Košir dne 2. maja 2024, je Državna volilna komisija 9. maja odločila, da ostane osmo mesto na listi Vesne prazno, z odločitvijo je bila stranka zadovoljna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna na evropske volitve z osmimi kandidati in praznim prostorom na glasovnici|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-na-evropske-volitve-z-osmimi-kandidati-in-praznim-prostorom-na-glasovnici/707683|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> # [[Vladimir Prebilič]] # [[Urša Zgojznik]] # [[Klemen Belhar]] # Marike Grubar # [[Uroš Macerl]] # Andreja Marolt # Ibrahim Nouhoum # / # Saša Fras. 9. junija 2024 je stranki uspel preboj v Evropski parlament. Dobila je 10,52 % glasov, evropski poslanec je postal nosilec liste [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Bruseljski stolčki: SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-glasujete-lahko-do-19-ure.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-16|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2022]] lcb2dq5bt1wylcb21h3dy8grtyq0uqy 0 516329 6658047 6641808 2026-04-10T07:24:08Z Pv21 142817 konec mandata 6658047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]] (takrat [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]), odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na državnozborskih volitvah 2026 za poslanko ni bila izvoljena. Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma, ki sta bila rojena leta 2012 živi v Ljubljani. Gre za dvojčka z imenoma Filip in David.<ref name=":0" /> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] c7odlbq3zcdfmervbudpy7ikhhxd4fw 6658056 6658047 2026-04-10T07:35:20Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]; dodal [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]] (takrat [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]), odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na državnozborskih volitvah 2026 za poslanko ni bila izvoljena. Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma, ki sta bila rojena leta 2012 živi v Ljubljani. Gre za dvojčka z imenoma Filip in David.<ref name=":0" /> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] 4n5tdobfbg5yjjd6e02z3kpgxwp7cro 6658117 6658056 2026-04-10T09:06:24Z VidicK01 193275 6658117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]] (takrat [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]), odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] za poslanko ni bila izvoljena, v okraju Ljubljana Center je prejela 29,99 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma, ki sta bila rojena leta 2012 živi v Ljubljani. Gre za dvojčka z imenoma Filip in David.<ref name=":0" /> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] 28qyeygk3u7by1hzl1aqzt80g770ano 6658175 6658117 2026-04-10T10:16:36Z A09 188929 /* Predsednica državnega zbora */ št. glasov 6658175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]] (takrat [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]), odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] za poslanko ni bila izvoljena, v okraju Ljubljana Center je prejela 4083 (29,99 odstotka) glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma, ki sta bila rojena leta 2012 živi v Ljubljani. Gre za dvojčka z imenoma Filip in David.<ref name=":0" /> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] tci4fpdq0bxd3yfokic3k3gdd62e6f7 6658176 6658175 2026-04-10T10:17:16Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]]; dodal [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]] (takrat [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]), odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] za poslanko ni bila izvoljena, v okraju Ljubljana Center je prejela 4083 (29,99 odstotka) glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma, ki sta bila rojena leta 2012 živi v Ljubljani. Gre za dvojčka z imenoma Filip in David.<ref name=":0" /> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] gpnh9aj4fuxpsbokvl88815gex0cy5b 0 516719 6657975 6262512 2026-04-09T19:54:22Z Yerpo 8417 tn 6657975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Mureš | name_other = Mureș<br/>Maros <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = MuresRiver.750pix.jpg | image_size = | image_caption = Reka Mureš v Aradu | map = Raul Mures.png | map_size = | map_caption = <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Romunija]] in [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = {{hlist|[[Arad]]|[[Târgu Mureș]]|[[Szeged]]}} <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 789 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= Makó | discharge1_min = | discharge1_avg = 184 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[karpati]] | source1_location = [[Voșlăbeni|Izvorul Mureșului]], okrožje Harghita, [[Romunija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|36|55|N|25|37|2|E|display=inline}} | source1_elevation = 850 m | mouth = [[Tisa]] | mouth_location = [[Szeged]], okrožje Csongrád, [[Madžarska]] | mouth_coordinates = {{koord novi|46|15|6|N|20|11|39|E|type:_river}} | mouth_elevation = 75 m | progression = Tisa→ Donava→ Črno morje | river_system = | basin_size = 30.332 km² 30.190.1 km²<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.riversnetwork.org/rbo/index.php/river-blogs/east-europe/itemlist/category/1019-tisza|title=Rivers Network|year=2020|accessdate=2022-04-11|archive-date=2022-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20221012235247/https://www.riversnetwork.org/rbo/index.php/river-blogs/east-europe/itemlist/category/1019-tisza|url-status=dead}}</ref> | tributaries_left = Târnava, Sebeș, Strei | tributaries_right = Arieș | custom_label = | custom_data = | extra = |discharge2_location=Szeged (blizu ustja) |discharge2_avg=188,895 m³/s<ref name="#1"/> }} '''Mureš''' (romunsko ''Mureș'', madžarsko ''Maros'', srbsko ''Мориш/Moriš'', nemško ''Mieresch'') je 789 kilometrov dolga [[reka]] v vzhodni Evropi. Njeno porečje pokriva površino 30.332 km².<ref name="IPCDR">[https://www.icpdr.org/main/sites/default/files/Tisza_RB_Analysis_2007.pdf Analysis of the Tisza River Basin 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161017073752/https://www.icpdr.org/main/sites/default/files/Tisza_RB_Analysis_2007.pdf |date=2016-10-17 }}, International Commission for the Protection of the Danube River (PCDR)</ref> Izvira iz pogorja Hășmașu Mare v Vzhodnih [[Karpati]]h v [[Romunija|Romuniji]], Izvira blizu povirja reke [[Olt]] in se izliva v [[Tisa|Tiso]] v [[Szeged]]u na jugovzhodu [[Madžarska|Madžarske]]. V Romuniji je njena dolžina 761 km, velikost porečja pa 27.890 km².<ref>Atlasul cadastrului apelor din România. Partea 1[https://pdfslide.net/documents/184635870-atlasul-cadastrului-apelor-din-romaniapdf.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220922103919/https://pdfslide.net/documents/184635870-atlasul-cadastrului-apelor-din-romaniapdf.html |date=2022-09-22 }} (in Romanian). Bucharest: Ministerul Mediului. 1992. pp. 133–191. OCLC 895459847. River code: IV.1</ref> Reka Mureš teče skozi romunske županije Harghita, Mureș, Alba, Hunedoara, Arad in Timiș ter madžarsko županijo Csongrád. Največja mesta na Murešu so Târgu Mureș, Alba Iulia, Deva in Arad ter Makó na Madžarskem. Madžarski del Mureša je dolg 73 km od državne meje. Približno 28,5 km² na severni strani reke je zaščiten kot del [[narodni park Körös – Maros|narodnega parka Körös-Maros]]. [[Naravni rezervat poplavne ravnice Mureșa|Naravni park poplavne ravnice Mureša]] sestavljajo galerijski gozdovi, poplavni travniki in 0,6 km² gozdnega rezervata v bližini Szegeda. V srednjem veku so na reki na velikih splavih trgovali s soljo. V spodnjem toku Mureša je nekaj časa mejna reka med Madžarsko in Romunijo (18 km). Tu se državna meja imenuje ''premična''. To pomeni, da se vsakih deset let premeri struga, nato pa se v središčnici vodne poti vzpostavi državna meja. Na premikajoči se meji med sosednjima državama ni izravnave območij. Na tem delu gradi številne otoke (na primer t. i. »Nikogaršnji otok« v soseski Magyarcsanád) in danes celo nekoliko spreminja svojo strugo. Po podatkih romunske geodetske službe se je površina Romunije v zadnjih desetih letih na račun Madžarske povečala za približno 5000 kvadratnih metrov. Seveda je mogoče predvidevati, da bo v prihodnosti reka spremenila svoj tok proti jugu. Zadnji geodetski posnetek je bil leta 2006, nova državna meja pa se zdaj vzpostavlja??. Višina vode niha med najnižjim (-113 centimetrov, 2012) in najvišjim vodostajem (625 centimetrov, 1975), merjeno na državnem vodomeru Makó. To je še posebej problem, če njena poplava sovpada s poplavo Tise. Precej se spreminja tudi njen pretok vode, na primer leta 1970 je kazal vrednost med 30 m³/s in 2440 m³/s. Južno od izliva, v vodah reke Tise, se vode obeh rek nekaj časa spektakularno mešajo (ker se razlikujeta njihova barva in količina usedlin, ki jih prenašata). Na bregovih Mureša je veliko nasadov različnih vrst vrbe, grmičevja, žitaric in okopavnic ter trstičja (''Phragmites australis'') in močvirskega plevela. Pogosti so ''Echinochloa crus-galli'', združbe ''Isoëto-Nanojuncetea'', robida ''Rubus caesius'', deljenolistni mrkač (''Subás farkasfog''), podraščenec ''Aristolochia'', [[velika kopriva]] in [[Plazeča pirnica]]. == Ime == Znano je, da je reko prvič omenjal [[Herodot]] leta 484 pr. n. št. z imenom ''Maris'' (Μάρις).<ref>Hdt. 4.49</ref> [[Strabon]] jo imenuje ''Marisos'' (Μάρισος).<ref>Str. 7.3.13</ref> V latinščini je bila znana kot ''Marisus''; omenjena je tudi leta 948 v listini bizantinskega cesarja [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]], pod imenom ''Moreses'' (Μορήσης).<ref>Const. Porph. Admin. 40.39</ref><ref>Béla Köpeczi, [http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/67.html ''History of Transylvania: From the beginnings to 1606''].</ref> V nemščini je bila znana tudi kot ''Mieresch, Marosch'' ali ''Muresch'', zaradi [[Transilvanski Sasi|transilvanskih saških]] naselbin in predhodne [[Habsburžani|habsburške]] vladavine. V turščini pod Osmani je bila znana kot ''Maroş'' ali ''Muriş''. == Mesta in vasi == Ob reki Mureš, od izvira do ustja, so naslednja mesta: [[Toplița]], [[Reghin]], [[Târgu Mureș]], [[Luduș]], [[Ocna Mureș]], [[Aiud]], [[Teiuș]], [[Alba Iulia]], [[Geoagiu]], [[Orăștie]], [[Simeria]], [[Arad]], [[Nădlac]] (vsi v Romuniji), [[Makó]], [[Szeged]] (oba na Madžarskem). == Pritoki == Naslednje reke so pritoki reke Mureš (od izvira do ustja): Levo: Cărbunele Negru, Senetea, Fierăstrăul, Șumuleul Mare, Borzontul Mare, Borzontul Mic, Pietrosul, Bacta, Limbuș, Piatra, Eseniu, Martonca, Calnaci, Muscă, Gălăuțaș, Zăpodea, Măgheruș, Mărșinețul de Sus, Gudea Mare, Sălard, Iod, Borzia, Sebeș, Fițcău, Idicel, Deleni, Gurghiu, Mocear, Beica, Habic, Petrilaca, Valea cu Nuci, Terebici, Pocloș, Budiu, Niraj, Pârâul Mare, Lăscud, Sărata, Șeulia, Valea Luncilor, Ațintiș, Găbud, Fărău, Ciunga, Pusta Băgăului, Rât, Târnava, Hăpria, Sebeș, Pianul, Cioara, Cugir, Vaidei, Romos, Orăștie, Turdaș, Strei, Tâmpa, Cerna, Herepeia, Căoi, Vulcez, Leșnic, Săcămaș, Plai, Dobra, Abucea, Valea Mare, Sălciva, Peștiș, Căpriorișca, Somonița, Birchiș, Izvor, Corbul, Fiac, Suliniș, Lalașinț, Chelmac, Pârâul Mare, Șiștarovăț, Țârnobara, Sinicoț, Valea Fânețelor de Jos, Zădărlac, Zădăreni Desno: Chindeni, Arinul Scurt, Chirtoegher, Strâmba, Pârâul Noroios, Belcina, Lăzarea, Ghiduț, Ditrău, Faier, Jolotca, Filipea, Sărmaș, Ciucic, Toplița, Călimănel, Mermezeu, Zebrac, Neagra, Ilva, Obcina Ferigerilor, Răstolița, Gălăoaia, Bistra, Pietriș, Dumbrava, Râpa, Agriș, Lueriu, Luț, Șar, Voiniceni, Cuieșd, Valea Fânațelor, Șăușa, Valea din Jos, Lechința, Ranta, Pârâul de Câmpie, Grindeni, Arieș, Unirea, Ciugud, Ormeniș, Mirăslău, Lopadea, Aiud, Gârbova, Geoagiu (Alba), Galda, Ampoi, Pâclișa, Valea Vințului, Blandiana, Stânișoara, Băcăinți, Homorod, Geoagiu (Hunedoara), Boiul, Bobâlna, Valea lui Sânpetru, Lazu, Vărmaga, Certej, Boholt, Căian, Bejan, Boz, Sârbi, Băcișoara, Gurasada, Zam, Almaș, Petriș, Crăciuneasca, Troaș, Vinești, Stejar, Julița, Valea Mare, Grosul, Monoroștia, Bârzava, Nadăș, Conop, Cornic, Milova, Jernova, Șoimoș, Radna, Cladova, Crac, Száraz-ér == Galerija == <gallery perrow="5"> File:RO HD Soimus Mures River 2.jpg|<center> Reka Mureš blizu Șoimușa, Romunija</center> File:MuresulLaIlia (6).JPG|<center> Reka Mureš blizu Ilie, Romunija</center> File:CetateaSoimos (15).JPG|<center> Reka Mureš blizu Lipove v Romuniji</center> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mureș River}} *[http://www.rowater.ro/damures/Informaii%20Utile/Dispecerat%20Mures%20-%20situatii%20hidrologice%20%C5%9Fi%20situatii%20lacuri.aspx Hidrološki podatki za povodje Mureša}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Romuniji]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] sbyueccloyxudm6b7pqqvh8rthcjt39 0 518758 6658153 6653294 2026-04-10T10:03:00Z VidicK01 193275 konec mandata 6658153 wikitext text/x-wiki '''Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije''', izvoljeni na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 24. aprila 2022]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|website=DVK-RS.si|access-date=2026-01-06}}</ref> Poslanci so bili potrjeni na ustanovni seji dne 13. maja 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/infografika-kako-poteka-prva-seja-drzavnega-zbora/|title=INFOGRAFIKA: Kako poteka prva seja državnega zbora|website=n1info.si|access-date=2022-05-13}}</ref> Njihov mandat se je zaključil 10. aprila 2026, ko so stolčke predali [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancem 10. Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Na mandatno-volilno komisijo DZ-ja ni bila vložena nobena pritožba glede poslanskih mandatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-mandatno-volilno-komisijo-dz-ja-ni-bila-vlozena-nobena-pritozba-glede-poslanskih-mandatov/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Katarina Štravs]] |Kranj |Jesenice |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Alma Intihar]] |Kranj |Radovljica 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Andreja Kert]] |Kranj |Kranj 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic|<s>Borut Sajovic</s>]] |Kranj |Tržič |13. maj 2022 |7. oktober 2024 |imenovan na mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]] |- |[[Aleš Lipičnik]] |Kranj |Kamnik |21. oktober 2024 |10. april 2026 |nadomestil Boruta Sajovica |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić|<s>Mateja Čalušić</s>]] |Postojna |Koper 2 |13. maj 2022 |12. januar 2024 |imenovana na mesto [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|ministrice za kmetijstvo]] |- |[[Uroš Brežan|<s>Uroš Brežan</s>]] |Postojna |Tolmin |16. februar 2024 |29. januar 2026 |nadomestil Matejo Čalušić<br>odstopil zaradi imenovanja na mesto direktorja TNP |- |[[Mojca Stegovec]] |Postojna |Ajdovščina |3. februar 2026 |10. april 2026 |nadomestila Uroša Brežana |- |[[Andreja Živic]] |Postojna |Sežana |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Matej Arčon|<s>Matej Arčon</s>]] |Postojna |Nova Gorica 1<br>Nova Gorica 2 |13. maj 2022 |1. junij 2022 |imenovan na mesto [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |- |[[Aleksander Prosen Kralj]] |Postojna |Postojna |9. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Mateja Arčona |- |[[Mojca Šetinc Pašek|<s>Mojca Šetinc Pašek</s>]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopila in postala samostojna poslanka (28. november 2023) |- |[[Lucija Tacer]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Robert Golob|<s>Robert Golob</s>]] |Lj Center |Ljubljana Center<br>Ljubljana Šiška 1 |13. maj 2022 |25. maj 2022 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Bojan Čebela]] |Lj Center |Vrhnika |1. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Roberta Goloba |- |[[Lenart Žavbi]] |Lj Center |Ljubljana Šiška 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Urška Klakočar Zupančič]] |Lj Center |Ljubljana Šiška 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] |Lj Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Lj Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Mirjam Bon Klanjšček]] |Lj Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tereza Novak]] |Lj Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |<s>[[Monika Pekošak]]</s> |Lj Bežigrad |Domžale 2 |13. maj 2022 |26. april 2024 |odstopila iz osebnih razlogov |- |<s>[[Branko Zlobko]]</s> |Lj Bežigrad |Kočevje |23. maj 2024 |21. november 2025 |nadomestil Moniko Pekošak<br>imenovan na mesto [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministra za notranje zadeve]] |- |[[Mateja Zupan Josipović]] |Lj Bežigrad |Domžale 1 |1. december 2025 |10. april 2026 |nadomestila Branka Zlobka |- |[[Miha Lamut]] |Celje |Celje 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Aleš Rezar]] |Celje |Žalec 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Dean Premik]] |Celje |Žalec 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jožica Derganc]] |Novo mesto |Novo mesto 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tamara Vonta]] |Novo mesto |Krško |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Franc Props|<s>Franc Props</s>]] |Novo mesto |Litija |13. maj 2022 |7. december 2023 |imenovan na mesto [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|ministra za javno upravo]] |- |[[Jernej Žnidaršič]] |Novo mesto |Sevnica |13. december 2023 |10. april 2026 |nadomestil Franca Propsa |- |[[Gašper Ovnik]] |Novo mesto |Hrastnik - Trbovlje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Barbara Kolenko Helbl|<s>Barbara Kolenko Helbl</s>]] |Maribor |Maribor 5 |13. maj 2022 |9. junij 2022 |imenovana na mesto [[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije|generalne sekretarke vlade]] |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 1 |21. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Barbaro Kolenko Helbl |- |[[Rastislav Vrečko]] |Maribor |Maribor 6 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Martin Marzidovšek|<s>Martin Marzidovšek</s>]] |Maribor |Maribor 7 |13. maj 2022 |18. september 2023 |odstopil iz osebnih razlogov |- |[[Jurij Lep]] |Maribor |Ruše |20. september 2023 |10. april 2026 |nadomestil Martina Marzidovška |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tine Novak|<s>Tine Novak</s>]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopil v PS nepovezanih poslancev |- |[[Vera Granfol]] |Ptuj |Gornja Radgona |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Darko Krajnc]] |Ptuj |Pesnica |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Dejan Zavec|<s>Dejan Zavec</s>]] |Ptuj |Ptuj 2 |13. maj 2022 |18. september 2023 |odstopil iz zdravstvenih razlogov |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |20. september 2023 |10. april 2026 |nadomestil Dejana Zavca |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Branko Grims|<s>Branko Grims</s>]] |Kranj |Kranj 3 |13. maj 2022 |16. julij 2024 |izvoljen in [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|imenovan za evropskega poslanca]] |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |5. september 2024 |10. april 2026 |nadomestil Branka Grimsa |- |[[Andrej Hoivik]] |Kranj |Škofja Loka 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Postojna |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Eva Irgl|<s>Eva Irgl</s>]] |Postojna |Ajdovščina |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopila in prestopila v PS nepovezanih poslancev |- |[[Zoran Mojškerc]] |Lj Center |Logatec |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Anže Logar|<s>Anže Logar</s>]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopil in prestopil v PS nepovezanih poslancev |- |[[Janez Janša]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jože Tanko]] |Lj Bežigrad |Ribnica |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Rado Gladek]] |Lj Bežigrad |Domžale 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Franc Rosec]] |Celje |Velenje 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Alenka Helbl]] |Celje |Radlje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Dejan Kaloh|<s>Dejan Kaloh</s>]] |Maribor |Maribor 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopil in postal samostojni poslanec (21. oktober 2024) |- |[[Janez Magyar|<s>Janez Magyar</s>]] |Ptuj |Lendava |13. maj 2022 |23. december 2022 |izvoljen in imenovan za [[Občina Lendava|župana Lendave]] |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |9. januar 2023 |10. april 2026 |nadomestil Janeza Magyarja |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko]] |Ptuj |Ptuj 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |} === Nova Slovenija – Krščanski demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Matej Tonin|<s>Matej Tonin</s>]] |Kranj |Kranj 3<br>Kamnik |13. maj 2022 |16. julij 2024 |izvoljen in [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|imenovan za evropskega poslanca]] |- |[[Franc Medic]] |Kranj |Idrija |5. september 2024 |10. april 2026 |nadomestil Mateja Tonina |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Lj Center |Logatec |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Lj Bežigrad |Ribnica - Dobrepolje<br>Domžale 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Vida Čadonič Špelič]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jožef Horvat]] |Ptuj |Lendava |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tanja Fajon|<s>Tanja Fajon</s>]] |Lj Center |Ljubljana Šiška 2 |13. maj 2022 |1. junij 2022 |imenovana na mesto [[Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|ministrice za zunanje zadeve]] |- |[[Jonas Žnidaršič]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |9. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Tanjo Fajon |- |[[Predrag Baković]] |Lj Bežigrad |Kočevje |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Jani Prednik|<s>Jani Prednik</s>]] |Celje |Ravne na Koroškem |13. maj 2022 |20. oktober 2022 |odstopil zaradi obtožb o nasilju |- |[[Janja Rednjak]] |Celje |Velenje 2 |3. november 2025 |10. april 2026 |nadomestila Janija Prednika |- |[[Matjaž Han|<s>Matjaž Han</s>]] |Novo mesto |Laško |13. maj 2022 |1. junij 2022 |imenovan na mesto [[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|ministra za gospodarstvo]] |- |[[Soniboj Knežak]] |Novo mesto |Hrastnik - Trbovlje |9. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Matjaža Hana |- |[[Bojana Muršič]] |Maribor |Ruše |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Mojca Šetinc Pašek]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopila iz Svobode (22. september 2025) |- |[[Matej Tašner Vatovec]] |Postojna |Koper 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopil iz Levice (6. januar 2026) |} === Levica === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Miha Kordiš|<s>Miha Kordiš</s>]] |Kranj |Škofja Loka 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopil in postal samostojni poslanec (14. april 2025) |- |[[Matej Tašner Vatovec|<s>Matej Tašner Vatovec</s>]] |Postojna |Koper 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopil v Socialne demokrate (6. januar 2026) |- |[[Luka Mesec|<s>Luka Mesec</s>]] |Lj Center |Ljubljana Center |13. maj 2022 |1. junij 2022 |imenovan na mesto [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo]] |- |[[Milan Jakopovič]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |9. junij 2022 |10. april 2026 |nadomestil Luko Mesca |- |[[Nataša Sukič]] |Lj Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Tatjana Greif]] |Maribor |Maribor 4 |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |} === Poslanska skupina nepovezanih poslancev === Poslanska skupina je bila ustanovljena februarja 2025, do takrat sta Anže Logar in Eva Irgl od izstopa iz SDS dalje delovala kot samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|accessdate=2026-01-07|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Anže Logar]] |Lj Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopil iz SDS (18. oktober 2024) |- |[[Eva Irgl]] |Postojna |Ajdovščina |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopila iz SDS (21. oktober 2024) |- |[[Tine Novak]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |13. maj 2022 |10. april 2026 |prestopil iz Svobode (30. januar 2025) |} === Samostojni poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Dejan Kaloh]] |Maribor |Maribor 3 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopil iz SDS (21. oktober 2024) |- |[[Miha Kordiš]] |Kranj |Škofja Loka 1 |13. maj 2022 |10. april 2026 |izstopil iz Levice (14. april 2025) |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Žiža]] |Koper |italijanska narodna manjšina |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] |Lendava |madžarska narodna manjšina |13. maj 2022 |10. april 2026 |{{n/a}} |} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije|09]] o4z6zejm0f68e92h8arnu30ywnx8mrr 0 519394 6658118 6642385 2026-04-10T09:07:35Z VidicK01 193275 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6642385|6642385]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Acoacoaco998|Acoacoaco998]] ([[User talk:Acoacoaco998|pogovor]]) PREHITEVANJE & NEPRAVILNOST 6658118 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Svoboda''' je ena od [[Poslanska skupina|poslanskih skupin]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Ustanovljena je bila 20. maja 2022, sestavljajo pa jo poslanci, izvoljeni na listi stranke [[Gibanje Svoboda]]. Z 41 člani na začetku mandata je bila največja poslanska skupina v zgodovini [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Člani poslanske skupine so lahko tudi poslanci, ki niso člani Gibanja Svoboda; takšen primer je bila [[Mojca Šetinc Pašek]], ki je bila iz stranke izključena, a nekaj časa še ostala članica poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Poslansko skupino trenutno sestavlja 39 poslancev. == Sestava == === Mandat 2022– === * [[Borut Sajovic|<s>Borut Sajovic</s>]] * [[Katarina Štravs]] * [[Alma Intihar]] * [[Andreja Kert]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić|<s>Mateja Čalušić</s>]] * [[Andreja Živic]] * [[Matej Arčon|<s>Matej Arčon</s>]] * [[Mojca Šetinc Pašek|<s>Mojca Šetinc Pašek</s>]] - postala nepovezana poslanka, kasneje prestopila v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] * [[Lucija Tacer]] * [[Robert Golob|<s>Robert Golob</s>]] * [[Lenart Žavbi]] - ''namestnik vodje'' * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] * [[Martin Premk]] * [[Mirjam Bon Klanjšček]] * [[Tereza Novak]] - ''namestnica vodje'' * [[Monika Pekošak|<s>Monika Pekošak</s>]] * [[Miha Lamut]] * [[Janja Sluga]] * [[Aleš Rezar]] * [[Dean Premik]] * [[Dušan Stojanovič]] * [[Jožica Derganc]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tamara Vonta]] * [[Franc Props|<s>Franc Props</s>]] * [[Gašper Ovnik]] * [[Teodor Uranič]] * [[Andreja Rabenšu]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Barbara Kolenko Helbl|<s>Barbara Kolenko Helbl</s>]] * [[Rastislav Vrečko]] * [[Martin Marzidovšek|<s>Martin Marzidovšek</s>]] * [[Sara Žibrat]] * [[Tine Novak|<s>Tine Novak</s>]] - januarja 2025 prestopil v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS NP]] * [[Vera Granfol]] * [[Darko Krajnc]] * [[Dejan Zavec|<s>Dejan Zavec</s>]] * [[Bojan Čebela]] - nadomestil Roberta Goloba * [[Aleksander Prosen Kralj]] - nadomestil Mateja Arčona * [[Tomaž Lah]] - nadomestil Barbaro Kolenko Helbl * [[Jurij Lep]] - nadomestil Martina Marzidovška * [[Dejan Süč]] - nadomestil Dejana Zavca * [[Jernej Žnidaršič]] - nadomestil Franca Propsa * [[Uroš Brežan|<s>Uroš Brežan</s>]] - nadomestil Matejo Čalušić * [[Branko Zlobko|<s>Branko Zlobko</s>]] - nadomestil Moniko Pekošak * [[Aleš Lipičnik]] - nadomestil Boruta Sajovica * [[Mateja Zupan Josipović]] - nadomestila Branka Zlobka * [[Mojca Stegovec]] - nadomestila Uroša Brežana == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[9. državni zbor Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Svoboda]] [[Kategorija:Gibanje Svoboda]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2022]] h9rbs6rj31wa3pkoio7j6tmnq22zf8a 6658119 6658118 2026-04-10T09:12:44Z VidicK01 193275 +mandat2026 6658119 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Svoboda''' je ena od [[Poslanska skupina|poslanskih skupin]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Ustanovljena je bila 20. maja 2022, sestavljajo pa jo poslanci, izvoljeni na listi stranke [[Gibanje Svoboda]]. Z 41 člani na začetku mandata je bila največja poslanska skupina v zgodovini [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Člani poslanske skupine so lahko tudi poslanci, ki niso člani Gibanja Svoboda; takšen primer je bila [[Mojca Šetinc Pašek]], ki je bila iz stranke izključena, a nekaj časa še ostala članica poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Poslansko skupino trenutno sestavlja 39 poslancev. == Sestava == === Mandat 2022–2026 === * [[Borut Sajovic|<s>Borut Sajovic</s>]] * [[Katarina Štravs]] * [[Alma Intihar]] * [[Andreja Kert]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić|<s>Mateja Čalušić</s>]] * [[Andreja Živic]] * [[Matej Arčon|<s>Matej Arčon</s>]] * [[Mojca Šetinc Pašek|<s>Mojca Šetinc Pašek</s>]] - postala nepovezana poslanka, kasneje prestopila v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] * [[Lucija Tacer]] * [[Robert Golob|<s>Robert Golob</s>]] * [[Lenart Žavbi]] - ''namestnik vodje'' * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] * [[Martin Premk]] * [[Mirjam Bon Klanjšček]] * [[Tereza Novak]] - ''namestnica vodje'' * [[Monika Pekošak|<s>Monika Pekošak</s>]] * [[Miha Lamut]] * [[Janja Sluga]] * [[Aleš Rezar]] * [[Dean Premik]] * [[Dušan Stojanovič]] * [[Jožica Derganc]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tamara Vonta]] * [[Franc Props|<s>Franc Props</s>]] * [[Gašper Ovnik]] * [[Teodor Uranič]] * [[Andreja Rabenšu]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Barbara Kolenko Helbl|<s>Barbara Kolenko Helbl</s>]] * [[Rastislav Vrečko]] * [[Martin Marzidovšek|<s>Martin Marzidovšek</s>]] * [[Sara Žibrat]] * [[Tine Novak|<s>Tine Novak</s>]] - januarja 2025 prestopil v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS NP]] * [[Vera Granfol]] * [[Darko Krajnc]] * [[Dejan Zavec|<s>Dejan Zavec</s>]] * [[Bojan Čebela]] - nadomestil Roberta Goloba * [[Aleksander Prosen Kralj]] - nadomestil Mateja Arčona * [[Tomaž Lah]] - nadomestil Barbaro Kolenko Helbl * [[Jurij Lep]] - nadomestil Martina Marzidovška * [[Dejan Süč]] - nadomestil Dejana Zavca * [[Jernej Žnidaršič]] - nadomestil Franca Propsa * [[Uroš Brežan|<s>Uroš Brežan</s>]] - nadomestil Matejo Čalušić * [[Branko Zlobko|<s>Branko Zlobko</s>]] - nadomestil Moniko Pekošak * [[Aleš Lipičnik]] - nadomestil Boruta Sajovica * [[Mateja Zupan Josipović]] - nadomestila Branka Zlobka * [[Mojca Stegovec]] - nadomestila Uroša Brežana === Mandat 2026– === * [[Alenka Bratušek]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Borut Sajovic]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić]] * [[Matej Arčon]] * [[Tamara Vonta]] * [[Andrej Klemenc]] * [[Duško Vujanović]] * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Martin Premk]] * [[Robert Golob]] * [[Tereza Novak]] * [[Janja Sluga]] * [[Dušan Stojanović]] * [[Metka Pesl Štaser]] * [[Jana Jerman]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] * [[Vinko Logaj]] * [[Teodor Uranič]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Tomaž Lah]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Dejan Süč]] * [[Sara Žibrat]] * [[Matej Grah]] == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[9. državni zbor Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Svoboda]] [[Kategorija:Gibanje Svoboda]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2022]] 16mhr046ndxwd8z1p83vpqnhx31dx62 6658129 6658119 2026-04-10T09:32:30Z VidicK01 193275 6658129 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Svoboda''' je ena od [[Poslanska skupina|poslanskih skupin]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Ustanovljena je bila 20. maja 2022, sestavljajo pa jo poslanci, izvoljeni na listi stranke [[Gibanje Svoboda]]. Z 41 člani na začetku mandata je bila največja poslanska skupina v zgodovini [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Člani poslanske skupine so lahko tudi poslanci, ki niso člani Gibanja Svoboda; takšen primer je bila [[Mojca Šetinc Pašek]], ki je bila iz stranke izključena, a nekaj časa še ostala članica poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Poslansko skupino trenutno sestavlja 39 poslancev. == Sestava == === Mandat 2022–2026 === * [[Borut Sajovic|<s>Borut Sajovic</s>]] * [[Katarina Štravs]] * [[Alma Intihar]] * [[Andreja Kert]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić|<s>Mateja Čalušić</s>]] * [[Andreja Živic]] * [[Matej Arčon|<s>Matej Arčon</s>]] * [[Mojca Šetinc Pašek|<s>Mojca Šetinc Pašek</s>]] - postala nepovezana poslanka, kasneje prestopila v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] * [[Lucija Tacer]] * [[Robert Golob|<s>Robert Golob</s>]] * [[Lenart Žavbi]] - ''namestnik vodje'' * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] * [[Martin Premk]] * [[Mirjam Bon Klanjšček]] * [[Tereza Novak]] - ''namestnica vodje'' * [[Monika Pekošak|<s>Monika Pekošak</s>]] * [[Miha Lamut]] * [[Janja Sluga]] * [[Aleš Rezar]] * [[Dean Premik]] * [[Dušan Stojanovič]] * [[Jožica Derganc]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tamara Vonta]] * [[Franc Props|<s>Franc Props</s>]] * [[Gašper Ovnik]] * [[Teodor Uranič]] * [[Andreja Rabenšu]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Barbara Kolenko Helbl|<s>Barbara Kolenko Helbl</s>]] * [[Rastislav Vrečko]] * [[Martin Marzidovšek|<s>Martin Marzidovšek</s>]] * [[Sara Žibrat]] * [[Tine Novak|<s>Tine Novak</s>]] - januarja 2025 prestopil v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS NP]] * [[Vera Granfol]] * [[Darko Krajnc]] * [[Dejan Zavec|<s>Dejan Zavec</s>]] * [[Bojan Čebela]] - nadomestil Roberta Goloba * [[Aleksander Prosen Kralj]] - nadomestil Mateja Arčona * [[Tomaž Lah]] - nadomestil Barbaro Kolenko Helbl * [[Jurij Lep]] - nadomestil Martina Marzidovška * [[Dejan Süč]] - nadomestil Dejana Zavca * [[Jernej Žnidaršič]] - nadomestil Franca Propsa * [[Uroš Brežan|<s>Uroš Brežan</s>]] - nadomestil Matejo Čalušić * [[Branko Zlobko|<s>Branko Zlobko</s>]] - nadomestil Moniko Pekošak * [[Aleš Lipičnik]] - nadomestil Boruta Sajovica * [[Mateja Zupan Josipović]] - nadomestila Branka Zlobka * [[Mojca Stegovec]] - nadomestila Uroša Brežana === Mandat 2026– === * [[Alenka Bratušek]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Borut Sajovic]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić]] * [[Matej Arčon]] * [[Tamara Vonta]] * [[Andrej Klemenc]] * [[Duško Vujanović]] * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Martin Premk]] * [[Robert Golob]] * [[Tereza Novak]] * [[Janja Sluga]] * [[Dušan Stojanović]] * [[Metka Pesl Štaser]] * [[Jana Jerman]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] * [[Vinko Logaj]] * [[Teodor Uranič]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Tomaž Lah]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Dejan Süč]] * [[Sara Žibrat]] * [[Matej Grah]] == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[9. državni zbor Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Svoboda]] [[Kategorija:Gibanje Svoboda]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2022]] c882ae7wdtce3exhvhqm4tliz888377 6658159 6658129 2026-04-10T10:05:16Z VidicK01 193275 +PREDLOGI DZ 9 IN 10 6658159 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Svoboda''' je ena od [[Poslanska skupina|poslanskih skupin]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Ustanovljena je bila 20. maja 2022, sestavljajo pa jo poslanci, izvoljeni na listi stranke [[Gibanje Svoboda]]. Z 41 člani na začetku mandata je bila največja poslanska skupina v zgodovini [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Člani poslanske skupine so lahko tudi poslanci, ki niso člani Gibanja Svoboda; takšen primer je bila [[Mojca Šetinc Pašek]], ki je bila iz stranke izključena, a nekaj časa še ostala članica poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Poslansko skupino trenutno sestavlja 39 poslancev. == Sestava == === Mandat 2022–2026 === * [[Borut Sajovic|<s>Borut Sajovic</s>]] * [[Katarina Štravs]] * [[Alma Intihar]] * [[Andreja Kert]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić|<s>Mateja Čalušić</s>]] * [[Andreja Živic]] * [[Matej Arčon|<s>Matej Arčon</s>]] * [[Mojca Šetinc Pašek|<s>Mojca Šetinc Pašek</s>]] - postala nepovezana poslanka, kasneje prestopila v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] * [[Lucija Tacer]] * [[Robert Golob|<s>Robert Golob</s>]] * [[Lenart Žavbi]] - ''namestnik vodje'' * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] * [[Martin Premk]] * [[Mirjam Bon Klanjšček]] * [[Tereza Novak]] - ''namestnica vodje'' * [[Monika Pekošak|<s>Monika Pekošak</s>]] * [[Miha Lamut]] * [[Janja Sluga]] * [[Aleš Rezar]] * [[Dean Premik]] * [[Dušan Stojanovič]] * [[Jožica Derganc]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] - ''vodja poslanske skupine'' * [[Tamara Vonta]] * [[Franc Props|<s>Franc Props</s>]] * [[Gašper Ovnik]] * [[Teodor Uranič]] * [[Andreja Rabenšu]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Barbara Kolenko Helbl|<s>Barbara Kolenko Helbl</s>]] * [[Rastislav Vrečko]] * [[Martin Marzidovšek|<s>Martin Marzidovšek</s>]] * [[Sara Žibrat]] * [[Tine Novak|<s>Tine Novak</s>]] - januarja 2025 prestopil v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS NP]] * [[Vera Granfol]] * [[Darko Krajnc]] * [[Dejan Zavec|<s>Dejan Zavec</s>]] * [[Bojan Čebela]] - nadomestil Roberta Goloba * [[Aleksander Prosen Kralj]] - nadomestil Mateja Arčona * [[Tomaž Lah]] - nadomestil Barbaro Kolenko Helbl * [[Jurij Lep]] - nadomestil Martina Marzidovška * [[Dejan Süč]] - nadomestil Dejana Zavca * [[Jernej Žnidaršič]] - nadomestil Franca Propsa * [[Uroš Brežan|<s>Uroš Brežan</s>]] - nadomestil Matejo Čalušić * [[Branko Zlobko|<s>Branko Zlobko</s>]] - nadomestil Moniko Pekošak * [[Aleš Lipičnik]] - nadomestil Boruta Sajovica * [[Mateja Zupan Josipović]] - nadomestila Branka Zlobka * [[Mojca Stegovec]] - nadomestila Uroša Brežana === Mandat 2026– === * [[Alenka Bratušek]] * [[Sandra Gazinkovski]] * [[Borut Sajovic]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Robert Janev]] * [[Tamara Kozlovič]] * [[Mateja Čalušić]] * [[Matej Arčon]] * [[Tamara Vonta]] * [[Andrej Klemenc]] * [[Duško Vujanović]] * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Martin Premk]] * [[Robert Golob]] * [[Tereza Novak]] * [[Janja Sluga]] * [[Dušan Stojanović]] * [[Metka Pesl Štaser]] * [[Jana Jerman]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Nataša Avšič Bogovič]] * [[Vinko Logaj]] * [[Teodor Uranič]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Tomaž Lah]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Dejan Süč]] * [[Sara Žibrat]] * [[Matej Grah]] == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[9. državni zbor Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{9DZRS}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Svoboda]] [[Kategorija:Gibanje Svoboda]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2022]] bpvtbsqtdbxaey897yvowg3btt33hsn 0 520519 6658052 6625877 2026-04-10T07:29:08Z Pv21 142817 konec mandata 6658052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andrej Hoivik|organization=|term_start3=13. maj 2022|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=10. april 2026|birth_date=}}'''Andrej Hoivik''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Kemija|kemik]]; * [[13. januar]] [[1993]], [[Škofja Loka]]. Andrej Hoivik je kemik in politik slovensko-norveških korenin. Med letoma 2022 in 2026 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in član Slovenske demokratske stranke. == Mladost == Andrej Hoivik se je rodil 13. januarja 1993. Njegov oče je po rodu [[Norvežani|Norvežan]], po njem ima tudi priimek.<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Hoivik: Povežimo mladost in modrost|url=https://gorenjski-utrip.si/andrej-hoivik-povezimo-mladost-in-modrost/|website=Gorenjski Utrip|date=2022-03-20|accessdate=2025-04-16|language=sl-SI|last=urednik}}</ref> Njegova mati [[Aleksandra Hoivik]] (rojena Pretnar) je bila na listi Zelenih Slovenije članica prve slovenske skupščine.<ref>{{Navedi splet|title=[V SPOMIN] Umrla je članica prve slovenske skupščine Aleksandra Hoivik (1953–2023)|url=https://loske-novice.si/v-spomin-umrla-je-clanica-prve-slovenske-skupscine-aleksandra-hoivik-1953-2023/|website=Loške novice|accessdate=2025-04-16|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}</ref> Andrej živi v Podlubniku v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je obiskoval tudi [[Gimnazija Škofja Loka|gimnazijo]] in jo končal kot zlati maturant. Po maturi se je vpisal na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 2015 diplomiral, leta 2018 pa magistriral z delom ''Sinteza dvo- in večveznih ligandov iz substituiranih biciklo[2.2.2]oktenov in njihovih koordinacijskih spojin''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fkkt.uni-lj.si/sl/za-studente/za-studente/zagovori-diplomskih-in-magistrskih-del/novica/?tx_ttnews%5Byear%5D=2018&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1338&cHash=101e6810dd91ecfaea6298b026bc1e0b|title=Zagovor magistrskega dela Andreja Hoivika|date=2022-08-31|website=Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani|publisher=Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani|accessdate=2022-06-22|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012327/https://www.fkkt.uni-lj.si/sl/za-studente/za-studente/zagovori-diplomskih-in-magistrskih-del/novica/?tx_ttnews%5Byear%5D=2018&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1338&cHash=101e6810dd91ecfaea6298b026bc1e0b|url-status=dead}}</ref> Že v času študija je deloval v podjetju Filc d. o. o., kjer je leta 2018 postal tudi svetovalec za kemikalije in deloval v razvoju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Spoznajte novega poslanca SDS: Andrej Hoivik|url=https://www.sds.si/galerija/spoznajte-novega-poslanca-sds-andrej-hoivik-21317|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-22|language=sl|archive-date=2022-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528221638/https://www.sds.si/galerija/spoznajte-novega-poslanca-sds-andrej-hoivik-21317|url-status=dead}}</ref> == Politik == Leta 2020 je bil imenovan za svetovalca v Kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], leta 2021 pa postal podsekretar v kabinetu ministra za digitalno preobrazbo [[Mark Boris Andrijanič|Marka Borisa Andrijaniča]], bil pa je tudi sekretar [[Strateški svet za digitalizacijo|Strateškega sveta za digitalizacijo]].<ref name=":0" /> Leta 2022 je na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. V okraju Škofja loka 1 je prejel 3.753 glasov oz. 26,59 % in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Med drugim je bil podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije ter član komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in odborov za pravosodje in kulturo. Bil je tudi predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z Norveško. Maja 2025 je splezal na rob strehe poslopja Državnega zbora, po grožnjam sebi je bila potrebna gasilska intervencija.<ref>{{Navedi splet|title=Na strehi parlamenta stal poslanec SDS, posredovali gasilci|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-strehi-parlamenta-stoji-poslanec-prisotni-policisti|website=Delo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Ž.|last=U.}}</ref> Leta 2025 je bil prvopodpisani pod zahtevo za referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o dodatku k pokojnini za umetnike bo 11. maja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-dodatku-k-pokojnini-za-umetnike-bo-11-maja/741651|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-16|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Leta 2026 je na državnozborskih volitvah prejel 4.077 glasov oz. 28,94 odstotka, a ni bil izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-10}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|Poslanska skupina SDS]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P384 Profil na strani Državnega zbora Republike Slovenije] {{DEFAULTSORT:Hoivik, Andrej}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski kemiki|Hoivik, Andrej]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Hoivik, Andrej]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke|Hoivik, Andrej]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|Hoivik, Andrej]] c4zmff2ryotrc90kgtsfl7zi2yr05zr 0 520943 6657873 6498499 2026-04-09T14:45:03Z Ljuba24b 92351 /* Po Konstantinu */ 6657873 wikitext text/x-wiki [[File:Christ with beard.jpg|thumb|Stenska slika iz katakombe Commodilla. Ena prvih bradatih podob Jezusa, konec 4. stoletja.]] '''Upodobitev Jezusa''' v slikovni obliki sega v [[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura|zgodnjo krščansko umetnost in arhitekturo]], saj je bil anikonizem v krščanstvu v prednicejskem obdobju zavrnjen. <ref name=Irenaeus1>Philip Schaff commenting on Irenaeus, wrote, 'This censure of images as a Gnostic peculiarity, and as a heathenish corruption, should be noted'. Footnote 300 on Contr. Her. .I.XXV.6. ANF</ref><ref name=Elvira36>Synod of Elvira, 'Pictures are not to be placed in churches, so that they do not become objects of worship and adoration', AD 306, Canon 36</ref><ref>Ernst Kitzinger, "The Cult of Images in the Age before Iconoclasm", ''Dumbarton Oaks Papers'', Vol. 8, (1954), pp.&nbsp;83–150, Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University, [https://www.jstor.org/stable/1291064 JSTOR]</ref><ref name="The Westminster theological journal pp. 35–47">{{cite journal | title=The Early Church on the Aniconic Spectrum | journal=The Westminster Theological Journal | volume=83 | issue=1 | issn=0043-4388 | pages=35–47 | url=https://ixtheo.de/Record/1765247462 | access-date=March 2, 2022}}</ref> Trajalo je nekaj stoletij, da so dosegli konvencionalno standardizirano obliko njegovega fizičnega videza, ki je od takrat naprej v veliki meri ostal stabilen. Večini podob Jezusa je skupnih več lastnosti, ki so zdaj skoraj povsod povezane z Jezusom, čeprav so vidne različice. Konvencionalna podoba popolnoma bradatega Jezusa z dolgimi lasmi se je pojavila okoli leta 300 našega štetja, vendar se je uveljavila šele v 6. stoletju v vzhodnem krščanstvu in veliko kasneje v zahodnem. Vedno je imela to prednost, da je bila zlahka prepoznavna in da je Jezusa razlikovala od drugih podob, prikazanih okoli njega, kar doseže tudi uporaba [[svetniški sij|svetniškega sija]]. Prejšnje podobe so bile veliko bolj raznolike. Podobe Jezusa ponavadi kažejo etnične značilnosti, podobne tistim iz kulture, v kateri je bila podoba ustvarjena. Prepričanja, da so nekatere podobe zgodovinsko verodostojne ali da so pridobile avtoritativni status iz cerkvene tradicije, ostajajo močna med nekaterimi verniki v vzhodnem pravoslavju, anglikanizmu in rimskokatolištvu. ''[[Torinski prt]]'' je zdaj najbolj znan primer, čeprav sta bili [[Mandilion|podoba iz Edese]] in ''[[Veronikin prt]]'' morda bolj znani v srednjem veku. V [[Nova zaveza|Novi zavezi]] je samo en opis Jezusovega fizičnega videza, ki je v knjigi Razodetja {{bibl|Raz 1,12-16}}. == Zgodnje krščanstvo == === Pred Konstantinom === [[File:XV14 - Roma, Museo civiltà romana - Adorazione dei Magi - sec III dC - Foto Giovanni Dall'Orto 12-Apr-2008.jpg|thumb|Vrezana plošča sarkofaga s ''čaščenjem Treh kraljev'' iz rimskih katakomb, 3. stoletje. Mavčni odlitek z dodano barvo.]] Razen Jezusa, ki nosi [[cicit]] – posebej zavozlane obredne resice na [[talit]]u (oblačilo z resicami, ki so ga verni Judje in Samarijani nosili kot molitveni šal) – v Mateju {{bibl|Mt 14,36}} in Luki {{bibl|Lk 8,43–44}}, v nobenem kanoničnem [[evangelij]]u ni nobenega fizičnega opisa Jezusa. V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] naj bi se Jezus prikazal kot ''luč z neba'', ki je začasno oslepela apostola [[sveti Pavel|Pavla]], vendar ni podana nobena posebna oblika. V knjigi [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] je videnje, ki ga je avtor imel o »nekom, kot je Sin človekov« v obliki duha: »oblečen v ogrinjalo, ki mu sega do nog in z zlatim pasom okoli prsi. Lasje na njegovi glavi so bili bele kakor volna in njegove oči so bile kakor goreč ogenj. Njegove noge so bile kakor žgan bron, ki žari v peči (...) Njegov obraz je bil kakor sonce, ki sije v vsem svojem sijaju« (Razodetje {{bibl|Raz 1,12–16}}). Uporaba opisa Jezusa iz Razodetja v umetnosti je bila na splošno omejena na ilustracije same knjige in nič v svetem spisu ne potrjuje podobnosti duhovne oblike s fizično obliko, ki jo je Jezus prevzel v svojem življenju na Zemlji. [[File:Good shepherd 02b close.jpg|thumb|right|Jezus v rimskih katakombah. Freska iz katakomb Kaliksta Kristusa kot dobrega pastirja iz 3. st.]] Eksodus {{bibl|2 Mz 20,4–6}} »Ne delaj si rezane podobe« je ena od [[Deset Božjih zapovedi|desetih zapovedi]], zaradi katere so bile judovske upodobitve posameznikov iz 1. stoletja redke. Toda odnos do razlage te zapovedi se je skozi stoletja spreminjal, tako da so rabini v 1. stoletju v [[Judeja|Judeji]] ostro nasprotovali upodabljanju človeških figur in postavljanju kipov v templje, babilonski Judje v 3. stoletju pa so imeli drugačna stališča; in čeprav ne obstaja nobena figuralna umetnost iz rimske Judeje v 1. stoletju, se je umetnost na stenah [[Dura-Europos|sinagoge Dura]] razvila brez ugovora rabinov v začetku 3. st.<ref>Harold W. Attridge, Gohei Hata, et al. ''Eusebius, Christianity, and Judaism''. Wayne, MI: Wayne State University Press, 1992. pp. 283–284.</ref> Med preganjanjem kristjanov pod [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] je bila [[krščanska umetnost]] nujno prikrita in dvoumna, v skupini, ki je še vedno imela velik del članov judovskega porekla, ki so bili obkroženi s prefinjenimi poganskimi podobami bogov, je bila sovražna do malikov. [[Irenej Lyonski]] (umrl ok. 202), [[Klemen Aleksandrijski]] (umrl 215), [[Laktancij]] (umrl 240–ok. 320) in [[Evzebij Cezarejski]] (umrl ok. 339) niso odobravali upodobitev Jezusa v podobah. 36. kanon neekumenska sinoda v Elviri leta 306 se glasi: »Odločeno je bilo, da v cerkvah ni nobenih podob in da se na stenah ne slika tisto, kar se časti ali obožuje«,<ref name=Elvira2>English translation found at Catholic University of America, accessed 5 September 2012 [https://web.archive.org/web/20120716202800/http://faculty.cua.edu/pennington/Canon%20Law/ElviraCanons.htm]</ref> kar je razložil [[Jean Calvin]] in drugi protestanti kot prepoved izdelovanja Kristusovih podob.<ref name=Calvin>John Calvin ''Institutes of the Christian Religion'' Book 1, Chapter V. Section 6.</ref> To vprašanje je ostalo predmet polemike do konca 4. stoletja.<ref>Hellemo, pp. 3–6, and Cartlidge and Elliott, 61 (Eusebius quotation) and ''passim''. Clement approved the use of symbolic pictograms.</ref> Najzgodnejša ohranjena krščanska umetnost izvira iz poznega 2. do zgodnjega 4. stoletja na stenah grobnic, ki so najverjetneje pripadale premožnim kristjanom v [[Rimske katakombe|rimskih katakombah]], čeprav literarni dokazi morda vsebujejo tabelne [[ikona|ikone]], ki so, kot npr. skoraj vse klasično slikarstvo, izginile. [[File:Christ Healing the Paralytic - Dura-Europos circa 232.jpg|left|thumb|230px|''Ozdravljenje hromega'' – ena najstarejših možnih upodobitev Jezusa iz sirskega mesta [[Dura-Europos]], iz okoli leta 235,<ref>{{navedi knjigo |last1=McKay |first1=John|last2=Hill|first2=Bennett |title=A History of World Societies, Combined Volume |url=https://books.google.com/books?id=BM0BrBDztzgC&pg=PA166 |edition=9|access-date=5 August 2013 |year=2011 |publisher=Macmillan |location=United States |isbn=978-0-312-66691-0 |page=166}}</ref>]] Sprva so Jezusa predstavljali posredno s [[piktogram|piktogramskimi]] simboli, kot so ''[[ihtis]]'' (riba), pav ali sidro (''[[Labarum]]'' ali ''Chi-Rho'' je bil kasnejši razvoj). Zdi se, da je bil [[staurogram]] (tau-rho) zelo zgodnja predstavitev križanega Jezusa v svetih besedilih. Pozneje so bili uporabljeni personificirani simboli, vključno z [[Jona|Jonom]], čigar trije dnevi v trebuhu kita so vnaprej predstavljali interval med Kristusovo smrtjo in [[Jezusovo vstajenje|vstajenjem]]; [[Daniel (biblična oseba)|Daniel]] v levji jami; ali [[Orfej]], ki očara živali.<ref>Orpheus as a symbol for David was already found in hellenized Jewish art. Hall, 66</ref> Podoba »Dobrega pastirja«, golobradega mladeniča v pastoralnih prizorih, ki zbira ovce, je bila najpogostejša med temi podobami in verjetno v tem obdobju ni bila razumljena kot portret zgodovinskega Jezusa.<ref>Syndicus, 21–3</ref> Nadaljuje klasičnega [[Kriofor]]a (figura, ki nosi ovna), v nekaterih primerih pa lahko predstavlja tudi ''[[Hermasov pastir]]'', priljubljeno krščansko literarno delo iz 2. stoletja.<ref>Cartlidge and Elliott, 53–55. See also ''The Two Faces of Jesus'' by Robin M. Jensen, ''Bible Review'', 17.8, October 2002, and ''Understanding Early Christian Art'' by Robin M. Jensen, Routledge, 2000</ref> Med najzgodnejšimi upodobitvami, ki so jasno namenjene neposredni predstavitvi samega Jezusa, je mnoge, ki ga prikazujejo kot dojenčka, ki ga običajno drži njegova mati, zlasti v ''Čaščenju Treh kraljev'', ki velja za prvo [[teofanija|teofanijo]] ali prikaz učlovečenega Kristusa širšemu svetu.<ref>Hall, 70–71</ref> Najstarejši znani portret Jezusa, ki so ga našli v Siriji in je datiran okoli leta 235, ga prikazuje kot golobradega mladeniča avtoritativnega in dostojanstvene drže. Upodobljen je oblečen v slogu mladega filozofa, s kratko postriženimi lasmi ter oblečen v tuniko in [[palij]] - znake dobre vzgoje v grško-rimski družbi. Iz tega je razvidno, da nekateri zgodnji kristjani niso upoštevali zgodovinskega konteksta Jezusa Juda in so ga vizualizirali izključno v smislu svojega družbenega konteksta, kot kvazi-junaško figuro, brez nadnaravnih atributov, kot je [[svetniški sij]].<ref>Brandon, S.G.F, "Christ in verbal and depicted imagery". Neusner, Jacob (ed.): ''Christianity, Judaism and other Greco-Roman cults: Studies for Morton Smith at sixty. Part Two: Early Christianity'', pp. 166–167. Brill, 1975. {{ISBN|978-90-04-04215-5}}</ref> Jezusov videz je imel nekaj teoloških implikacij. Medtem ko so nekateri kristjani mislili, da bi moral imeti Jezus lep videz mladega klasičnega junaka,<ref>Zanker, 299</ref> so [[Gnosticizem|gnostiki]] mislili, da lahko poljubno spreminja svoj videz, za kar so kot dokaz navajali ''srečanje v Emavsu'',<ref>Every, George; ''Christian Mythology'', p. 65, Hamlyn 1988 (1970 1st edn.) {{ISBN|0-600-34290-5}}</ref> so drugi, vključno [[cerkveni očetje|cerkvena očeta]] Justin († 165) in [[Tertulijan]] († 220) sta po Izaiju {{bibl|Iz 53,2}} verjela, da je Kristusova zunanjost nepomembna:<ref>Syndicus, 92</ref> »ni imel ne oblike ne lepote, da bi ga gledali, ne lepote da se ga veselimo«. Toda ko je pogan Kelzij okrog leta 180 zasmehoval krščansko vero, ker ima grdega Boga, je [[Origen]] († 248) citiral Psalm {{bibl|Ps 45,3}}: »Opaši si meč na svoje stegno, močni, s svojo lepoto in poštenostjo«<ref>Cartlidge and Elliott, 53 – this is Psalm 44 in the Latin Vulgate; English bible translations prefer "glory" and "majesty"</ref> Pozneje so se poudarki vodilnih krščanskih mislecev spremenili; [[sveti Hieronim]] († 420) in [[Avguštin iz Hipona]] († 430) sta trdila, da je moral biti Jezus idealno lep po obrazu in telesu. Za Avguština je bil »lep kot otrok, lep na zemlji, lep v nebesih«. [[File:ChristPeterPaul.jpg|thumb|left|''Bradati Jezus med Petrom in Pavlom'', Marcelinove in Petrove katakombe, Rim. Druga polovica 4. st. Takšna dela »nam najprej predstavijo popolnoma oblikovano podobo Kristusa v Veličastju, ki bo tako prevladovala v bizantinski umetnosti«<ref>Zanker, 302.</ref> Za podrobnosti o Kristusu [[:File:ChristPeterPaul detail.jpg|this file]].]] [[File:Apsis mosaic, Santa Pudenziana, Rome W3.JPG|thumb|Kristus Pantokrator v rimskem mozaiku v cerkvi Santa Pudenziana, Rim, ok. 400–410 našega štetja v času Zahodnega rimskega cesarstva]] Od 3. stoletja naprej sta prva jasno vidna pripovedna prizora iz ''[[Jezusovo življenje v umetnosti|Kristusovega življenja]]'': ''[[Jezusov krst]]'', naslikan v katakombi okoli leta 200<ref>Schiller, I 132. The image comes from the crypt of Lucina in the Catacombs_of_San_Callisto. There are a number of other 3rd-century images.</ref> in ''čudež Lazarjevega vstajenja''<ref>Painted over 40 times in the catacombs of Rome, from the early 3rd century on, and also on sarcophagii. As with the ''Baptism'', some early examples are from Gaul. Schiller, I, 181</ref>, oba ki se jasno prepozna po vključitvi goloba Svetega Duha v krste in navpičnega, v prt zavitega Lazarjevega telesa. Drugi prizori ostajajo dvoumni – ''pojedina ljubezni'' je morda mišljena kot ''zadnja večerja'', toda pred razvojem priznanega fizičnega videza Kristusa in atributov, kot je svetniški sij, tega ni mogoče ugotoviti, saj se naslovi ali napisi redko uporabljajo. Obstaja nekaj ohranjenih prizorov iz ''Kristusovih del'' iz okoli leta 235 iz cerkve Dura-Europos na perzijski meji cesarstva. V 4. stoletju je bilo upodobljenih veliko večje število prizorov<ref>Syndicus, 94–95</ref>, ki običajno prikazujejo Kristusa kot mladega, brez brade in s kratkimi lasmi, ki mu ne segajo do ramen, čeprav obstajajo precejšnje razlike.<ref>Syndicus, 92–93, [https://archive.today/20120708110958/http://campus.belmont.edu/honors/CatPix/CatPix.html Catacomb images]</ref> [[File:Spas vsederzhitel sinay.jpg|thumb|Najstarejša ohranjena tabelna ikona Kristusa Pantokratorja, [[enkavstika]] na tabli, ok. 6. st., ki prikazuje Jezusov videz, ki ga še danes takoj prepoznamo.]] Jezus je včasih prikazan, kako dela čudeže s palico<ref>{{navedi splet | url=http://www.newadvent.org/cathen/12294b.htm | title=Catholic Encyclopedia: Portraits of the Apostles | access-date=10 August 2008}}</ref>, kot na vratih Santa Sabina v Rimu (430–432). S palico spremeni vodo v vino, pomnoži kruh in ribe ter obudi Lazarja. Ko je na sliki ozdravljen, le polaga na roke. Palica naj bi bila simbol moči. Mladostnik z golim obrazom s palico morda nakazuje, da so nekateri zgodnji kristjani Jezusa imeli za uporabnika magije ali čudežnega delavca.<ref>'' The Two Faces of Jesus'' by Robin M. Jensen, ''Bible Review, 17.8, Oct 2002</ref><ref name="ReferenceA">''New Catholic Encyclopedia: Portraits of the Apostles''</ref> Pred 2. stoletjem ni bilo najdenih umetnin, ki bi upodabljale Jezusa s palico. Nekateri učenjaki menijo, da [[evangelij po Marku]], [[skrivni evangelij po Marku]] in [[evangelij po Janezu]] (tako imenovani evangelij znamenj) prikazujejo takšnega čudodelca, uporabnika magije, čarovnika ali božanskega človeka.<ref>''Jesus, the Magician'' by Morton Smith, Harper & Row, 1978</ref> Samo apostol Peter je tudi v starodavni umetnosti upodobljen s palico. Druga upodobitev, vidna od poznega 3. stoletja ali zgodnjega 4. stoletja naprej, je prikazovala Jezusa z brado in je v nekaj desetletjih lahko zelo blizu konvencionalnemu tipu, ki se je pozneje pojavil.<ref>Zanker, 302</ref> Rečeno je bilo, da se ta upodobitev različno opira na imperialne podobe, tip klasičnega filozofa in [[Zevs]]a, voditelja grških bogov, ali [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], njegovega rimskega ekvivalenta in zaščitnika Rima. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Paula Zankerja ima bradati tip že od samega začetka dolge lase in razmeroma dolgo brado (v nasprotju s kratko "klasično" brado in lasmi, ki so jih vedno dajali sv. Petru in večini drugih apostolov);<ref>Cartlidge and Elliott, 56–57. Sveti Pavel ima pogosto dolgo brado, a kratke lase, kot na ilustrirani freski iz katakomb. Tudi sveti [[Janez Krstnik]] ima pogosto dolge lase in brado ter v kasnejši umetnosti pogosto ohranja goste kosmate ali valovite dolge lase, ki jih vidimo na nekaterih najzgodnejših upodobitvah Jezusa in na podobah filozofov karizmatičnega tipa.</ref> ta upodobitev je posebej povezan s "karizmatičnimi" filozofi, kot so Evfrat Stoik, Dion Hrizostom in Apolonij iz Tijane, od katerih so nekateri trdili, da delajo čudeže. Po zelo zgodnjih primerih ok. leta 300 se ta upodobitev večinoma uporablja za hieratične podobe Jezusa, prizori iz njegovega življenja pa bodo bolj verjetno uporabljali golobradi, mladostni tip. Nagnjenost starejših učenjakov, kot je Talbot Rice, da vidijo golobradega Jezusa kot povezanega s "klasičnim" umetniškim slogom, bradatega pa kot "vzhodnega" sloga, ki črpa iz starodavne Sirije, Mezopotamije in Perzije, se zdi nemogoče ohraniti in ne funkcija v novejših analizah. Prav tako so bili neuspešni poskusi, da bi na dosledni osnovi razlago za vrsto, izbrano v določenem delu, povezali z različnimi teološkimi pogledi tistega časa. Od 3. stoletja naprej so nekateri krščanski voditelji, kot je Klemen Aleksandrijski, krščanskim moškim priporočali nošenje brad Tudi prečka na sredini je bila vidna že od vsega začetka in je bila povezana tudi z dolgolasimi filozofi. [[File:Christ treading the beasts - Chapel of Saint Andrew - Ravenna 2016.jpg|thumb|right|upright|Kristus kot cesar, oblečen v vojaško obleko in zdrobi kačo, ki predstavlja Satana. »Jaz sem pot in resnica in življenje« ({{bibl|Jn 14,6}}) se glasi napis. Ravena, po 500]] === Po Konstantinu === Od sredine 4. stoletja, potem ko je bilo krščanstvo leta 313 uzakonjeno z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] in je pridobilo cesarsko naklonjenost, je obstajala nova vrsta podob Kristusa kralja <ref>Syndicus, 92–97, though images of Christ the King are found in the previous century also – Hellemo, 6</ref>, ki so uporabljale enega od dveh fizičnih tipov, opisanih zgoraj, vendar je prevzel kostum in pogosto poze cesarske [[ikonografija|ikonografije]]. Ti so se razvili v različne oblike ''[[Kristus v slavi]]''. Nekateri učenjaki zavračajo povezavo med političnimi dogodki in razvojem v ikonografiji, saj vidijo spremembo kot povsem teološko spremembo, ki je posledica premika koncepta in naslova [[Kristus Pantokrator|Pantokratorja]] (»vladarja vsega«) od Boga Očeta (še vedno ni upodobljen v umetnosti) Kristusu, kar je bil razvoj istega obdobja, ki ga je morda vodil [[Atanazij Veliki|Atanazij Aleksandrijski]] († 373).<ref>Hellemo, 7–14, citing K. Berger in particular.</ref> Druga upodobitev je črpala iz klasičnih podob filozofov, ki so v rimskih sarkofagih pogosto prikazani kot mladostni "intelektualni čudaki"; slika ''Traditio Legis'' sprva uporablja ta tip.<ref>Zanker, 299. Zanker has a full account of the development of the image of Christ at pp. 289–307.</ref> Postopoma so Jezusa prikazovali kot starejšega in v 5. stoletju je podoba z brado in dolgimi lasmi, zdaj s svetniškim sijem, začela prevladovati, zlasti v [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnem cesarstvu]]. V najzgodnejšem velikem ciklu mozaikov Nove zaveze, v [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo|Sant'Apollinare Nuovo]], Ravena (ok. 520), je Jezus brez brade kljub obdobju svojega delovanja do prizorov trpljenja, po katerih je prikazan z brado.<ref>The two parts of the cycle are on opposite walls of the nave; Talbot Rice, 157. [http://www.bridgemanart.com/search.aspx?key=Ravenna%20Apollinare%20nuovo&filter=CBPOIHV#2|CBPOIHV|15|x150 Bridgeman Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120311034755/http://www.bridgemanart.com/search.aspx?key=Ravenna%20Apollinare%20nuovo&filter=CBPOIHV#2{{!}}CBPOIHV{{!}}15{{!}}x150 |date=2012-03-11 }}</ref> Dobri pastir, ki je zdaj jasno identificiran kot Kristus, s svetilko in pogosto bogatimi oblačili, je še vedno upodobljen, kot na mozaiku apside v cerkvi Santi Cosma e Damiano v Rimu, kjer je dvanajst apostolov upodobljenih kot dvanajst ovac pod cesarskim Jezusom ali v [[mavzolej Gale Placidije|mavzoleju Gale Placidije]] v Raveni. Ko je bradati dolgolasi Jezus postal običajna upodobitev Jezusa, so se poteze njegovega obraza počasi začele standardizirati, čeprav je ta proces v vzhodni Cerkvi trajal vsaj do 6. stoletja, v zahodni, kjer so bili čisto obriti še veliko dlje. Jezusi so pogosti do 12. stoletja, kljub vplivu bizantinske umetnosti. Toda v poznem srednjem veku je brada postala skoraj vsesplošna in ko je [[Michelangelo]] na svoji freski [[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]] v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] (1534–1541) prikazal čisto obritega Kristusa, podobnega [[Apolon]]u, je bil deležen vztrajnih napadov v protireformacijskem ozračju Rima za to, pa tudi za druge stvari.<ref>[https://www.khanacademy.org/humanities/renaissance-reformation/high-ren-florence-rome/michelangelo/a/michelangelo-last-judgment "Last Judgment"], Esperanca Camara, Khan Academy; Anthony Blunt, ''Artistic Theory in Italy, 1450–1600'', 112–114, 118–119 [1940] (refs to 1985 edn), OUP, {{ISBN|0198810504}}</ref> Francoski učenjak Paul Vignon je naštel petnajst podobnosti (»oznak«, kot je tilaka) <ref>[https://books.google.com/books?id=cQcBJx0ryjcC&q=marks#v=snippet&q=marks&f=false ''The Shroud of Christ'' ("marks")] by Paul Vignon, Paul Tice, (2002 – {{ISBN|1-885395-96-5}})</ref> med večino Jezusovih ikon po tej točki, še posebej v ikonah ''Kristusa Pantokratorja'' (Vsemogočnega Mesijo). Trdi, da je to posledica dostopnosti [[Mandilion|Podobe iz Edese]] (za katero trdi, da je identična Torinskemu prtu, prek Konstantinopla) <ref>[https://books.google.com/books?id=cQcBJx0ryjcC&q=Constantinople#v=snippet&q=Constantinople&f=false ''The Shroud of Christ'' ("Constantinople")] by Paul Vignon, Paul Tice, ''op. cit.''</ref> umetnikom. Vsekakor so podobe, za katere verjamejo, da imajo čudežni izvor, ali Hodigitrija, za katero se verjame, da je Marijin portret iz življenja svetega Luke, v zgodnjem srednjem veku na splošno veljale za verodostojne in so močno vplivale na upodobitve. V vzhodnem pravoslavju je bila oblika podob in se v veliki meri šteje za razodeto resnico, s statusom, ki je skoraj enak svetemu spisu, cilj umetnikov pa je kopiranje prejšnjih podob brez izvirnosti, čeprav se slog in vsebina podob dejansko spremenita nekoliko čez čas.<ref>Grigg, 5–7</ref> Kar zadeva zgodovinski videz Jezusa, v enem od možnih prevodov ''Prvega pisma apostola Pavla Korinčanom'', Pavel poziva kristjane v [[Antični Korint|Korintu]] 1. st., naj nimajo dolgih las.<ref>Regarding the [http://www.biblegateway.com/passage/?search=1+Corinthians+11&version=NIV#fen-NIV-28592b alternate NIV translation of 1 Corinthians 11:7], in v skladu s sodobnimi razlage Nove zaveze, Walvoord in Zuck ugotavljata: "Nadomestni prevod na robu NIV, ki razlaga moško pokrivalo kot dolge lase, v veliki meri temelji na mnenju, da je 15. verz enačil pokrivalo z dolgimi lasmi. Vendar je malo verjetno, da je bila to poanta 4. verza." John F. Walvoord and Roy B. Zuck, eds., ''The Bible Knowledge Commentary: New Testament'', "1 Corinthians 11:4", (Wheaton: Victor Books, 1983)</ref> [[Pelagij]]ev zgodnji komentar (ok. 354 n. š. – ok. 420/440 n. š.) pravi: »Pavel se je pritoževal, ker so se moški vznemirjali zaradi svojih las, ženske pa so se v cerkvi bahale s svojimi dolgimi kodri. Ne samo, da je bilo to sramotno zanje, ampak tudi je bilo tudi napeljevanje k nečistovanju.«<ref>Institute for Classical Christian Studies (ICCS) and Thomas Oden, eds., ''The Ancient Christian Commentary Series'', "1 Corinthians 1:4", (Westmont: Inter-Varsity Press, 2005), {{ISBN|0-8308-2492-8}}. [https://books.google.com/books?id=OiHKpKh0cVMC&lpg=PP1&dq=0830824928&pg=PA104 Google Books]</ref> Nekdo je ugibal, da je bil Pavel nazirit, ki je imel dolge lase, čeprav je takšno ugibanje v nasprotju s Pavlovo izjavo v 1. Korinčanom {{bibl|1 Kor 11,14}}, da so dolgi lasje za moške so bili takrat sramotni. Jezus je bil praktični Jud, zato je domnevno imel brado. == Kasnejša obdobja == [[File:AberdeenBestiaryFolio004vChristInMajesty (cropped).jpg|thumb|''Kristus v slavi'', še vedno brez brade, iz angleškega iluminiranega rokopisa iz 12. stoletja.]] Do 5. stoletja so se začele pojavljati upodobitve [[Jezusovo trpljenje|pasijona]], kar je morda odraz spremembe v teološkem fokusu zgodnje Cerkve.<ref name=Benedetto51>''The New Westminster Dictionary of Church History'' by Robert Benedetto 2006 {{ISBN|0-8264-8011-X}} pp. 51–53</ref> [[Rabbulovi evangeliji]] iz 6. stoletja vključujejo nekaj najzgodnejših ohranjenih podob ''križanja'' in ''vstajenja''. Do 6. stoletja je bradata upodobitev Jezusa postala standardna na Vzhodu, čeprav je Zahod, zlasti v severni Evropi, še več stoletij mešal bradate in nebradate upodobitve. Upodobitev s podolgovatim obrazom, dolgimi ravnimi rjavimi lasmi, razdeljenimi na sredini, in mandljastimi očmi kaže skladnost od 6. stoletja do danes. Razvile so se različne legende, za katere se je verjelo, da potrjujejo zgodovinsko točnost standardne upodobitve, kot je podoba Edese in kasneje Veronikin prt.<ref>{{cite encyclopedia|first=Robin M. |last=Jensen |title=Jesus in Christian art|encyclopedia=The Blackwell Companion to Jesus|editor-first=Delbert|editor-last= Burkett|year= 2010 |isbn= 978-1-4443-5175-0 |pages= 477–502 |publisher=John Wiley & Sons}}</ref> Deloma za pomoč pri prepoznavanju prizorov so se pripovedne upodobitve Kristusovega življenja vse bolj osredotočale na dogodke, ki se praznujejo ob večjih praznikih cerkvenega koledarja, in na dogodke pasijona, pri čemer so zanemarili čudeže in druge dogodke Jezusovega javnega delovanja, razen za vstajenje Lazarja, kjer je bilo mumiji podobno zavito telo prikazano stoječe pokonci, kar daje nedvoumen vizualni podpis.<ref name="Schiller181">''Iconography of Christian Art, Vol. I'' by G. Schiller 1971 Lund Humphries, London. figs 150-53, 346-54. {{ISBN|0-85331-270-2}} pp. 181–184</ref> Svetniški sij je nosil le Jezus (in druge osebe Trojice), medtem ko so svetniški siji razločevali Marijo, apostole in druge svetnike, kar je gledalcu pomagalo brati vedno bolj poseljene prizore. Obdobje [[Bizantinski ikonoklazem|bizantinskega ikonoklazma]] je delovalo kot ovira za razvoj na vzhodu, vendar je bila umetnost v 9. stoletju spet dovoljena. Jezusova preobrazba je bila glavna tema na Vzhodu in vsak vzhodnopravoslavni menih, ki se je izučil v ikonografstvu, je moral dokazati svojo obrt tako, da je naslikal ikono ''spremenjenja''.<ref name=Bigham226>''The image of God the Father in Orthodox theology and iconography'' by Steven Bigham 1995 {{ISBN|1-879038-15-3}} pp. 226–227</ref> Medtem ko so bile zahodne upodobitve vedno bolj usmerjene k realizmu, so v vzhodnih ikonah slabo upoštevanje perspektive in spremembe velikosti in razmerja podobe namenjene doseganju duhovnega pomena onkraj zemeljske resničnosti.<ref>Arhimandrite Vasileios of Stavronikita, "Icons as Liturgical Analogies" in ''Hymn of entry: liturgy and life in the Orthodox church'' 1997 {{ISBN|978-0-88141-026-6}} pp. 81–90</ref> V 13. stoletju je prišlo do preobrata v prikazovanju mogočne Kyriosove podobe Jezusa kot čudodelca na Zahodu, saj so frančiškani začeli poudarjati Jezusovo ponižnost tako ob njegovem rojstvu kot smrti prek ''rojstva'' in ''križanja''.<ref name=Brooke>''The image of St Francis'' by Rosalind B. Brooke 2006 {{ISBN|0-521-78291-0}} pp. 183–184</ref><ref name=Raab>''The tradition of Catholic prayer'' by Christian Raab, Harry Hagan, St. Meinrad Archabbey 2007 {{ISBN|0-8146-3184-3}} pp. 86–87</ref> [[Frančiškani]] so se približali obema koncema tega spektra čustev in ko so bile radosti rojstva dodane agoniji križanja, se je pojavila povsem nova vrsta čustev s širokim kulturnim vplivom na podobo Jezusa stoletja po tem.<ref>''La vida sacra: contemporary Hispanic sacramental theology'' by James L. Empereur, Eduardo Fernández 2006 {{ISBN|0-7425-5157-1}} pp. 3–5</ref><ref>''Philippines'' by Lily Rose R. Tope, Detch P. Nonan-Mercado 2005 {{ISBN|0-7614-1475-4}} p. 109</ref> [[File:Christ Carrying the Cross 1580.jpg|thumb|left|'Kristus nosi križ'', 1580, delo [[El Greco|El Greca]], čigar umetnost odseva njegove korenine v grški pravoslavni tradiciji in katoliški protireformaciji]] Po [[Giotto|Giottu]] so [[Fra Angelico]] in drugi sistematično razvili preproste podobe, ki so se osredotočale na upodobitev Jezusa z idealno človeško lepoto, v delih, kot je ''[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], verjetno prva slika [[visoka renesansa|visoke renesanse]].<ref>''Experiencing Art Around Us'' by Thomas Buser 2005 {{ISBN|978-0-534-64114-6}} pp. 382–383</ref><ref>''Leonardo da Vinci, the Last Supper: a Cosmic Drama and an Act of Redemption'' by Michael Ladwein 2006 pp. 27, 60</ref> Jezusove podobe so zdaj vsaj v nekaterih položajih črpale iz klasičnih kipov. Vendar je veljalo, da je šel [[Michelangelo]] v svojem golobradem Kristusu na freski ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]'' v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]], ki je zelo jasno prilagodil klasične skulpture Apolona, veliko predaleč, tej poti pa so drugi umetniki le redko sledili. Visoka renesansa je bila sočasna z začetkom protestantske [[reformacija|reformacije]], ki je, zlasti v svojih prvih desetletjih, nasilno nasprotovala skoraj vsem javnim verskim podobam kot malikovalskim, in veliko število jih je bilo uničenih. Postopoma so Jezusove podobe postale sprejemljive za večino protestantov v različnih kontekstih, zlasti v pripovednih kontekstih, kot knjižne ilustracije in grafike, kasneje pa tudi v večjih slikah. Protestantska umetnost je nadaljevala zdaj standardno upodobitev Jezusovega fizičnega videza. Medtem je katoliška [[protireformacija]] ponovno potrdila pomen umetnosti pri pomoči vernikom in spodbudila proizvodnjo novih podob Jezusa ali vključno z njim v ogromnem številu, prav tako je še naprej uporabljala standardne upodobitve. V 17. stoletju so nekateri pisci, kot je [[Thomas Browne]] v svoji ''Pseudodoxia Epidemica'', kritizirali upodobitve Jezusa z dolgimi lasmi. Čeprav so nekateri učenjaki verjeli, da je Jezus nosil dolge lase, ker je bil naziret in si zato ni mogel striči las, Browne trdi, »da je bil naš Odrešenik naziret te vrste, nimamo razloga za to ugotavljati; saj je pil vino in so ga zato farizeji imenovali za pijanca; se je približal tudi mrtvim, kot takrat, ko je obudil Lazarja in Jairovo hčer.« <ref>{{navedi knjigo |last1=Browne |first1=Thomas |title=The Works of Thomas Browne Vol. 2 |publisher=Gutenberg |url=https://www.gutenberg.org/files/39961/39961-h/39961-h.htm}}</ref> Do konca 19. stoletja so se pojavila nova poročila o čudežnih podobah Jezusa, ki so še vedno deležna velike pozornosti, npr. fotografija [[Torinski prt|Torinskega prta]] iz leta 1898, ki jo je naredil Secondo Pia, enega najbolj kontroverznih artefaktov v zgodovini, ki si ga je med razstavo maja 2010 ogledalo več kot 2 milijona ljudi.<ref>Arthur Barnes, 2003 ''Holy Shroud of Turin'' Kessinger Press {{ISBN|0-7661-3425-3}} pp. 2–9</ref><ref name=WMeacham>William Meacham, ''The Authentication of the Turin Shroud:An Issue in Archaeological Epistemology'', Current Anthropology, Volume 24, No 3, June 1983</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.zenit.org/rssenglish-29146 |title=Zenit, May 5, 2010 |publisher=Zenit.org |date=5 May 2010 |access-date=4 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120927020556/http://www.zenit.org/rssenglish-29146 |archive-date=27 September 2012 |df=dmy-all }}</ref> Druga upodobitev Jezusa iz 20. stoletja, in sicer ''podoba Božjega usmiljenja'', ki temelji na videnju [[Favstina Kowalska|Favstine Kowalske]], ima več kot 100 milijonov sledilcev. Prva kinematografska upodobitev Jezusa je bila v filmu ''La Passion du Christ'' iz leta 1897, produciran v Parizu, ki je trajal 5 minut.<ref>''The Challenge of the Silver Screen (Studies in Religion and the Arts)'' By Freek L. Bakker 2009 {{ISBN|90-04-16861-3}} p. 1</ref> Od takrat so kinematografske upodobitve še naprej prikazovale Jezusa z brado v standardni zahodni upodobitvi, ki je podobna tradicionalnim podobam. Prizor iz dokumentarnega filma ''Super Size Me'' je pokazal, da ameriški otroci ne morejo prepoznati običajne upodobitve Jezusa, čeprav prepoznajo druge figure, kot sta [[George Washington]] in [[Ronald McDonald]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.preachingtoday.com/illustrations/2004/december/15702.html|title="Super Size Me": Recognizing Jesus|accessdate=2022-07-05|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705192208/https://www.preachingtoday.com/illustrations/2004/december/15702.html|url-status=dead}}</ref> == Običajne upodobitve == Običajne upodobitve Kristusa, razvite v srednjeveški umetnosti, vključujejo pripovedne prizore ''Jezusovega življenja'' in številne druge običajne upodobitve. Pogosti pripovedni prizori iz ''[[Jezusovo življenje v umetnosti|Jezusovega življenja]]'' v umetnosti so: * ''[[Jezusovo rojstvo]]'' v umetnosti * ''[[Čaščenje pastirjev]]'' * ''[[Poklon sv. Treh kraljev]]'' * ''[[Odkritje v templju]]'' * ''[[Jezusov krst]]'' * ''[[Križanje (smrtna kazen)|Križanje]]'' Jezusa * ''[[Snemanje s križa]]'' * ''[[Poslednja sodba v umetnosti|Poslednja sodba]]'' Nabožne slike vključujejo: * ''[[Marija (umetnost)|Marija z otrokom]]'' * ''[[Kristus v slavi]]'' * ''[[Kristus Pantokrator]]'' * ''[[Srce Jezusovo]]'' * ''[[Pietà]]'' (mati in mrtvi sin) * ''[[Agnus Dei|Božje jagnje]]'' * ''[[Človek žalosti]]'' *''[[Zamišljeni Kristus]]'' == Razpon upodobitev == [[File:Iyesus (Ethiopia).jpg|thumb|left|Etiopska podoba Jezusa iz 18. stoletja]] Nekatere lokalne tradicije so ohranile različne upodobitve, ki včasih odražajo lokalne rasne značilnosti, tako kot katoliške in pravoslavne upodobitve. [[Koptska pravoslavna cerkev|Koptska cerkev]] v [[Egipt]]u se je ločila v 5. stoletju in ima značilno upodobitev Jezusa, skladno s koptsko umetnostjo. [[Etiopska pravoslavna tevahedo Cerkev|Etiopska cerkev]] se je razvila na koptskih tradicijah, vendar prikazuje Jezusa in vse svetopisemske osebnosti z etiopskim videzom svojih članov. Druge tradicije v Aziji in drugod prav tako prikazujejo Jezusovo raso kot lokalno prebivalstvo (glej kitajsko sliko v spodnji galeriji). V sodobnem času je takšna variacija postala pogostejša, vendar podobe, ki sledijo tradicionalni upodobitvi tako v fizičnem videzu kot v oblačilih, še vedno prevladujejo, morda presenetljivo. V Evropi je mogoče opaziti lokalne etnične težnje v upodobitvah Jezusa, na primer v španskem, nemškem ali zgodnjem nizozemskem slikarstvu, vendar so skoraj vedno okoliški liki še vedno močneje označeni. Na primer, Devica Marija je bila po videnju, o katerem poroča Brigita Švedska, pogosto prikazana s svetlimi lasmi, Kristusi pa so zelo redko bolj bledi kot svetlo rjavi. Nekatere srednjeveške zahodne upodobitve, običajno ''srečanja v Emavsu'', kjer ga njegovi učenci sprva ne prepoznajo ({{bibl|Lk. 24, 13–32}}), prikazujejo Jezusa z judovskim klobukom.<ref>A 12th-century English example [http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=311098&handle=book&pg=3 is in the Getty Museum] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607133945/http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=311098&handle=book&pg=3 |date=7 June 2010 }}</ref> Leta 2001 je televizijska serija ''Božji sin'' uporabila eno od treh judovskih lobanj iz prvega stoletja iz vodilnega oddelka za forenzično znanost v Izraelu, da bi prikazala Jezusa na nov način.<ref name=G1>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/2001/mar/27/broadcasting.uknews2|title=Is this the real face of Jesus Christ?|first=Matt|last=Wells|date=27 March 2001|work=[[The Guardian]]|publisher= Guardian|location=London|issn=0261-3077|oclc=60623878|access-date=12 May 2011}}</ref> Obraz je s pomočjo forenzične antropologije izdelal Richard Neave, upokojeni medicinski umetnik z oddelka za umetnost v medicini Univerze v Manchestru. Obraz, ki ga je izdelal Neave, je nakazoval, da bi imel Jezus širok obraz in velik nos, in se je bistveno razlikoval od tradicionalnih upodobitev Jezusa v renesančni umetnosti.<ref name=BBC>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/3958241.stm|title=So what color was Jesus?|first=Giles|last=Wilson|date=27 October 2004|work=BBC News |location=London|access-date=12 May 2011}}</ref> Dodatne informacije o Jezusovi barvi kože in las je zagotovil Mark Goodacre, poznavalec Nove zaveze in profesor na Univerzi Duke. Z uporabo podob iz sinagoge iz 3. stoletja – najzgodnejših podob Judov<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/stories/2001/03/27/tech/main281914.shtml|title=Experts Reconstruct Face Of Jesus|date=27 March 2001|publisher=CBS|location=London|access-date=12 May 2011}}</ref> – je Goodacre predlagal, da bi bila barva Jezusove kože temnejša in temnejša od njegove tradicionalne zahodne podobe. Predlagal je tudi, da bi imel kratke, skodrane lase in kratko postriženo brado.<ref name="Popular Mechanics">{{Cite journal|url=http://www.popularmechanics.com/science/health/forensics/1282186|title=The Real Face Of Jesus|first=Mike|last=Fillon|date=7 December 2002|journal=Popular Mechanics|publisher=Hearst|location=San Francisco|issn=0032-4558|oclc=3643271|access-date=12 May 2011}}</ref> Čeprav je Jezusov obraz popolnoma špekulativen<ref name=CNN>{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2002/TECH/science/12/25/face.jesus/|title=From science and computers, a new face of Jesus|first=Jeordan|last=Legon|date=25 December 2002|publisher=CNN|access-date=12 May 2011}}</ref>, je rezultat študije ugotovil, da bi bila Jezusova koža bolj olivne barve kot bela ali črna in da bi bil videti kot tipičen galilejski semit. Med temi je bilo tudi to, da Sveto pismo piše, da ga je moral Jezusov učenec Juda pokazati tistim, ki so ga aretirali v [[Getsemani]]ju. Nakazani argument je, da če bi se Jezusov fizični videz opazno razlikoval od njegovih učencev, bi ga bilo razmeroma enostavno prepoznati. == Čudodelne Jezusove podobe == {{glavni|Acheiropoieta| podoba Božjega usmiljenja|Kristusova glava}} [[File:Turin plasch.jpg|thumb|Negativ Seconda Pia njegove fotografije ''Torinskega prta''. Mnogi kristjani verjamejo, da je ta podoba Jezusov sveti obraz.]] Obstaja pa nekaj slik, za katere se trdi, da realistično prikazujejo, kako je izgledal Jezus. Eno zgodnje izročilo, ki ga je zapisal [[Evzebij Cezarejski]] pravi, da si je Jezus nekoč umil obraz z vodo in ga nato posušil s krpo, pri čemer je na tkanini pustil vtisnjeno podobo svojega obraza. To je poslal kralju [[Abgar V.|Abgarju]] iz Edese, ki je poslal glasnika, ki je prosil Jezusa, naj pride in ga ozdravi njegove bolezni. Ta podoba, imenovana [[Mandilion]] ali ''podoba iz Edese'', se v zgodovini pojavi okoli leta 525. V obtoku so številne replike te »[[Acheiropoieta|podobe, ki je niso naredile človeške roke]]«. Obstajajo tudi ikonske kompozicije Jezusa in Marije, za katere mnogi pravoslavci tradicionalno verjamejo, da izvirajo iz slik [[sveti Luka|evangelista Luke]]. Trenutno znana upodobitev je tista na ''Torinskem prtu'', katere zapisi segajo v leto 1353. Polemika obkroža prt in njegov natančen izvor je še vedno predmet razprave.[78] [[Torinski prt]] spoštujejo kristjani različnih tradicij, vključno z baptisti, katoličani, luteranci, metodisti, pravoslavci, binkoštniki in prezbiterijanci.<ref>{{navedi splet|title=The Shroud of Turin: Its Ecumenical Implications |first=Albert R. |last=Dreisbach |year=1997 |url=https://www.shroud.com/dreisbc2.htm |accessdate=2023-08-18 |publisher=Shroud of Turin Education and Research Association, Inc. |quote=Če se vrnemo k ekumenski razsežnosti tega svetega platna, je postalo zelo očitno, da mene v noči na 16. avgust 1983, ko so voditelji lokalnega sodstva darovali svoj skupni blagoslov RAZSTAVI TORINSKEGA PLENA in sodelovali pri večernem uradu svetega prta. Grški nadškof, rimskokatoliški nadškof, škofovski škof in predsedujoči škof cerkve AME so se zbrali pred prvim prtom na svetu v polni velikosti z osvetljeno prosojnico in se pridružili duhovščini, ki je predstavljala božjo skupščino, baptiste, luterane, metodiste in prezbiterijance v čudovita priča ekumenske edinosti. Ob zaključku bogoslužja se je njegova preosveščenost škof Janez iz grške pravoslavne škofije v Atlanti obrnil name in rekel: "Najlepša hvala, ker ste izbrali naš dan." Nisem popolnoma razumel pomena njegove pripombe, dokler mi ni razložil, da je 16. avgust praznik svetega Mandiliona v spomin na priložnost leta 944 po Kristusu, ko je bil prt prvič prikazan javnosti v Bizancu po prihodu prejšnji dan iz Edessa v jugovzhodni Turčiji.}}</ref> To je ena od katoliških pobožnosti, ki jih je odobril [[Sveti sedež]], da ''Jezusovo sveto obličje'' zdaj uporablja podobo obraza na prtu, kot je bila prikazana v negativu fotografije, ki jo je leta 1898 posnel amaterski fotograf Secondo Pia.<ref>Joan Carroll Cruz, 1984, ''Relics'' OSV Press {{ISBN|0-87973-701-8}} p. 49</ref><ref name=Ball635>Ann Ball, 2003 ''Encyclopedia of Catholic Devotions and Practices'' {{ISBN|0-87973-910-X}} pp. 239, 635</ref> Podobe na samem prtu ni mogoče jasno videti s prostim očesom, Pia pa je presenetila do te mere, da je rekel, da je skoraj padel in razbil fotografsko ploščo, ko je zvečer 28. maja 1898 na njej prvič videl razvit negativ. Pred letom 1898 je pobožnost do ''Jezusovega svetega obličja'' uporabljala podobo, ki temelji na Veronikinem prtu, kjer legenda pripoveduje, da je Veronika iz Jeruzalema srečala Jezusa ob Via Dolorosa na poti na Kalvarijo. Ko se je ustavila, da bi s svojo tančico obrisala pot z Jezusovega obraza, je bila podoba vtisnjena na blago. Uveljavitev teh podob kot katoliške pobožnosti izvira od sestre Marie iz svetega Petra in častitljivega Lea Duponta, ki sta jih začela in promovirala od leta 1844 do 1874 v Toursu v Franciji, in sestre Marie Pierine De Micheli, ki je podobo s Torinskega prta povezovala z pobožnosti leta 1936 v Milanu v Italiji. [[File:Christos Acheiropoietos.jpg|thumb|left|"Odrešenik ne ročno izdelan", novgorodska ikona iz ok. 1100 po bizantinskem vzoru]] Zelo priljubljena upodobitev 20. stoletja med katoličani in anglikanci je podoba ''Božjega usmiljenja'' [82], ki jo je aprila 2000 odobril [[papež Janez Pavel II.]] <ref name="Drake85">Tim Drake, 2002, Saints of the Jubilee, {{ISBN|978-1-4033-1009-5}} pp. 85–95</ref> Upodobitev ''Božjega usmiljenja'' se uradno uporablja pri praznovanjih nedelje Božjega usmiljenja in jo časti več kot 100 milijonov katoličanov, ki sledijo pobožnosti. Podoba ni del ''Acheiropoieta'', saj so jo upodabljali sodobni umetniki, vendar naj bi bil vzorec podobe čudežno prikazan sveti [[Favstina Kowalska|Favstini Kowalski]] v Jezusovem videnju leta 1931 v Płocku na Poljskem. Favstina je v svoj dnevnik zapisala, da se ji je prikazal Jezus in jo prosil, naj »naslika podobo po vzorcu, ki ga vidiš«. Favstina je sčasoma našla umetnika (Eugene Kazimierowski), ki je upodobil Jezusovo podobo ''Božjega usmiljenja'' z dvignjeno desnico v znak blagoslova in z levo roko, ki se dotika oblačila blizu njegovih prsi, iz katerega izžarevata dva velika žarka, eden rdeč, drugi bel iz bližine svojega srca.<ref name=Torretto84>''A Divine Mercy Resource'' by Richard Torretto 2010 {{ISBN|1-4502-3236-1}} "The Image of Divine Mercy" pp. 84–107</ref><ref name=Odell63>Catherine M. Odell, 1998, Faustina: Apostle of Divine Mercy OSV Press {{ISBN|978-0-87973-923-2}} pp. 63–64</ref> Po Favstinini smrti so podobo naslikali številni drugi umetniki, med najbolj reproduciranimi pa je bila upodobitev Adolfa Hyla.<ref>''Butler's lives of the saints: the third millennium'' by Paul Burns, Alban Butler 2001 {{ISBN|978-0-86012-383-5}} p. 252</ref> Warner Sallman je izjavil, da je bila Kristusova glava rezultat »čudežnega videnja, ki ga je prejel neke pozne noči« in razglasil, da je »odgovor prišel ob 2. uri zjutraj, januarja 1924« kot »videnje kot odgovor na mojo molitev k Bogu v obupu«.<ref name="Morgan1996">{{navedi knjigo|last=Morgan|first=David|title=Ikone ameriškega protestantizma: Umetnost Warnerja Sallmana|url=https://archive.org/details/iconsofamericanp0000unse|year=1996|publisher=Yale University Press|isbn=978-0- 300-06342-4|page=[https://archive.org/details/iconsofamericanp0000unse/page/62 62]|quote=Sallman je vedno vztrajal, da je bila njegova začetna skica Jezusa rezultat duhovne "slikarije", čudežne vizije, ki jo je prejel neke pozne noči. "Odgovor je prišel ob 2. uri zjutraj, januarja 1924," je zapisal. "Prišlo je kot vizija kot odgovor na mojo molitev k Bogu v obupni situaciji." Situacija je bila rok: Sallmanu so naročili, da naslika februarsko naslovnico za ''Covenant Companion'', mesečnik Evangeličanske zavezne cerkve, in imel je tedne v umetniški blokadi. Februarska številka se je osredotočala na krščansko mladino, Sallmanova naloga pa je bila zagotoviti navdihujočo podobo Kristusa, ki bo "izziv za naše mlade". "Dolgo sem premišljeval o tem v molitvi in meditaciji," se je spominjal Sallman, "iskal sem nekaj, kar bi pritegnilo pogled in preneslo sporočilo krščanskega evangelija na naslovnici."}}<!--|access-date =30. april 2014--></ref> Kristusovo glavo častijo v koptski pravoslavni cerkvi,<ref>{{cite journal|date=Fall 1997|journal=Coptic Church Review|volume=18|issue=3|title=Teološka vprašanja koptske pravoslavne inkulturacije v zahodni družbi|author=Otto F.A. Meinardus, Ph.D.|issn=0273-3269|quote=Zanimiv primer inkulturacije se je zgodil v ponedeljek, 11. novembra 1991, ko je 12-letni Isaac Ayoub iz Houstona v Teksasu, ki je bolehal za levkemijo, videl, da oči Jezusa v znameniti Sallmanovi "Kristusovi glavi" se je začela premikati in točiti oljnato tekočino, podobno solzam. Istega dne je pater Ishaq Soliman, koptski duhovnik koptske cerkve svetega Marka v Houstonu, pričal o čudežih. Naslednji dan je dr. Atef Rizkalla, družinski zdravnik, je mladostnika pregledal in potrdil, da ni sledov levkemije. Sallmanova ''Kristusova glava'' je bila razstavljena v koptski cerkvi in cerkev je obiskalo več kot 50.000 ljudi. Dva koptska škofa, Anbâ Tadros iz Port Saida in Anbâ Yuhanna iz Kaira, sta potrdila zgodbo.}}</ref> potem ko je dvanajstletni Isaac Ayoub, ki je zbolel za rakom, videl Jezusove oči na sliki, ki so točile solze; Fr. Ishaq Soliman iz koptske cerkve sv. Marka v Houstonu je istega dne »pričeval o čudežih«, naslednji dan pa je »dr. Atef Rizkalla, družinski zdravnik, pregledal mladostnika in potrdil, da ni sledi levkemije«. S škofovsko odobritvijo škofa Tadrosa iz Port Saida in škofa Yuhanna iz Kaira je bila »Sallmanova Kristusova glava razstavljena v koptski cerkvi«, pri čemer je cerkev obiskalo »več kot petdeset tisoč ljudi«, da bi si jo ogledali. Poleg tega je več verskih revij pojasnilo »moč Sallmanove slike« z dokumentiranjem dogodkov, kot so lovci na glave, ki so izpustili poslovneža in pobegnili, potem ko so videli sliko, »tat, ki je prekinil svoje dejanje, ko je videl Kristusovo glavo na sobni steni« in spreobrnitve nevernikov v krščanstvo na smrtni postelji. Kot izredno uspešno delo krščanske ljudske devocijske umetnosti je bilo do konca 20. stoletja reproducirano več kot pol milijarde krat po vsem svetu.<ref name="BlumHarvey2012">{{navedi knjigo|last1=Blum|first1=Edward J.|last2=Harvey|first2=Paul|title=Color of Christ|url=https://books.google.com/books?id=TPSB1QZkFU0C&pg=PA211|access-date=30 April 2014|date=2012|publisher=UNC Press Books|isbn=978-0-8078-3737-5|page=211|quote=By the 1990s, Sallman's Head of Christ had been printed more than 500 million times and had achieved global iconic status.}}</ref> == Polemike == Upodobitev Jezusa je bila sporna od sinode v Elviri leta 306, ki v 36. kanonu navaja, da v cerkvi ne sme biti nobene bogoslužne podobe.<ref> Lisa Maurice, ''Screening Divinity'', Edinburgh University Press, Scotland, 2019, p. 30</ref> V 16. stoletju so [[Jean Calvin]] in drugi protestantski reformatorji obsodili malikovanje podob Kristusa in pozvali k njihovi odstranitvi.<ref> Robin M. Jensen, ''The Cross: History, Art, and Controversy'', Harvard University Press, USA, 2017, p. 185</ref> Zaradi razumevanja druge od desetih zapovedi večina evangeličanov nima upodobitve Jezusa v svojih krajih čaščenja.<ref>Cameron J. Anderson, ''The Faithful Artist: A Vision for Evangelicalism and the Arts'', InterVarsity Press, USA, 2016, p. 124</ref><ref>Doug Jones, ''Sound of Worship'', Taylor & Francis, USA, 2013, p. 90</ref> == Primeri == <gallery> File:ChristAsSol.jpg|Upodobitev ''Jezusa, ki se pelje na svojem vozu''. [[Mozaik]] iz 3. stoletja na vatikanskih jamah pod [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]]. File:Solidus-Justinian II-Christ b-sb1413.jpg|Jezus upodobljen na zgodnjem bizantinskem kovancu iz 8. stoletja. Po bizantinskem ikonoklazmu je bil na vseh kovancih Kristus. File:Restored Mogao Christian painting 3.jpg|Rekonstrukcija slike Jezusa Kristusa Vzhodne cerkve, 9. stoletje. File:Edgar from Winchester Charter.png|Kristus brez brade v anglosaksonski New Minster Charter, [[Winchester]], sredina 10. stoletja File:Jesus Image on a Manichaean Temple Banner.jpg| Rekonstrukcija podobe ustoličenega Jezusa (Yišō) na zastavi manihejskega templja iz ok. Qocho iz 10. stoletja (Vzhodna Srednja Azija). File:Christ pantocrator daphne1090-1100.jpg|''[[Kristus Pantokrator]]'' iz 11. stoletja s svetniškim sijem v obliki križa, ki so ga uporabljali ves srednji vek. Značilno je, da je prikazan kot podoben umetnikovi kulturi po potezah in tonu kože. File:Christ All Mercy (13 c.).jpg|Vzhodno pravoslavna [[ikona]] "Kristus vse usmiljenje". File:Jesus as a Manichaean Prophet, 13th century.jpg|''Manihejska slika Bude Jezusa'', kitajski viseči zvitek iz 12. ali 13. stoletja, ki prikazuje Jezusa Kristusa kot manihejskega preroka Yišōja. File:Jesus-Christ-from-Hagia-Sophia.jpg|''Jezus Kristus Pantokrator'' - mozaik iz [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] iz 13. stoletja. File:Jesus Coat of Arms 1.jpg|Nenavadna podoba Jezusa iz 15. stoletja kot srednjeveškega viteza s pripisanim grbom, ki temelji na Veronikinem prtu File:Piero, battesimo di cristo 04.jpg|''[[Kristusov krst (Piero della Francesca)|Kristusov krst]]'', [[Piero della Francesca]], ok. 1448-1450 File:Pietro Perugino 040.jpg|[[Pietro Perugino]], prikazuje ''Križanje'' kot [[Stabat Mater (umetnost)|Stabat Mater]]. File:Kristus som den lidende frelser.jpg|''[[Kristus, trpeči odrešenik (Mantegna)| Kristus, trpeči odrešenik]]'', ok. 1488–1500, [[Andrea Mantegna]] File:Nestorian Evangelion (Folio 4v).jpg|Nestorijansko ''Jezusovo križanje'', ilustracija iz Nestorijanskega evangelija, 16. stoletje. File:SAAM-1956.11.21 1.jpg|Palma il Vecchio, ''Kristusova glava'', 16. st., Italija File:Michelangelo, Giudizio Universale 03.jpg|Marija in Kristus, ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednji sodbi]]'', [[Michelangelo]] (1541 ta upodobitev je bila zelo kritizirana. File:Titian 1558 Ancona Crucifixion.jpg|''[[Križanje (Tizian)|Križanje]]'', 1558, [[Tizian]]. File:Transfiguration by Lodovico Carracci.jpg|''[[Jezusova spremenitev]]'' ki ga prikazuje z Elijem, Mojzesom in tremi apostoli, [[Lodovico Carracci|Carracci]], 1594. File:Follower of Ribera - Christ among the Doctors.jpg|Jezus, star 12 let, ''Jezus med zdravniki'' (kot otrok, ki razpravlja v templju) [[Jusepe de Ribera]]. File:Noel-coypel-the-resurrection-of-christ-1700.jpg|''Vstajenje'' Noëla Coypela, 1700, z uporabo lebdeče upodobitve Jezusa. File:Trevisani baptism christ.JPG|Trevisanijeva upodobitev tipičnega krstnega prizora z odprtim nebom in spuščanjem Svetega Duha kot goloba, 1723. File:Christ, the Pantocrator.jpg|Ruska ikona Kristusa Pantokratorja iz 19. stoletja. File:Ethiopia African potrayal of Jesus.JPG|Tradicionalna etiopska upodobitev Jezusa in Marije z značilnimi etiopskimi potezami. File:Enrique Simonet - Cabeza de Jesús.jpg|''Jezusova glava'' (1890) Enriqueja Simoneta. File:Christ Pantocrator, Church of the Holy Sepulchre.png|Mozaik ''Kristusa Pantokratorja'' v kupoli nad katolikonom cerkve Svetega groba v Jeruzalemu. File:StJohnsAshfield StainedGlass GoodShepherd-frame crop.jpg|''Jezus kot dobri pastir'' (1932) v vitražu v St John's Ashfield. File:PortAuPrinceMural.jpg|[[Freska]] (1951), ki prikazuje ''Jezusov krst'' v tipični haitijski podeželski pokrajini, Cathédrale de Sainte Trinité, [[Port-au-Prince]], [[Haiti]]. File:Touchdown Jesus at Notre Dame.jpg|Freska ''Beseda življenja'' (1964) na stranski strani knjižnice Hesburgh na Univerzi Notre Dame, Indiana. </gallery> === Kipi === <gallery> File:SalvadorDelMundo.jpg|''Monumento al Divino Salvador del Mundo'' je znamenita znamenitost, ki predstavlja mesto San Salvador. Simbolizira preobrazbo Jezusa, ki stoji na vrhu Zemlje kot odrešenika sveta File:CristoreiPortugal.jpg|''Kristusa kralj'' na Portugalskem File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''[[Kristus Odrešenik (kip)|Kristus Odrešenik]]'', najbolj znana ikona v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]] File:Chartres2006 092.jpg|''[[Kristus v slavi]]'', [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnica v Chartresu]] File:Michelangelo's Pieta 5450 cropncleaned.jpg|[[Michelangelo]]va''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'', 1498-99, prikazuje Marijo, ki drži Jezusovo truplo File:Cristo de la Concordia 02.jpg|''Cristo de la Concordia'' v [[Bolivija|Boliviji]], za katerega se trdi, da je največji kip Jezusa, kar jih je bilo kdaj narejeno File:Cristo del Otero (Palencia).jpg|''Cristo del Otero'', nad Palencio, Španija File:Thorvaldsen Christus.jpg|''Kristus'' Bertela Thorvaldsena, cerkev Naše Gospe, [[København]] File:Infant Jesus of Prague.jpg|''Otrok Jezus iz Prage'', eden od številnih miniaturnih kipov mladega Jezusa, ki jih verniki zelo častijo File:Lux Mundi, the sculpture of Jesus at Solid Rock Church.jpg|''Lux Mundi'', kip Jezusa, Tom Tsuchiya končan leta 2012<ref name=WCPO>{{navedi novice|work=WCPO|title=Construction progressing on new Jesus statue along I-75|date=15 June 2012|url=http://www.wcpo.com/dpp/news/region_north_cincinnati/monroe/Construction-to-begin-on-new-Jesus-statue-along-I-75#ixzz1y1CWlU3h|access-date=7 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629192543/http://www.wcpo.com/dpp/news/region_north_cincinnati/monroe/Construction-to-begin-on-new-Jesus-statue-along-I-75#ixzz1y1CWlU3h|archive-date=29 June 2013|url-status=dead}}</ref> File:Christ the Good Shepherd, Church of the Good Shepherd (Rosemont, Pennsylvania).jpg|''Deček Jezus kot dobri pastir'', Cerkev dobrega pastirja (Rosemont, Pennsylvania) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * Cartlidge, David R., and Elliott, J.K.. ''Art and the Christian Apocrypha'', Routledge, 2001, {{ISBN|978-0-415-23392-7}}, [https://books.google.com/books?id=o0LBvOMYArYC&pg=PA240&dq=Dura+Europas+Christian&as_brr=3&ei=RZLkSebpF5KKNbePpZoN#PPA53,M1 Google books] * Every, George; Christian Mythology, Hamlyn 1988 (1970 1st edn.) {{ISBN|0-600-34290-5}} * Grabar, André; ''Christian iconography: a study of its origins'', Taylor & Francis, 1968, {{ISBN|978-0-7100-0605-9}} [https://books.google.com/books?id=ha89AAAAIAAJ&pg=PA119&lpg=PA119&dq=Christ-Logos+iconography&source=bl&ots=B3OogDWHWF&sig=qChILbAMhNS98ytJDWb9fUtU4Ws&hl=en&ei=XK2ZSufAM6SQjAfwvtG4BQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1#v=onepage&q=Christ-Logos%20iconography&f=false Google books] * Grigg, Robert, "Byzantine Credulity as an Impediment to Antiquarianism", ''Gesta'', Vol. 26, No. 1 (1987), pp.&nbsp;3–9, The University of Chicago Press on behalf of the International Center of Medieval Art, [https://www.jstor.org/stable/767073 JSTOR] * James Hall, ''A History of Ideas and Images in Italian Art'', 1983, John Murray, London, {{ISBN|0-7195-3971-4}} * Hellemo, Geir. ''[https://books.google.com/books?id=hWbqS96Gii8C Adventus Domini: eschatological thought in 4th-century apses and catecheses]''. Brill; 1989. {{ISBN|978-90-04-08836-8}}. * G Schiller, ''Iconography of Christian Art, Vol. I'', 1971 (English trans from German), Lund Humphries, London, {{ISBN|0-85331-270-2}} * Eduard Syndicus; Early Christian Art; Burns & Oates, London, 1962 * David Talbot Rice, Byzantine Art, 3rd edn 1968, Penguin Books Ltd * Zanker, Paul. [[:de:Paul Zanker]]. ''The Mask of Socrates, The Image of the Intellectual in Antiquity'', University of California Press, 1995 [http://www.escholarship.org/editions/view?docId=ft3f59n8b0&chunk.id=d0e5616&toc.depth=1&toc.id=d0e5616&brand=eschol;query=Monza#1 Online Scholarship editions] == Zunanje povezave == {{Commons category|Iconography of Jesus Christ}} * [http://www.shroudstory.com/art.htm Pictures of Jesus Perhaps Derived from the Shroud of Turin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304220324/http://www.shroudstory.com/art.htm |date=2012-03-04 }} December 2005 * [http://www.godweb.org/sallman.htm Warner Sallman's Head of Christ: An American Icon] * [https://www.theguardian.com/media/2001/mar/27/broadcasting.uknews2 Is this the real face of Jesus Christ?] * [http://www.pallasweb.com/deesis Images of Christ – the Deesis Mosaic of Hagia Sophia] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezus v umetnosti|*]] 6p4zaewmrd5gud5fua9u9idt44hgmax 0 537231 6658249 6651543 2026-04-10T11:31:58Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Glas upokojencev Pavla Ruparja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = | foundation = {{start date|2024|01|20}} | dissolved = {{end date|2026|03|23}} | headquarters = Prešernova cesta 5<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = interesi upokojencev<br>[[konservatizem]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = ''nima'' | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra, {{colorbox|#fdfdfd|border=darkgray}} bela | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | slogan = ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | leader1_title = Podpredsednika | leader1_name = Majda Kragelj Zbačnik<br>Andrej Peterle | leader2_title = | leader2_name = | president = [[Pavel Rupar]] | membership = | position = [[desna sredina]] }} '''Glas upokojencev Pavla Ruparja''' (okrajšano '''Glas upokojencev''') je slovenska zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 20. januarja 2024. Predsednik je [[Pavel Rupar]]. Stranka je bila ustvarjena leto po tem, ko so nekateri posamezniki predstavili in ustanovili istoimensko iniciativo ''Glas upokojencev Slovenije'' ter ''Inštitut 1. oktober'', ki opozarjata na prenizke pokojnine mnogih slovenskih upokojencev.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovili stranko Glas upokojencev|url=https://www.sta.si/3259180/ustanovili-stranko-glas-upokojencev|website=sta.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Iniciativa in kasneje stranka od februarja 2023 redno organizira in poziva na [[Vseslovenski protesti upokojencev|vseslovenske proteste upokojencev]].<ref name=":0" /> == Zgodovina == === Ozadje in začetki iniciative === Iniciativo Glas upokojencev je ustanovil Pavel Rupar, nekdanji poslanec [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in nekdanji župan [[Občina Tržič|Tržiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa Glas upokojencev Slovenije za boljši položaj upokojencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/iniciativa-glas-upokojencev-slovenije-za-boljsi-polozaj-upokojencev/654800|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Zaradi po njihovem mnenju vedno hujšega življenja slovenskih upokojencev zaradi draginje in slabega dostopa do zdravstva so v sredini januarja 2023 prvič nagovorili javnost in predstavili svoje namere. Predstavili so prvi veliki shod, ki se je odvil 1. februarja 2023. Aprila istega leta je Rupar potrdil, da v Društvu 1. oktober razmišljajo o ustanovitvi stranke upokojencev. Društvo je sicer začelo zbirati podpise za svoj predlog zakona, ki bi zvišal pokojnine.<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar ustanavlja svojo stranko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pavel-rupar-ustanavlja-svojo-stranko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pavle Rupar: "Če bo volja ljudi, da ustanovimo stranko, jim bomo prisluhnili"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pavle-rupar-ce-bo-volja-ljudi-da-ustanovimo-stranko-jim-bomo-prisluhnili/666258|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-27|language=sl}}</ref> 12. junija sta Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. V predlogu je zapisano, da bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, do 1500 evrov bi bile višje za 10 odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za 5 odstotkov. Skupno so zbrali 10.278 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober v zakonodajni postopek vložil predlog za zvišanje pokojnin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-v-zakonodajni-postopek-vlozil-predlog-za-zvisanje-pokojnin/671529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Konec junija 2023 je skupina približno 60 upokojencev, ki jih je vodil Rupar, obiskala Bruselj. Tam so na manjšem shodu z nagovorom Ruparja med drugim opozorili na »nepravično obravnavo slovenske oblasti do določenih civilnih združenj« ter na »diskreditacijo protestnih shodov v Sloveniji«. Sprejela sta jih evroposlanca [[Milan Zver]] in [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Rupar EU opozoril na diskriminacijo slovenske vlade do posameznih ljudskih iniciativ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-eu-opozoril-na-diskriminacijo-slovenske-vlade-do-posameznih-ljudskih-iniciativ/673210|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Rupar je na tiskovni konferenci konec septembra 2023 potrdil, da je nova stranka ''Glas upokojencev'' v procesu nastajanja. Jeseni so tako ustanavljali občinske odbore po vsej Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanske skupine zavrnile vložitev Ruparjevega zakonskega predloga, zdaj išče podporo DS-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanske-skupine-zavrnile-vlozitev-ruparjevega-zakonskega-predloga-zdaj-isce-podporo-ds-ja/682695|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-26|language=sl}}</ref> === Ustanovitev politične stranke === Novembra 2023 je Rupar razkril, da bo ustanovni kongres nove stranke Glas upokojencev potekal v Ljubljani, dne 20. januarja 2024. Na spletu so objavili statut in program stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Za prihodnje leto razen rednih transferjev niti beseda o usklajevanju pokojnin z inflacijo. Mi se bomo borili za to!|url=https://nova24tv.si/slovenija/rupar-za-prihodnje-leto-razen-rednih-transferjev-niti-beseda-o-usklajevanju-pokojnin-z-inflacijo-mi-se-bomo-borili-za-to/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref> Za ustanovitev so zbrali preko 400 overjenih obrazcev podpore. Na ustanovnem kongresu so potrdili program in statut ter izvolili organe stranke. Kulturni program kongresa je povezoval dramski igralec [[Pavle Ravnohrib]].<ref>{{Navedi splet|title=Januarja prihaja nova politična stranka Glas upokojencev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/januarja-prihaja-nova-politicna-stranka-glas-upokojencev/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pavel Rupar je v govoru na kongresu napovedal udeležbo na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] ter na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|naslednjih državnozborskih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Stranka se sicer evropskih volitev kasneje ni udeležila s svojo listo, ampak je podprla kandidatko SDS [[Zala Tomašič|Zalo Tomašič]].<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev spet protestiral, na evrovolitvah podpirajo Zalo Tomašič iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-spet-protestiral-na-evrovolitvah-podpirajo-zalo-tomasic-iz-sds-a/706324|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> === Kasnejše dogajanje === Jeseni 2024 so se v stranki pojavili notranji konflikti, ko je predsednik Rupar od podpredsednika Igorja Černoge zahteval pojasnila o sumih kraje strankarskega denarja. Rupar je trditve zavrnil in domnevno v nasprotju s statutom izključil Černogo ter člana nadzornega odbora Suada Muslimoviča.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar iz stranke izključil tri vidne člane. Sumijo ga kraje skupnega denarja.|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupar-iz-stranke-izkljucil-tri-vidne-clane-sumijo-ga-kraje-skupnega-denarja-646149|website=siol.net|accessdate=2025-01-15|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot nasprotniki zakona na [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> ter znova kot nasprotniki zakona na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> 23. oktobra 2025 je Rupar napovedal preimenovanje stranke, ime so dopolnili z imenom predsednika stranke v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-29|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.193 | 0,36 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#0047c6}} | {{steady}} | 14. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Oktobra 2025, po začetku pogovorov o sodelovanju desnosredinskih strank [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], je bila s strani predstavnikov obeh strank poudarjena nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, z namenom preprečitve »drobljenja glasov desne sredine« in poti do »razvojne koalicije«. Predsednica SLS Tina Bregant, sicer večkratna govornica na shodih upokojencev, je v intervjuju kot potencialnega partnerja v takšnem zavezništvu omenila tudi stranko Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Rupar je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo, ob tem pa zapisal, da »jim nihče ne prinaša dodane vrednosti« ter da »v politiki ena plus ena največkrat pomeni 0,5.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Po lastnih navedbah Ruparja naj bi se v stranki želeli povezovati, a naj bi bili vedno zavrnjeni; med drugim s strani [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]], ki so se kasneje odločili za sodelovanje s [[Stranka generacij|Stranko generacij]], pa tudi s strani [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], s katero naj bi sodelovanje iniciiral Rupar sam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0kacfDVYUPhXPLbbURzhNUmhDMBbPtkCz1wtANd4PQZ1MuWsnfBMwAhtCUAaxnxNMl&id=100073282725755&rdid=mVDmIqX9KsNbSfSK#|title=Upokojence imajo vsi za zlato pred volitvami in za posmeh, ko je volitev konec!|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|website=Facebook.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Pogovori so potekali tudi s stranko [[Suvereni]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 20. in 21. decembra 2025 je nato 80 članov stranke po besedah Ruparja podpisalo soglasje za kandidaturo na samostojni listi stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/2002678960203948539|title=80 kandidatk in kandidatov je podpisalo soglasje za volitve v DZ na listi Glas upokojencev Pavla Ruparja.|date=2025-12-21|accessdate=2026-01-27|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> V podkastu [[Info360|Ura resnice]] z naslovom ''Je politična desnica res tako konsolidirana?'' dne 21. novembra 2025 je politični komentator [[Peter Gregorčič]], v luči takrat podpisanega sporazuma strank NSi, SLS in [[FOKUS Marka Lotriča]], Ruparjev načrt samostojne kandidature označil kot »željo po zvišanju lastne pokojnine« s prestopom 1-odstotnega praga za financiranje iz državnega proračuna, preko česa bi se nato sam »finančno pasel.«<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Je politična desnica res tako konsolidirana?|url=https://info360.si/ura-resnice/ura-resnice-je-politicna-desnica-res-tako-konsolidirana/|website=info360.si|date=2025-11-21|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Rupar se je na te izjave odzval z besedami, da se je »osebno odpovedal vsemu iz naslova boja za upokojence in revne«, od Gregorčiča pa zahteval javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1992560090210259281|title=Spoštovani g. Požar! Osebno sem zaradi izjav o mojih apetitih po denarju užaljen in prosim in zahtevam opravičilo vseh predvsem g.Gregorčiča!|date=2025-11-23|accessdate=2026-01-27|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 25. januarja 2026 je Rupar v kritičnem zapisu na omrežju Facebook obsodil »ubijanje lastnih isto mislečih bratov« ter izrazil željo in pozval [[Boris Tomašič|Borisa Tomašiča]] k povabilu v eno od oddaj na [[Nova24TV]], njegovo gostovanje na tem programu naj bi bilo po njegovih besedah namerno izbrisano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0fy3c88mRpA34c4TKiX8xrRUEp8A8B6UGG9TAUUbB1q8zSij6wxBMjFA1YXpquRKjl&id=100073282725755&rdid=AAeThuY0jNXxMGFg#|title=KDO VAM LAŽE..? Vse, ki smo s srcem podprli Zalo Tomašič in jo izvolili v Evropski parlament prosim, POKLIČITE NJENEGA OČETA BORISA TOMAŠIČA na Novo 24 TV in mu sporočite, da si želim priti k njemu v oddajo, na intervju, morda v Temo dneva k simpatični Aleksandri Jug in naj ne zapira vrat pred mano..|date=2026-01-25|accessdate=2026-01-27|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> O tako imenovanem »ugašanju projekta satelita SDS« so dva dni kasneje poročali tudi na portalu Necenzurirano, kjer so citirali tudi izbrisano izjavo Ruparja: »Veliki šef je rekel enostavno: zaprimo Glas upokojencev.«<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Ruparja: "veliki šef" ga ugaša, nad njim obupal še Tomašič|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/pavel-rupar-glas-upokojencev-nova24tv-sds-janez-jansa-nepremicnine-denar-1876260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Kandidatno listo je stranka predstavila 27. februarja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi tudi pevka [[Jožica Svete]] (Radovljica II), vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] (Bežigrad I) in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj (Ribnica).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> Predsednik Pavel Rupar je kandidiral v okraju Kranj III, podpredsednik Andrej Peterle v Trebnjem, član izvršilnega odbora Rajko Perčič pa v Kranj I.<ref name=":2" /> Stranka je po do sedaj znanih podatkih državne volilne komisije na volitvah prejela 4119 glasov oziroma 0,35 odstotka vseh glasov. Po razglasitvi rezultatov je Pavel Rupar sporočil, da ni več predsednik stranke ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'' in da stranka ne obstaja več. »Nič ni bilo vredno!« je na svojem profilu na Facebooku zapisal Rupar. == Protestni shodi == {{main|Vseslovenski protesti upokojencev}} Iniciativa Glas upokojencev je v letu 2023 organizirala devet večjih shodov z več tisoč glavo udeležbo. Ob preoblikovanju v politično stranko so s shodi nadaljevali tudi v letih 2024 in 2025. Protestniki se zbirajo na Trgu republike ter pred stavbo RTV Slovenija. === 2023 === V sredo, 1. februarja odvil prvi shod z udeležbo več tisoč ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci s protestom zahtevali dvig pokojnin. Minister Mesec: Nismo nasprotniki.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-s-protestom-zahtevali-dvig-pokojnin-minister-mesec-nismo-nasprotniki/656459|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Zveza društev upokojencev se je medtem od zborovanja distancirala, zahteve iniciative pa so označili za ''naivne'' in ''populistične''.<ref>{{Navedi splet|title=ZDUS se distancira od protestnega shoda: Gre za osebni interes posameznikov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljano-preplavili-razbrujeni-upokojenci-zahtevamo-dostojne-pokojnine.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Svoje aktivnosti so nadaljevali in organizirali drugi veliki shod upokojencev, v sredo, 1. marca. Po besedah organizatorjev se je na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]] zbralo več kot 25 tisoč ljudi, ki so zahtevali takojšen dvig pokojnin. Po uspešno izvedenih dveh protestnih shodih je bil registriran ''Inštitut 1. oktober'', ki je poimenovan po Svetovnem dnevu starejših.<ref>{{Navedi splet|title=Drugi shod iniciative Glas upokojencev: "Vladajoči se norčujejo iz nas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drugi-shod-iniciative-glas-upokojencev-vladajoci-se-norcujejo-iz-nas/659551|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Tretji shod po vrsti se je odvil v petek, 31. marca. Ta se je razširil na vseslovenski protivladni protest, na katerem so premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvali k čimprejšnjemu odstopu. Po Ruparjevih ocenah je bilo zbranih več kot 40 tisoč ljudi, tokrat so se ti odpravili tudi na ulice ter delno blokirali promet na nekaterih ljubljanskih cestah.<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa upokojencev napovedala tretji shod, premierja Goloba nameravajo pozvati k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iniciativa-upokojencev-napovedala-tretji-shod-premierja-goloba-nameravajo-pozvati-k-odstopu/661909|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na protestnem shodu upokojencev v Ljubljani premierja Goloba pozivali k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-protestnem-shodu-upokojencev-v-ljubljani-premierja-goloba-pozivali-k-odstopu/663327|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-31|language=sl}}</ref> Četrti shod je potekal v sredo, 3. maja. Upokojenci so se ustavili pred predsedniško palačo in zapeli podoknico predsednici države Nataši Pirc Musar; pot so nadaljevali pred sedež Vlade in zapeli podoknico še premierju Robertu Golobu.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti protest upokojencev za "dostojne in pravične" pokojnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-protest-upokojencev-za-dostojne-in-pravicne-pokojnine/666848|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Zadnji shod pred poletjem se je odvil v sredo, 31. maja, bil pa že peti po vrsti. Tokrat se je del protestnikov zbral pred stavbo RTV Slovenija. Po poročanju tega medija naj bi bili nekateri udeleženci protesta do zaposlenih nasilni in žaljivi.<ref>{{Navedi splet|title=Nekateri udeleženci protesta upokojencev pred stavbo RTV-ja žaljivi in agresivni do novinarjev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekateri-udelezenci-protesta-upokojencev-pred-stavbo-rtv-ja-zaljivi-in-agresivni-do-novinarjev/670188 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Sedmi shod se je odvil v sredo, 6. septembra 2023. Tokrat je zbrane med drugim nagovorila tudi [[Tina Bregant]], nekdanja sekretarka na Ministrstvu za zdravje, sicer kandidatka za poslanko in kasneje ljubljansko županjo pri [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]. Na shodu so zbirali sredstva za nakup pralnih strojev za prizadete v [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovskih poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober napovedal vložitev predloga zakona za izplačilo izrednih dodatkov upokojencem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-napovedal-vlozitev-predloga-zakona-za-izplacilo-izrednih-dodatkov-upokojencem/680503|accessdate=2023-09-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Osmi shod je potekal v sredo, 18. oktobra 2023. Tokrat je potekal drugače, protestniki so se sprehodili tudi mimo sedeža vlade in se nekaj časa zadržali tam z vzkliki in pozivi premierju Golobu k odstopu. Nato so se vrnili na Trg republike in tam med drugim glasovali o ustanovitvi upokojenske stranke. Večina je z dvigom rok novo stranko podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Na protestu upokojencev ustanovili novo upokojensko stranko!|url=https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|accessdate=2023-10-18|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20231018134106/https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|url-status=dead}}</ref> Deveti shod je potekal 1. decembra 2023. Najprej so zbrani odšli na pohod po ulicah in se ustavili tudi pred sedežem vlade, kjer so z vzkliki in transparenti zahtevali njen odhod. Nato so se vrnili na Trg republike, kjer je bila osrednja govornica znova zdravnica Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci na 9. protestu zahtevali odhod Golobove vlade: "Rešimo Slovenijo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-na-9-protestu-zahtevali-odhod-golobove-vlade-resimo-slovenijo/690249|accessdate=2023-12-02|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci Golobu: Prenehajte nas uničevati, pripravite se na odhod!|url=https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|accessdate=2023-12-02|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201171110/https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|url-status=dead}}</ref> === 2024 === Deseti shod se je odvil 16. februarja 2024. Na Trgu republike je Rupar opozoril na predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki na Trgu republike zahtevali višje pokojnine in v stavbo RTV-ja metali jajca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-na-trgu-republike-zahtevali-visje-pokojnine-in-v-stavbo-rtv-ja-metali-jajca/698567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Enajsti shod je nato potekal 25. aprila, na njem pa so napovedali, da stranka Glas upokojencev na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] podpira [[Zala Tomašič|Zalo Tomašič]] z liste [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]. Organizatorji so zbrane pozvali, naj se v čim večjem številu udeležijo junijskih evropskih volitev in k temu spodbudijo tudi svoje otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev spet protestiral, na evrovolitvah podpirajo Zalo Tomašič iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-spet-protestiral-na-evrovolitvah-podpirajo-zalo-tomasic-iz-sds-a/706324|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Na dvanajstem shodu dne 31. maja 2024 so vnovič izrekli podporo Zali Tomašič, ki je imela zopet nagovor, prav tako so pozvali udeležence protesta, naj na [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|posvetovalnem referendumu o prostovoljnem končanju življenja]] glasujejo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-iniciative-glas-upokojencev-in-instituta-1-oktober/710280|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Trinajsti shod je potekal na mednarodni dan starejših, 1. oktobra 2024. Začel se je pred stavbo RTV Slovenija in se po sprehodu čez ulice nadaljeval na Trgu republike, kjer sta imela poleg Ruparja nagovor voditelj in politični analitik [[Aljuš Pertinač]] ter zdravnik Federico Potočnik. Rupar je bil v govoru kritičen do slovenskega zdravstvenega sistema in vlado obtožil, da ima do zdravnikov zaničevalen odnos.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci znova protestirali: proti gnečam v ZD in RTV prispevku|url=https://n1info.si/novice/slovenija/upokojenci-znova-protestirali-proti-gnecam-v-zd-in-rtv-prispevku/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 13. novembra se je petnajsti shod odvil na [[Trg svobode, Maribor|Trgu svobode]] v Mariboru, prvič je potekal izven Ljubljane. Poleg pozivov k predčasnim volitvam se je Rupar ozrl na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|predsedniške volitve v ZDA]], v luči gospodarske krize je pozval ljudi k premisleku in ob tem pohvalil Melanio Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Pravi začetek slovenske vstaje in upora se začenja v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-pravi-zacetek-slovenske-vstaje-in-upora-se-zacenja-v-mariboru/727346|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> V letu 2024 so se protestniki zbrali še na šestnajstem shodu, ki je potekal 20. decembra. Premierja Goloba so znova pozvali k odstopu ter poudarili zahtevo za dvig pokojnin in zimski dodatek za upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev 16. protestiral proti vladi, tokrat tudi za zimski dodatek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-16-protestiral-proti-vladi-tokrat-tudi-za-zimski-dodatek/731243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> === 2025 === Sedemnajsti protestni shod je potekal 19. februarja 2025. Na tokratnem shodu so spregovorili tudi predstavniki drugih strank, ki jih je pobudnik Rupar povabil k sodelovanju. Nagovora sta imela poleg slednjega Zdravko Luketič, predsednik Zveze seniorjev [[Nova Slovenija|NSi]], ter [[Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Trgu republike je potekal 17. protest upokojencev. Janša: Ukradeno državo je treba dobiti nazaj.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/glas-upokojencev-glasovali-bomo-proti-saj-je-ta-zakon-samo-za-pescico-posameznikov/745019|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Osrednji govor je imel predsednik SDS [[Janez Janša]], ki je večkrat poudaril, da je »ukradeno državo potrebno pridobiti nazaj« in ob tem izpostavil potrebo po »veliki zmagi na prihodnjih volitvah.« Janšev govor je sprožil ostre odzive predstavnikov koalicijskih strank, poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] je Ruparja označil za satelit SDS ter dejal, da »je pravi organizator protestov upokojencev očitno Janša.«<ref name=":1" /> 8. maja se je zvrstil osemnajsti protest po vrsti, in sicer v luči referenduma [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov]]. Rupar je zbrane pozval, naj oddajo glas proti, pozivu sta se pridružila tudi poslanec SDS [[Zvonko Černač]] in direktor Nove24TV [[Boris Tomašič]], ki sta na shodu imela svoja nagovora.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev: Glasovali bomo proti, saj je ta zakon samo za peščico posameznikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/glas-upokojencev-glasovali-bomo-proti-saj-je-ta-zakon-samo-za-pescico-posameznikov/745019|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Devetnajsti shod je potekal 1. oktobra 2025 in zbrani so znova izrazili nasprotovanje delu vlade. Govornika sta bila tokrat tudi [[Alenka Jeraj]], poslanka SDS, in [[Aleš Primc]], ki je pozval k oddaji podpisa za [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajni referendum o prostovoljnem končanju življenja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Na shodu Glasu upokojencev tudi Aleš Primc in Alenka Jeraj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-glasu-upokojencev-tudi-ales-primc-in-alenka-jeraj/759409|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]] [[Kategorija:2023 v Sloveniji]] [[Kategorija:2023 v politiki]] [[Kategorija:2024 v politiki]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2026]] qmxucy21pnafajm6kta0kwrd0v575yh 1 540870 6657929 6192627 2026-04-09T17:11:08Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6657929 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Zgodovina|class=stub|importance=mid}} {{NaDanašnjiDan|date1=2023-05-15|oldid1=5959479}} {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=MaksiKavsek |tema=zgodovina |država=Avstrija}} kkpz8yj43b1znn3op75d8hwi3hjyp5x 0 556239 6658097 6648304 2026-04-10T08:54:47Z Pv21 142817 Poslanec 6658097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|image=<!-- WD -->|name=Darko Ratajc|role=|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|predecessor=|party=[[Socialni demokrati|SD]]|birth_date=<!-- WD -->|profession=|term_start=10. april 2026|term_end=|successor=|office2=[[Občina Slovenske Konjice|Župan Občine Slovenske Konjice]]|termstart2=2018|termend2=2026|predecessor2=[[Miran Gorinšek]]}} '''Darko Ratajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[20. avgust]] [[1960]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta občine Slovenske Konjice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-02-19}}</ref> Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Med letoma 2018 in 2026 je bil nepoklicni župan [[Občina Slovenske Konjice|Občine Slovenske Konjice]], izvoljen je bil na listi stranke [[Socialni demokrati]], a član stranke sprva ni bil.<ref>{{Navedi splet|title=Darko Ratajc|url=https://socialnidemokrati.si/tag/darko-ratajc/|website=SD|accessdate=2024-02-19|language=sl-SI}}</ref> Pred tem je bil direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je bil na listi SD v Slovenskih Konjicah izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. S tem mu je prenehala županska funkcija.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bodo poslanci iz naših krajev?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/kdo-bodo-poslanci-iz-nasih-krajev2.html?archive=1|website=Radio Štajerski val|accessdate=2026-04-10}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Ratajc, Darko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] m9qqxrl65hh01su5ppnvkxzysa01zkc 0 557694 6658252 6651187 2026-04-10T11:34:06Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658252 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name_english = | european = | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = NIČ OD TEGA uradni logotip.jpg | leader = | foundation = [[2024]] | founder = [[Violeta Tomič]]<br>Boris Žulj<br>Rok Gros | headquarters = Komenskega ulica 14<br> 1000 [[Ljubljana]] | ideology = | international = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[vijolična]] | website = {{Political party data|website}} | Twitter = | president = Boris Žulj | membership = | position = ''neznana'' }} '''Stranka NIČ OD TEGA''' (kratica '''NOT''') je slovenska zunajparlamentarna [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena v začetku leta 2024, po besedah vodilnih članov pa so jo ustanavljali več kot leto dni. Stranka je bila javnosti uradno predstavljena 22. marca 2024 v Ljubljani, na dokaj neobičajen način s satiričnimi gesli. Predsednik je Boris Žulj, ki je stranko ustanovil skupaj z nekdanjo poslanko [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Nič od tega: Violeta Tomić bo predstavila svojo novo stranko|url=https://www.dnevnik.si/1043046137/slovenija/violeta-tomic-bo-predstavila-svojo-novo-stranko-nic-od-tega|website=Dnevnik.si|accessdate=2024-03-21|language=sl|archive-date=2024-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240321132327/https://www.dnevnik.si/1043046137/slovenija/violeta-tomic-bo-predstavila-svojo-novo-stranko-nic-od-tega|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Začetki === Prvotno je šlo za [[satirična stranka|satirično stranko]], ki se je opredeljevala kot »začetnica ničodtegaizma in stranka, prilagojena vsakomur«. Predstavniki stranke so na uradni tiskovni konferenci v svojem stilu obljubili legalizacijo korupcije, zmago na Evroviziji, brezplačne toplice in neizmerno srečo. Na družbenih omrežjih so objavljali satirična stališča, kot so legalizacija korupcije, ukinitev ponedeljkov, preimenovanje sodišč v farso in tako dalje. Za vodstvo so določili tričlanski triumvirat. Izpostavili so, da si želijo poslanca v Evropskem parlamentu in zato tudi kandidirali na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]], kot nosilko liste pa so predlagali [[Violeta Tomić|Violeto Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić se vrača na politični parket z novo stranko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/violeta-tomc-z-novo-stranko-nic-od-tega-obljubljajo-brezplacne-toplice-in-zmago-na-eurosongu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Vodja stranke je v soočenjih sicer zagovarjala prost pretok ljudi v EU, človekove pravice, jedrsko energijo kot »zeleno« energijo, nasprotovanje investicijam v obrambo in idejo, da so glavni onesnaževalci »korporacije in vojaška industrija«.<ref name="soocenje">{{Navedi splet|title=Kakšna bo prihodnost EU-ja, nadzor notranjih meja, zeleni prehod ...|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kaksna-bo-prihodnost-eu-ja-nadzor-notranjih-meja-zeleni-prehod/710860|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Tomićeva, ki se sicer kot govorka redno udeležuje shodov v podporo Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) Kaj je na shodu proti rusofobiji, ki so ga spremljali številni incidenti, povedala bivša poslanka Levice Violeta Tomić?|url=http://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|website=TOPNEWS.si|date=2024-02-25|accessdate=2024-06-12|language=sl-SI|archive-date=2024-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240419023652/https://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred državnim zborom zastave Rusije in Donecke republike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-drzavnim-zborom-zastave-rusije-in-donecke-republike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-12|language=sl}}</ref> je trdila tudi, da se na ozemlju Ukrajine odvija »[[posredniška vojna]]« med ZDA in Rusijo,<ref name="neparl">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/soocenje-kaj-o-izzivih-eu-ja-menijo-neparlamentarne-stranke/709768|title=Soočenje: Kaj o izzivih EU-ja menijo neparlamentarne stranke?|date=27. maj 2024}}</ref> ki se je [[Donbaška vojna (2014–2022)|začela leta 2014]] in ne z [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo leta 2022]], za rusko agresijo pa je krivila Ukrajino.<ref name="soocenje" /> Menila je, da je vojno v Ukrajini potrebno »ustaviti«,<ref name="neparl" /> tja poslati humanitarno pomoč<ref name="neparl" /> in vojno rešiti »diplomatsko na mirovnih pogajanjih«<ref name="soocenje" /><ref name="neparl" /> ter se sklicevala na izjavo papeža, da je čas za ukrajinsko predajo.<ref name="soocenje" /> Nosilka liste je med kampanjo tudi trdila, da naj bi »Rusije v zgodovini še nihče premagal«<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za evropsko poslanko Violeta Tomić (Nič od tega)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidatka-za-evropsko-poslanko-violeta-tomic-nic-od-tega/709925|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-12|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> in širila ruske lažne obtožbe o »[[Obtožbe o genocidu v Donbasu|genocidu v Donbasu]]«.<ref>{{Navedi splet|title=Analizirali smo izjavo kandidatke Violete Tomić o genocidu. Kaj smo ugotovili?|url=https://pic.si/eu/analizirali-smo-izjavo-kandidatke-violete-tomic-o-genocidu-kaj-smo-ugotovili/|website=PIC|date=2024-06-07|accessdate=2024-06-12|language=sl-SI|last=PIC}}</ref> === Odhod idejnega vodje === Kmalu po evropskih volitvah se je v stranki zaostrilo. Zaradi nesoglasij je 4. julija 2024 izstopil idejni vodja stranke Rok Gros, sicer eden od treh članov triumvirata, vodilnega organa stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Spor v stranki Nič od tega: 'Verjel sem v ljudi, ki so se izkazali kot zelo pokvarjeni' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/spor-v-stranki-nic-od-tega-verjel-sem-v-ljudi-ki-so-se-izkazali-kot-zelo-pokvarjeni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> V objavi na družbenih omrežjih je zapisal, da sta Violeta Tomić in Boris Žulj »grobo izdala njegovo zaupanje« ter da »takšni osebi nikoli ne bi smeli biti blizu odločanja o pomembnih stvareh, kaj šele voditi države«. Sočasno z odhodom Grosa je prenehala delovati spletna stran stranke, ustvarjen je bil tudi nov uradni Facebook profil.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost ustanovitelja NIČ OD TEGA|url=https://x.com/NicOdTega/status/1809202222191751292|website=X.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> Po navedbah kandidata na listi za evropske volitve Janeza Starihe pa naj bi s spremembo statuta ukinili tudi triumvirat.<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivo dogajanje na pogorišču stranke NIČ OD TEGA.|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=10233009406966828&set=a.2916532441845|website=Facebook.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so sodelovali v kampanji pred zakonodajnim [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], in sicer kot podporniki zakona.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.785 | 0,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Nič od tega}}}} | {{steady}} | 13.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Alternativa za Slovenijo]].}} | style="background:silver" |– |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 21. avgusta 2025 je bilo v skupnem obvestilu za javnost oznanjeno, da se stranka NOT na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prihodnje državnozborske volitve]] odpravlja v sodelovanju s stranko [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Pomembno obvestilo - Za zdravo družbo in Nič od tega|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/videos/761103483553719|website=Facebook.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> Sledili so pogovori o povezovanju, ki so bili medijsko potrjeni v intervjuju, objavljenem decembra 2025.<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji ima mafija svojo državo«|url=https://preiskovalno.si/clanek/v-sloveniji-ima-mafija-svojo-drzavo/|website=Preiskovalno.si|date=2025-12-16|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI|last=Preiskovalno.si}}</ref> 19. januarja 2026 je bilo oznanjeno zavezništvo [[Alternativa za Slovenijo]], v katerega so se poleg Nič od tega in Za zdravo družbo priključili še Gibanje Naprej, Civilia iniciativa ZA upokojence Kajtimirja Kunca ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Sopredsednica NOT Violeta Tomič je ob tem napovedala zavzemanje za politiko neuvrščenosti, približevanje državam BRICS ter prenehanje financiranja tujih vojn.<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj na volitve z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-na-volitve-z-listo-alternativa-za-slovenijo-682161|website=siol.net|accessdate=2026-02-12|language=sl}}</ref><ref name=":0" /> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 10.263 | 1,52 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex={{Party color|Nič od tega}}}} | {{steady}} | 11. |- |} ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Stranka je na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] kandidirala s samostojno kandidatno listo, za nosilko so izbrali [[Violeta Tomić|Violeto Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Satirična stranka Nič od tega: začetnica ničodtegaizma, prilagojena vsakomur|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/satiricna-stranka-nic-od-tega-zacetnica-nicodtegaizma-prilagojena-vsakomur/674086|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-03|language=sl}}</ref> Stranko je med drugim javno podprl nekdanji grški finančni minister [[Janis Varufakis]].<ref>{{Navedi splet|title=Yanis Varoufakis: PODPORA STRANKI NIČ OD TEGA|url=https://www.youtube.com/shorts/dkFVD-JIA-s|website=YouTube|accessdate=2024-05-03|language=en}}</ref> Stranka je listo vložila na zadnji dan za vlaganje kandidatur, v petek, 10. maja. Poudarili so, da do uspeha na volitvah želijo priti preko satirične kampanje in nastavljanja ogledala politikom.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Nič od tega vložila listo kandidatov – v evropski parlament bodo skušali priti s satiro|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stranka-nic-od-tega-vlozila-listo-kandidatov-v-evropski-parlament-bodo-skusali-priti-s-satiro/707871|accessdate=2024-05-10|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novica|url=https://www.dvk-rs.si/novica/s-podpisi-volivcev-vlozene-se-tri-liste-kandidatov-za-evropske-volitve-zeleni-slovenije-nic-od-tega-in-piratska-stranka-slovenije/|website=www.dvk-rs.si|date=2024-05-10|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> # [[Violeta Tomić]] # Darko Hribar # Tjaša Zorc Rupnik # Janez Stariha # Alenka Pečnik # Gregor Jankovič # Amadeja Kugl # Tomaž Makovec # Alberto Avguštinčič Na volitvah je stranka z 1,53% glasov zasedla zadnje mesto in se ji ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati evropskih volitev: katera stranka je zmagala in kdo odhaja v Bruselj|url=https://n1info.si/evropske-volitve/rezultati-evropske-volitve-izvoljeni-poslanci-kandidati/|website=N1|date=2024-06-09|accessdate=2024-06-10|language=sl-SI|first=V.|last=L}}</ref> Rezultat so označili za »dober« in napovedali kandidaturo na prihodnjih parlamentarnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Nič od tega po evropskih volitvah napoveduje sodelovanje na parlamentarnih|url=https://www.sta.si/3310390/nic-od-tega-po-evropskih-volitvah-napoveduje-sodelovanje-na-parlamentarnih|website=www.sta.si|accessdate=2024-06-10}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] reukypzazfm5fj91kweoq7mtuxn0q8f 0 558346 6658077 6508339 2026-04-10T08:31:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Bukev]] na [[Bukev (rod)]] 6508339 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Bukev | image = Grib skov.jpg | image_width = 240px | image_caption = Bukov gozd | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Fagales]] (bukovci) | familia = [[Fagaceae]] (bukovke) | genus = ''[[Fagus]]'' (bukev) | species = | binomial = | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Bukev''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Fagus''') je rod listavcev iz družine bukovk (Fagaceae), ki izvira iz zmernega pasu [[Evrazija|Evrazije]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. == Taksonomija == === Vrste === Vrste, ki jih je sprejela spletna stran [[Plants of the World Online]] {{as of|2023|April|lc=yes}}:<ref name="Plants of the World Online 2022">{{navedi splet|title=Fagus L. - Plants of the World Online|website=Plants of the World Online|date=2022-05-07|url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:30048723-2|access-date=2023-04-24}}</ref> {| class="wikitable collapsible" !Slika !Ime !Distribucija |- | |''[[Fagus chienii]]'' {{small|[[Wan Chun Cheng|W.C.Cheng]]}} |Kitajska (Sečuan) |- |[[Slika:Fagus_crenata_leave_in_Mount_Mominuka.jpg|180x180_pik]] |''[[Fagus crenata]]'' {{small|[[Carl Ludwig Blume|Blume]]}} – japonska bukev |Japonska |- |[[Slika:Fagus_engleriana_-_Morris_Arboretum_-_DSC00475.JPG|120x120_pik]] |''[[Fagus engleriana]]'' {{small|[[Karl Otto von Seemen|Seemen]] ex Diels}} – kitajska bukev |Kitajska |- |[[Slika:Fagus_grandifolia_JPG1Ms.jpg|180x180_pik]] |''[[Fagus grandifolia]]'' {{small|[[Ehrh.]]}} – ameriška bukev |Kanada, ZDA, Mehika |- |[[Slika:Fagus_hayatae_98412.jpg|120x120_pik]] |''[[Fagus hayatae]]'' {{small|Palib. ex Hayata}} |Tajvan |- |[[Slika:Forest_in_Tanzawa_08.jpg|180x180_pik]] |''[[Fagus japonica]]'' {{small|[[Maxim.]]}} |Japonska |- |[[Slika:Fagus_lucida_Buk_2020-07-18_01.jpg|120x120_pik]] |''[[Fagus lucida]]'' {{small|Rehder & [[E.H.Wilson]]}} |Kitajska |- | |''[[Fagus multinervis]]'' {{small|Nakai}} |Južna Koreja ([[Ulleungdo]]) |- |[[Slika:Fagus hohenackeriana near Fioletovo village, Armenia S-N 04.jpg|160x160_pik]] |''[[Fagus orientalis]]'' {{small|[[Vladimir Ippolitovich Lipsky|Lipsky]]}} – vzhodna bukev |Vzhodna Evropa in Zahodna Azija |- | |''[[Fagus pashanica]]'' {{small|C.C.Yang}} |Kitajska (Sečuan, Džedžjang) |- | |''[[Fagus sinensis]]'' {{small|Oliv.}} |Kitajska (Hubej), Vietnam |- |[[Slika:Fagus_sylvatica_019.jpg|120x120_pik]] |''[[Fagus sylvatica]]'' {{small|[[L.]]}} – navadna bukev |Evropa |- |} == Glej tudi == * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] == Viri == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bukovke| ]] eop8fmkxq90oazhyvvor5pcoa4pz6wl 1 558347 6658079 6196067 2026-04-10T08:31:54Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Bukev]] na [[Pogovor:Bukev (rod)]] 6196067 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Navadna bukev]] k18u8ppfl91ip7his98plrly7nx58ox 0 560674 6657986 6575176 2026-04-09T20:23:05Z Redaktor GLAM 237272 Higher resolution version of image 6657986 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific-prefix = Lala Kara | name = Mustafa | honorific-suffix = [[Paša]] | image = Lala Mustafa Pasa (166346242).jpg | caption = | office1 = [[Veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | term_start1 = 28. april 1580 | term_end1 = 7. avgust 1580 | monarch1 = [[Murat III.]] | predecessor1 = Semiz Ahmed Paša | successor1 = Kodža Sinan Paša | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = Osman | spouse = Hümaşah Sultan | relations = [[Mehmed Paša Sokolović]] (bratranec) <br> [[Gazi Ferhad-paša Sokolović|Ferhad Paša Sokolović]] (bratranec ali brat) | children = Sultanzade Abdulbaki Beg | residence = | alma_mater = | occupation = vojaški [[Strategija|strateg]] in [[veliki vezir]] | profession = | signature = | website = | footnotes = | country = [[Osmansko cesarstvo]] ([[Bosanski sandžak]]) | battles = * obleganje in osvojitev [[Nikozija|Nikozije]] * obleganje [[Famagusta|Famaguste]] * bitka pri Çıldırju }} '''Lala Mustafa Paša''' ({{jezik-tr|Lala Mustafa Paşa}}) je bil [[general]] in [[veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], po poreklu iz [[Bosanski sandžak|Bosanskega sandžaka]], * okoli [[1500]], † [[7. avgust]] [[1580]]. ==Življenje== Rojen je bil okoli leta 1500 blizu Glasinca na planoti Sokolac v [[Bosna|Bosni]] v krščanski družini Sokolović. Imel je mlajšega brata [[Deli Husrev Paša|Deli Husrev Pašo]], ki mu je očitno pomagal, da se je hitreje vzpenjal v osmanski vojaški hierarhiji. Mustafa Paša je leta 1549 na kratko služil kot [[kajmakam]] (vršilec dolžnosti guvernerja) [[Osmanski Egipt|Egiptovskega ejaleta]].<ref name="GibbKramers1992">{{navedi knjigo|author1=Hamilton Alexander Rosskeen Gibb|author2=Johannes Hendrik Kramers|author3=Bernard Lewis|author4=Charles Pellat |author5=Joseph Schacht|title=The Encyclopaedia of Islam|url=https://books.google.com/books?id=WZDrAAAAMAAJ|year=1992|publisher=Brill|page=721}}</ref> Zatem se je povzpel na položaj beglerbega Damaska in nato na položaj petega [[vezir]]ja. Častni naziv "Lala" pomeni "sultanov učitelj". Bil je namreč učitelj sinov sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], vključno s princem Bajazidom. Bil je v dolgoletnem sporu s svojim bratrancem [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Pašo Sokolovićem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.biyografi.info/kisi/lala-mustafa-pasa|title=Lala Mustafa Paşa kimdir?}}</ref> Poveljeval je osmanskim kopenskim silam med osvajanjem beneškega [[Ciper|Cipra]] v letih 1570/1571 in na pohodu proti [[Gruzija|Gruziji]] in [[Perzija|Perziji]] leta 1578. Med pohodom na Ciper je Lala Mustafa Paša, znan po svoji okrutnosti do poraženih nasprotnikov, ukazal beneškega poveljnika [[Famagusta|Famaguste]] Marka Antonia Bragadina živega odreti, druge beneške vojaške častnike pa usmrtiti, čeprav jim je zagotovil varen prehod po predaji mesta.<ref>Kinross, Lord (2002). Ottoman Centuries. Harper Perennial. {{ISBN|978-0-688-08093-8}}.</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Great Sea: A Human History of the Mediterranean|url=https://archive.org/details/greatseahumanhis00abul_239|url-access=limited|last=Abulafia|first=David|publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=978-0199752638|pages=[https://archive.org/details/greatseahumanhis00abul_239/page/n481 449]}}</ref> S poroko s Hümaşah Sultan, edino hčerko Şehzade Mehmeda, sina Sulejmana Veličastnega in njegove žene Hürrem Sultan, je postal ''damat'' (zet) cesarske družine. Z njo je imel sina Sultanzade Abdulbaki Bega.<ref>{{navedi knjigo|first=Reyhan Şahin|last=Allahverdi|title=An Orphan Sultan: Foundations of Şehzade Mehmed's Daughter Hümasah Sultan|year=2016|pages=3}}</ref> Na stara leta je 28. aprila 1580 na položaju velikega vezirja nasledil Semiz Ahmed Pašo.<ref>{{navedi splet |title=SEMİZ AHMED PAŞA |url=https://islamansiklopedisi.org.tr/semiz-ahmed-pasa |access-date=2023-08-14 |website=TDV İslâm Ansiklopedisi |language=tr}}</ref> Veliki vezir je bil do svoje smrti samo tri mesece kasneje. Pokopan je na dvorišču mošeje Abu Ajuba al-Ansarija v [[Carigrad|Istanbul]]u. Njegovo grobnico je zasnoval osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]]. ==Smrt== Lala Mustafa Paša je umrl leta 1580 v Konstantinoplu zaradi starosti ali srčne kapi. Na položaju velikega vezirja ga je nasledil slavni [[Albanci|Albanec]] [[Kodža Sinan Paša]]. ==Otroci== Lala Mustafa Paša je bil drugi mož osmanske princese Himašah Sultan, hčerke princa Mehmeda in vnukinje Sulejmana Veličastnega in [[Hürrem Sultan|Hirem Sultan]]. Z njo se je poročil 25. avugusta 1575 in imel sina * Sultanzade Abdulbaki Bega, poročenega s Safije Hanimsultan, hčerko materine sestrične Ismihan Sultan, hčerke sultana [[Selim II.|Selima II.]] in Nurbanu Sultan. ==Zapuščina== [[Slika:Lala Mustafa Paşa Mezar Taşı.jpg|thumb|200px|Grobnica Lala Mustafa Paše v Istanbulu]] Po njem se imenujejo ulice v več mestih, vključno z [[Larnaka|Larnako]] na Cipru. Njegova invazija in brutalno ravnanje z beneškimi poveljniki na Cipru je spodbudila papeža [[Papež Pij V.|Pij V.]], da je organiziral rimskokatoliško koalicijo proti Osmanom, kar se je sprevrglo v zmagovito pomorsko [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitko pri Lepantu]] leta 1571. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *Bicheno, Hugh. ''Crescent and Cross: the Battle of Lepanto 1571.'' Phoenix, London, 2003. {{ISBN|1-84212-753-5}}. *{{navedi knjigo|last=Costantini|first=Vera|title=Lala Mustafa Paşa|url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/lala-mustafa-pasa-COM_35781?s.num=36&s.f.s2_parent=s.f.book.encyclopaedia-of-islam-3&s.start=20&s.q=caucasus|year=2018}} *Currey, E. Hamilton, ''Sea-Wolves of the Mediterranean,'', London, 1910 *Foglietta, U. ''The sieges of Nicosia and Famagusta.'' London: Waterlow, 1903. {{refend}} {{S-start}} {{S-off}} {{s-bef | before = Davud Paša | as = guverner }} {{s-ttl | title = Guverner Egipta | years = 1549 }} {{s-aft | after = Semiz Ali Paša | as = guverner }} {{succession box | title = [[Veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | before = Šemiz Ahmed Paša | after = [[Kodža Sinan Paša]] | years = 28. april 1580 – 7. avgust 1580 }} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Veliki vezirji]] ljme4hmn9smew3itp6eqoqetco2pizu 0 564368 6657824 6616787 2026-04-09T12:12:22Z Raymond 20315 high res image of the painting 6657824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stefan Lochner''', redkeje tudi '''Stephan Lochner''' in '''Mojster Stefan''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], * okoli [[1400]] do [[1410]], Meersburg ob Bodenskem jezeru, † [[1451]], [[Köln]]. Je najpomembnejši slikar kölnske slikarske šole v prvi polovici 15. stoletja. Bil je glavni predstavnik mehkega sloga in eden prvih na katere vpliva tudi že sodobno staronizozemsko slikarstvo okrog [[Robert Campin|Roberta Campina]] in [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]]. Deloval je v obdobju pozne (mednarodne) gotike. Njegove slike združujejo težnjo tega obdobja po dolgih tekočih linijah in briljantnih barvah z realizmom, virtuoznimi površinskimi teksturami in inovativno ikonografijo zgodnje [[Severna renesansa|severne renesanse]]. Lochner, delujoč v Kölnu, trgovskem in umetniškem središču severne Evrope, je bil eden najpomembnejših nemških slikarjev pred [[Albrecht Dürer|Albrechtom Dürerjem]]. Ohranjena dela vključujejo enodelne [[Oljno slikarstvo|oljne slike]], nabožne [[poliptih]]e in [[Iluminirani rokopis|iluminirane rokopise]], ki pogosto prikazujejo domišljijske in modrokrile angele. Danes mu pripisujejo približno sedemintrideset del.<ref name="c103">Chapuis, 103</ref> O njegovem življenju je razmeroma malo znanega. Umetnostni zgodovinarji, ki mojstra [[Oltar mestnih zavetnikov|Oltarja mestnih zavetnikov]] (ali prej tudi ''Oltar čaščenja Treh kraljev'' ali ''Kölner Dombild''),<ref name="w7">Wellesz, 7</ref> povezujejo z zgodovinskim Stefanom Lochnerjem, menijo, da je bil rojen v [[Meersburg]]u v jugozahodni Nemčiji okoli leta 1410 in da je nekaj svojega vajeništva preživel v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]]. Zapisi nadalje kažejo, da se je njegova kariera hitro razvijala, vendar jo je prekinila zgodnja smrt. Vemo, da ga je kölnski svet okrog leta 1442 naročil, naj zagotovi odlikovanja za obisk cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ki je bil pomemben dogodek za mesto. Zapisi iz naslednjih let kažejo na naraščajoče bogastvo in nakupe številnih nepremičnin po mestu. Zatem se zdi, da je preobremenil svoje finance in zabredel v dolgove. [[Kuga]] je prizadela Köln leta 1451 in tam se, razen v zapisih upnikov, konča omemba Stefana Lochnerja; domneva se, da je tistega leta umrl, star okoli 40 let. [[File:Stefan Lochner Altar of the Magi.jpg|320px|thumb|''[[Oltar mestnih zavetnikov]]'', sredinska plošča oltarja, tempera na hrastu, 260 × 285 cm. [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnska stolnica]]]] Lochnerjeva identiteta in ugled sta bila izgubljena do oživitve umetnosti 15. stoletja v romantičnem obdobju zgodnjega 19. stoletja. Kljub obsežnim zgodovinskim raziskavam je atribucija še vedno težavna; stoletja so bila številna povezana dela združena in ohlapno pripisana ''Dombildskemu mojstru'', ki ni ime, vzeto iz oltarne slike ''Kölner Dombild'' (znana tudi kot oltarna slika mestnih zavetnikov), ki je še vedno v [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnski stolnici]]. Eden od Dürerjevih dnevniških zapisov je 400 let kasneje postal ključen pri vzpostavljanju Lochnerjeve identitete v 20. stoletju. Samo dve pripisani deli sta datirani in nobeno ni podpisano.<ref name="Corley, 78">Corley, 78</ref> Njegov vpliv na naslednje generacije severnih umetnikov je bil velik. Poleg številnih neposrednih kopij, narejenih v poznejšem 15. stoletju, je odmeve njegovih plošč mogoče videti v delih [[Rogier van der Weyden|Rogierja van der Weydna]] in [[Hans Memling|Hansa Memlinga]]. Lochnerjevo delo sta hvalila [[Friedrich Schlegel]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]] zaradi njegovih kvalitet, zlasti »"sladkosti in miline«" njegovih Madon.<ref name="b249">Borchert, 249</ref> == Identiteta in atribucija == {{multiple image | align = right | image1 = Stefan Lochner, Die Apostelmartyrien left.jpg | width1 = 130 | caption1 = Levo krilo, ''Mučeništvo apostolov'' | image2 = Jüngstes Gericht - Stefan Lochner - Wallraf-Richartz-Museum & Fondation Corboud-5126 (cropped).jpg | width2 = 274 | caption2 = '''''[[Poslednja sodba (Lochner)|Poslednja sodba]]''''', ok. 1435. Wallraf-Richartz Museum, Köln | image3 = 1435 Lochner Apostelmartyrien Altarflügel rechts anagoria.JPG | width3 = 130 | caption3 = Desno krilo, ''Mučeništvo apostolov''}} Lochnerjevih podpisanih slik ni, njegova identiteta pa je bila ugotovljena šele v 19. stoletju. J. F. Böhmer je v članku iz leta 1823 identificiral ''Dombild'' (kar pomeni 'slika stolnice') ali ''oltarno sliko svetnikov zavetnikov mesta'' z delom, omenjenim v poročilu o obisku Kölna leta 1520 v dnevniku Albrechta Dürerja. Razvpiti varčni umetnik je približno sedemdeset let po Lochnerjevi smrti plačal 5 srebrnih pfenigov,<ref name="c28">Chapuis, 28</ref> da bi si ogledal oltarno sliko ''Maistra Steffana''.<ref>Rowlands, 28</ref> Čeprav Dürer ne omeni natančno, katere plošče Maistra Steffana je videl,<ref name="Wolfson">Wolfson, 229–235</ref> se njegov opis popolnoma ujema s sredinsko ploščo ''Dombild'' oltarne slike. Oltarna slika se omenja v številnih drugih zapisih. Leta 1568 je bil popravljen in ponovno pozlačen ter omenjen v ''Civitates Orbis Terrarum'' Georga Brauna leta 1572.<ref name="c37">Chapuis, 37</ref> Nemška gotska umetnost je doživela preporod v obdobju [[romantika|romantike]] zgodnjega 19. stoletja, ko je bilo delo videti kot vrhunec obdobja pozne gotike. Nemški filozof in kritik Friedrich Schlegel je bil ključnega pomena za oživitev Lochnerjevega ugleda. Napisal je dolge traktate, v katerih je ''Dombild'' ugodno primerjal z [[Raffaello Santi|Rafaelovim]] delom, in verjel, da presega vse, kar so naslikali van Eyck, Dürer ali Holbein.<ref name="c14">Chapuis, 14</ref> Pozneje je bil navdušen Goethe, poudarjal je Lochnerjev nemški »duh in izvor«; Dombild je opisal kot »"os, okoli katere se starodavna nizozemska umetnost razreši v novo«"<ref>Chapuis, 17</ref> [[File:Stefan Lochner 007.jpg|thumb|240px|left|''[[Marija v rožnem vrtu (Lochner)|Marija v rožnem vrtu]]'', ok. 1440–42. Muzej Wallraf-Richartz, Köln]] Lochnerjeva identiteta je ostala stoletja neznana in nobeno drugo znano delo ni bilo povezano z ''Dombild oltarno sliko''. Leta 1816 ga je Ferdinand Franz Wallraf identificiral kot Philippa Kalfa na podlagi branja imena, vpisanega na tkanini figure na desni strani osrednje plošče. Oznake na kamnitih tleh, prikazanih v ''Oznanjenju'', je napačno razlagal, da se glasi 1410, ki ga je vzel za leto dokončanja.<ref name="c16">Chapuis, 16</ref> Johann Dominicus Fiorillo je odkril zapis iz 15. stoletja, ki pravi, »da je bil leta 1380 v Kölnu odličen slikar Wilhelm, ki mu ni bilo para v njegovi umetnosti in je upodabljal ljudi, kot da bi bili živi«.<ref>''Eodem tempore 1380 Coloniae era pictor optimus, cui non fuit similis in arte sua, dictus fuit Wilhelmus, de pingit enim homines quasi viventes''. See Chapuis, 33</ref> Leta 1850 je Johann Jakob Merlo identificiral ''maistra Steffana'' z zgodovinskim Stefanom Lochnerjem.<ref>Unverfehrt, 107</ref> Leta 1862 je Gustav Waagen postal eden prvih umetnostnih zgodovinarjev, ki je skušal Lochnerjeva dela postaviti v kronološki vrstni red. Njegovo razmišljanje je temeljilo na predpostavki, da se je Lochner razvil iz zgodnjih idealiziranih oblik, ki so običajno povezane s Kölnom v zgodnjem 15. stoletju, in je pozneje absorbiral tehnike in realizem nizozemskih slikarjev. Na ta način je umestil lahkotnejšo »veselost« Lochnerjevih slik Marije z začetka njegove kariere z bolj strogimi in pesimističnimi ''križanji'' in ploščami na koncu. Danes umetnostni zgodovinarji menijo, da je ravno obratno; dramatični in inovativni poliptihi so bili prvi, posamezne Marije in plošče svetnikov pa so iz njegovega središča kariere.<ref>Chapuis, 19</ref> Na podlagi njihove podobnosti z ''oltarjem mestnih zavetnikov'' so umetnostni zgodovinarji Lochnerju pripisali tudi druge slike, čeprav so številni dvomili, ali je dnevniški zapis pristno napisal Dürer. Dokumentarni dokazi, ki povezujejo slike in miniature z zgodovinskim Lochnerjem, so bili prav tako izpodbijani, zlasti umetnostni zgodovinar Michael Wolfson leta 1996.<ref>Campbell Hutchison, Jane. "[http://www.hnanews.org/archive/2004/11/chapuis.html Image Making in Fifteenth-Century Cologne]". ''Journal of Historians of Netherlandish Art'', November 2004. Retrieved 8 October 2015</ref> V obeh primerih se razpravlja o obsegu Lochnerjeve neposredne roke, v nasprotju s tistimi, ki so jih imeli člani ali privrženci delavnice.<ref name="Chapuis 261">Chapuis, 261</ref> Nekatere plošče, ki so bile prej pripisane njemu, zdaj domnevajo, da izvirajo iz leta 1451, leta njegove smrti.<ref name="c366">Chilvers, 366</ref> == Življenje == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = left/right/center | footer_align = left/right/center | image1 = Lochner Saint Jean l'evangeliste.jpg | width1 = 80 | caption1 = ''Sveti Janez'' (krilna plošča), ok. 1448–50, 45 × 14,8 cm. Muzej Boijmans Van Beuningen, Rotterdam | image2 = Lochner Marie Madeleine.jpg | width2 = 82 | caption2 = ''Marija Magdalena'', muzej Boijmans Van Beuningen }} Oris zgodovinskega življenja Stefana Lochnerja je sestavljen iz majhnega števila zapisov, ki se večinoma nanašajo na naročila, plačila in prenose lastnine.<ref name="c293">Chapuis, 293</ref> Ni dokumentov, ki bi se nanašali na njegovo zgodnje življenje, k čemur je prispevala izguba arhivskih zapisov iz njegovega domnevnega rojstnega kraja med francosko okupacijo Kölna.<ref name="c26">Chapuis, 26</ref> Glavni viri o Lochnerjevem življenju so plačilo mesta Köln iz junija 1442 v zvezi s Friderikovim obiskom; listini z dne 27. oktobra 1442 in 28. avgusta 1444, ki opisujeta prenos lastništva hiše v Roggendorfu; oktobra 1444 listine za nakup dveh hiš v St Albanu; njegova registracija 24. junija 1447 kot meščan Kölna; njegova izvolitev decembra 1447 v občinski svet; njegova ponovna izvolitev na to mesto ob božiču 1450; korespondenca z mestnim svetom iz avgusta 1451; obvestilo z dne 22. septembra 1451 o postavitvi kužnega pokopališča ob njegovem posestvu in nazadnje sodni zapisnik z dne 7. januarja 1452, ki podrobno opisuje prilastitev njegovega premoženja. === Zgodnje življenje === Z namigi in domnevami, ki jih je mogoče razbrati, večinoma osredotočenimi na razmeroma premožen par, ki je umrl med kugo in naj bi bili njegovi starši, naj bi Lochner prišel iz Meersburga blizu Bodenskega jezera. Georg in Alhet Lochner sta bila meščana in sta tam umrla leta 1451. »Štefan« je omenjen kot »Stefan Lochner iz Konstance« v dveh dokumentih iz let 1444 in 1448. Vendar pa ni nobenih arhivskih dokazov, da je bil tam, in njegov slog ne nosi nobene sledi umetnosti v tem območju.[23] V mestu ni drugih zapisov o njem ali njegovi družini, razen omembe Lochnerjev (dokaj nenavadno ime) v vasi Hagnau, dva kilometra od Meersburga. Vendar zapisi kažejo, da je bil Lochnerjev talent prepoznan že v zgodnjem otroštvu.<ref>Borchert, 70</ref> Morda je bil nizozemskega porekla ali pa je tam delal za mojstra, morda Roberta Campina. Zdi se, da sta na Lochnerjevo delo vplivala Jan van Eyck in Rogier van der Weyden; elemente njunih slogov je mogoče zaznati v strukturi in kolorizaciji Lochnerjevih zrelih del, zlasti v njegovi ''Poslednji sodbi'',<ref>Stechow, 312</ref> čeprav nobeden ne velja za mojstra, pri katerem se je učil.<ref name="b71">Borchert, 71</ref> === Selitev v Köln in uspeh === Do leta 1440 je bil Köln največje in najbogatejše mesto v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Nadzoroval in obdavčil je prehod trgovine iz [[Flandrija|Flandrije]] na [[Saška|Saško]] in postal finančno, versko in umetniško središče. Mesto je imelo dolgo tradicijo ustvarjanja visokokakovostne vizualne umetnosti in v 14. stoletju je veljalo, da je njegova proizvodnja enaka [[Dunaj]]u in [[Praga|Pragi]]. Kölnski umetniki so se osredotočali na bolj osebne in intimne teme, območje pa je postalo znano po izdelavi majhnih plošč z »velikim liričnim šarmom in ljubkostjo, ki je odražala globoko predanost spisom nemških mistikov«.<ref name="w3">Wellesz, 3</ref> [[File:Altarpiece of the patron saints detail.jpg|thumb|left|260px|Detajl, ''Oltar mestnih zavetnikov'']] V 1430-ih je slikarstvo v Kölnu postalo konvencionalno in nekoliko staromodno ter še vedno pod vplivom dvornega sloga mojstra svete Veronike, ki je deloval do leta 1420.[29] Po svojem prihodu je Lochner, ki je bil prej izpostavljen nizozemskim slikarjem in je že delal v olju,[30] zasenčil druge umetnike v mestu.[31] Po besedah ​​umetnostne zgodovinarke Emmy Wellesz je po Lochnerjevem prihodu "slikarstvo v Kölnu dobilo novo življenje", morda obogateno s prejšnjo izpostavljenostjo nizozemskim umetnikom.[28] Postal je splošno slavljen kot najbolj sposoben in sodoben slikar v mestu, kjer je bil znan kot "Maister Steffan zu Cöln".[32] Lochner se v obstoječih zapisih prvič pojavi leta 1442, devet let pred smrtjo. Preselil se je v Köln, kjer je od mestnega sveta prejel naročilo za odlikovanje za obisk cesarja Friderika III. Lochner je bil na videz dobro uveljavljen in čeprav so bili drugi umetniki vključeni v priprave na dogodek, je bil odgovoren za najpomembnejše aranžmaje. Zdi se, da je bil osrednji del ''Dombildov oltar'', ki so ga sodobni umetnostni zgodovinarji opisali kot »najpomembnejše naročilo 15. stoletja v Kölnu«.<ref name="c156">Chapus, 156</ref> Zapisano je, da je za svoj trud prejel štirideset mark in deset šilingov. Lochner je okoli leta 1442 kupil hišo s svojo ženo Lysbeth. Nič drugega ni znanega o njej in par očitno ni imel otrok. Leta 1444 je pridobil dve večji posesti, »zome Carbunckel«, blizu cerkve sv. Albana, in »zome Alden Gryne«. Zgodovinarji ugibajo, ali te pridobitve kažejo na potrebo po nastanitvi vse večje skupine pomočnikov zaradi njegovega naraščajočega komercialnega uspeha. Verjetno je živel v eni hiši in delal v drugi. Nakupi so lahko povzročili problem; zdi se, da je okoli leta 1447 naletel na finančne težave in je bil prisiljen ponovno zastaviti domove. Druga hipoteka je bila vzeta leta 1448. === Kuga in smrt === [[File:Lochner Cruficixion.jpg|thumb|180px|''Križanje'', 1445. [[Stara pinakoteka, München]]]] Leta 1447 je lokalni slikarski ceh izvolil Lochnerja za svojega predstavniškega občinskega svetnika ali ''Ratsherrja''. Imenovanje nakazuje, da je v Kölnu živel vsaj od leta 1437, saj so položaj lahko prevzeli le tisti, ki so v mestu živeli deset let. Državljanstva ni prevzel takoj, verjetno zato, da bi se izognil plačilu 12 guldnov pristojbine. Delovati je moral kot svetnik in 24. junija 1447 je postal kölnski meščan. Vlogo občinskega svetnika je lahko opravljal le enoletni mandat, pred ponovno zasedbo pa sta prazni dve leti. Lochner je bil ponovno izvoljen za drugi mandat pozimi 1450–1451, vendar je na položaju umrl. Leta 1451 je izbruhnila [[kuga]] in po [[Božič]]u tega leta o njem ni ohranjenih zapisov. Dne 16. avgusta 1451 so uradniki v Kölnu obvestili svet Meersburga, da Lochner ne bo mogel skrbeti za oporoko in posest svojih staršev, ki so bili pred kratkim preminuli. Domnevajo, da je bil takrat že bolan; je bila na tem območju razširjena kuga. 22. septembra je župnija Saint Alban zaprosila za dovoljenje za sežig žrtev na parceli ob njegovi hiši – na njihovem pokopališču ni bilo več prostora. Lochner je umrl nekje med tem datumom in decembrom 1451, ko so upniki prevzeli njegovo hišo. Zapisi iz leta 1451 ne omenjajo Lysbeth, ki je bila verjetno že mrtva. == Slog == Lochner je delal v poznem [[Mednarodna gotika|mednarodnem gotskem slogu]] (''schöner Stil''), ki je že v 1440-ih veljal za zastarelega in staromodnega, vendar ga na splošno obravnavajo kot inovativnega. V slikarstvo v Kölnu je uvedel številne novosti, zlasti s tem, da je svoja ozadja in pokrajine napolnil s posebnimi in dovršenimi detajli ter da je svoje figure upodabljal z večjo maso in volumnom.<ref name="e412">Emmerson, 412</ref> Wellesz je slike opisal kot dokaz »intenzivnosti občutka, ki daje zelo posebno in zelo ganljivo kakovost njegovemu delu. Njegova predanost se odraža v njegovih figurah: napolni s simboličnim pomenom najmanjše podrobnosti njegovih slik; in, v skritem, skoraj čarobno, govori iz sozvočja njegovih čistih in žarečih barv.«<ref name="w6">Wellesz, 6</ref> Lochner je slikal z oljem in pripravljal površino na način, značilen za druge severnonemške umetnike; v nekaterih delih je pritrdil platno na ploščo, ki je nosila običajno [[kreda (mineral)|kredo]]. To je bilo verjetno storjeno tam, kjer naj bi bile velike površine navadne pozlate. Kjer naj bi zlata podlaga imela vzorec, kot je brokat, je bil ta pred pozlato vrezan v podlago s kredo, na nekaterih slikah pa so imeli elementi oblikovane dodatke, ki so dvignili površino, ki naj bi bila pozlačena.<ref>Billinge B, 60</ref> Pri zlatenju je uporabljal številne tehnike, s katerimi je dosegal različne učinke. To je vključevalo polaganje lista z vodo za brunirane prehode in z oljem ali lakiranjem (modalno zlatenje) za bolj dekorativna področja. Njegove barvne sheme so po navadi svetle in sijoče, napolnjene z različnimi rdečimi, modrimi in zelenimi pigmenti. Pogosto je uporabljal [[ultramarin]], ki je bil takrat drag in težko dostopen.<ref name="Corley, 94">Corley, 94</ref> Njegove figure so pravilno obrobljene z rdečo barvo. Bil je inovativen pri upodabljanju telesnih tonov, ki jih je zgradil z uporabo svinčenih belil, da bi dal bledo polt s skoraj porcelanastimi lastnostmi. Pri tem se sklicuje na starejšo tradicijo označevanja žensk iz visokega plemstva, katerih bledica je bila povezana z življenjem, preživetim v zaprtih prostorih, »zaščitenih pred trudom na polju, kar je bilo velike večine«. Zlasti ta tehnika sledi ''Mojstru Veronike'', čeprav so imele prejšnje slikarjeve figure skoraj rumenkast odtenek slonovine. Lochnerjeve ''Madone'' so po navadi oblečene v nasičeno modro barvo, ki resonira z okoliško rumeno, rdečo in zeleno barvo. Po mnenju Jamesa Snyderja je umetnik »uporabil te štiri osnovne barve za svoje harmonije«, vendar je šel dlje z uporabo bolj umirjenih in globokih odtenkov v tehniki, imenovani »čista barva«.<ref name="Snyder219">Snyder, 219</ref> [[File:Lochner Ambroise Augustin et Cecile.jpg|thumb|left|180px|''Sveti Ambrož, Avguštin in Cecilija z darovalcem Heynricusom Zeuwelgynom'', ok. 1450. Muzej Wallraf-Richartz, Köln]] Tako kot Conrad von Soest je Lochner pogosto uporabljal črno šrafuro na zlatu, običajno za upodabljanje kovinskih predmetov, kot so broške, krone ali zaponke, v imitacijo zlatarskih del na dragocenih predmetih, kot so [[relikviarij]]i in [[kelih]]i.<ref name="c21417">Chapuis, 214–17</ref> Nanj sta močno vplivala umetnost in proces obdelave kovin in zlatarstva, zlasti pri njegovem slikanju zlate podlage, in domneva se, da se je morda nekoč izučil za zlatarja. Dokazi o njegovem posnemanju elementov njihove obrti so očitni celo v njegovih podrisih. Pomembni in izpopolnjeni poslikani primeri vključujejo okrašeno zlato obrobo angelskega koncerta v njegovi ''Poslednji sodbi'' in Gabrielovo zaponko na zunanjem krilu ''Dombildove oltarne slike''. Zdi se, da se je Lochner pripravil na papirju, preden se je lotil svojih podrisov; malo je dokazov o predelavi, tudi pri pozicioniranju velikih skupin figur. Infrardeča reflektografija podrisov za plošče ''Poslednje sodbe'' prikazuje črke, ki se uporabljajo za označevanje končne barve, ki jo je treba nanesti, na primer 'g' za ''gelb'' (rumena) ali 'w' za ''weiss'' (belo), pri končanem delu pa je malo odstopanj. Pogosto je preurejal pregibne linije draperije ali za označevanje perspektive, povečeval ali pomanjševal velikost figur. Podrisbe razkrivajo risarske spretnosti, dinamičnost in samozavest; figure so videti popolnoma oblikovane z malo dokazov o predelavi. Mnoge so izredno podrobne in natančno modelirane, na primer broška svete Uršule v ''oltarju mestnih zavetnikov'', ki vsebuje zelo podrobne girlande in diademe.<ref>Schaefe; Von Saint-George, 7</ref> [[File:Stefan Lochner - Sts Mark, Barbara and Luke - WGA13350.jpg|thumb|170px|''Sveti Marko, Barbara in Luka'', ok. 1445–50. 100,5 x 58 cm. Muzej Wallraf-Richartz, Köln]] Morda pod vplivom van Eyckove ''[[Madona v cerkvi|Madone v cerkvi]]'' je Lochner natančno opisal padec in gradient svetlobe. Po besedah ​​umetnostne zgodovinarke Brigitte Corley oblačila »protagonistov spreminjajo svoje odtenke v občutljivi reakciji na dotok svetlobe, rdeče se spreminjajo skozi simfonijo rožnatih tonov v prašno sivkasto belo, zelene v toplo bledo rumeno in limonasto senčenje prek pomaranč do nasičene rdeče«. Lochner je uporabil pojem nadnaravne osvetlitve ne samo od van Eycka, ampak tudi iz von Soestovega ''Križanja'', kjer se svetloba, ki izhaja iz Kristusa, raztopi okoli Janezove rdeče obleke, ko rumeni žarki sčasoma postanejo beli. Obstaja realna možnost, da so številni obrazi svetnikov oblikovani po zgodovinskih osebah, tj. kot donatorski portreti komisarjev in njihovih žena. Figure, ki ustrezajo tej teoriji, vključujejo plošči svete Uršule in svetega Gereona z oltarne slike mestnih zavetnikov.<ref>Schaefe; Von Saint-George, 26</ref> Za razliko od nizozemskih slikarjev se Lochner ni toliko ukvarjal z orisovanjem perspektive; njegove slike so pogosto postavljene v plitev prostor, medtem ko njegova ozadja dajejo le malo navedbe razdalje in se pogosto raztopijo v čistem zlatu. Tako in glede na njegove harmonične barvne sheme je Lochner običajno opisan kot eden zadnjih predstavnikov mednarodne gotike. To ne pomeni, da njegovim slikam manjka sodobna severnjaška prefinjenost; njegovi aranžmaji so pogosto inovativni. Svetovi, ki jih slika, so po Snyderju zamolčani, doseženi s simetrijo umirjene rabe barv in pogosto ponavljajočim se slogovnim elementom krogov. Angeli tvorijo kroge okoli nebeških podob; glave nebeških figur so visoko okrogle in nosijo okrogle avreole. Po Snyderju je gledalec počasi »povlečen v empatijo z vrtečimi se oblikami«.<ref name="Snyder220">Snyder, 220</ref> Zaradi pomanjkanja ohranjenih pripisanih del je težko zaznati kakršen koli razvoj v Lochnerjevem slogu. Umetnostni zgodovinarji niso prepričani, ali je na njegov slog postopoma bolj ali manj vplivala nizozemska umetnost. Nedavna dendrokronološka preiskava pripisanih del kaže, da njegov razvoj ni bil linearen, kar nakazuje, da je naprednejša predstavitev v templju iz leta 1445, pred bolj gotskimi ploščami svetnikov, ki so zdaj razdeljena med Londonom in Kölnom. == Delo == === Tabelne slike === [[File:Phillip Lochner.jpg|thumb|360px|left|''Mučeništvo sv. Filipa'', plošča z zgornje desne strani krila ''Mučeništvo apostolov'' iz ''Poslednje sodbe'', ok. 1435]] Lochnerjeva glavna dela vključujejo tri velike poliptihe: ''Oltar mestnih zavetnikov''; ''Poslednja sodba'', ki je razdeljena in v več zbirkah; in nürnberško ''Križanje''. Datirani sta samo dve pripisani sliki; ''Rojstvo'' iz leta 1445, ki je zdaj v Stari Pinakoteki v Münchnu, in ''Predstavitev v templju'' iz leta 1447, ki je zdaj v Darmstadtu. Obstaja manjša, starejša različica ''Predstavitvenega prizora'' v fundaciji Calouste Gulbenkian v Lizboni iz leta 1445. Ker je povpraševanje po posvetnih delih naraščalo in so verska dela v kasnejših stoletjih postala nemodna, so poliptihe iz 15. stoletja pogosto razbili in prodali kot posamezna dela, zlasti če je plošča ali del vseboval podobo, ki bi lahko veljala za posvetni portret.<ref>Campbell, 405</ref> Krilne plošče in drugi fragmenti Lochnerjevih večjih del so danes razpršeni po različnih muzejih in zbirkah. Dve ohranjeni dvostranski krilni plošči z oltarne slike s podobami svetnikov sta v londonski Narodni galeriji in muzeju Wallraf-Richartz v Kölnu (to je zdaj prežagano, tako da sta lahko obe strani prikazani na steni).<ref>Billinge A, 4; "[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/stephan-lochner-three-saints Three Saints]". Narodna galerija, London. Retrieved 8 October 2015</ref> Krila ''Poslednje sodbe'' so prvotno imela šest delov, poslikanih na obeh straneh, vendar so bila razdeljena na dvanajst posameznih slik, zdaj med muzejem Wallraf-Richartz, staro pinakoteko v Münchnu in muzejem Städel v Frankfurtu.<ref name="w4">Wellesz, 4</ref><ref>"[http://www.pinakothek.de/en/stefan-lochner/ss-anthony-hermit-cornelius-mary-magdalen-left-hand-wing-two-wings-altarpiece-last-ju Left-hand wing of the two wings of the "Altarpiece of the Last Judgement"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904125423/http://www.pinakothek.de/en/stefan-lochner/ss-anthony-hermit-cornelius-mary-magdalen-left-hand-wing-two-wings-altarpiece-last-ju|date=4 September 2014}}. Bayerische Staatsgemäldesammlungen, Munich. Retrieved 3 September 2014</ref><ref>"[http://www.staedelmuseum.de/sm/index.php?StoryID=1027&ObjectID=1235 Altarflügel mit den Apostelmartyrien] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130701033709/http://www.staedelmuseum.de/sm/index.php?StoryID=1027&ObjectID=1235 |date=2013-07-01 }}". Städel Museum, Frankfurt am Main. Retrieved 3 September 2014</ref> Verjetno je iz zgodnjega obdobja njegove kariere, vendar se po temi in ozadju razlikuje od drugih ohranjenih in pripisanih del. Medtem ko so elementi razporejeni v značilni harmoniji, sta kompozicija in ton nenavadno temačna in dramatična. Tudi ''Križanje'' je zgodnje delo in spominja na poznosrednjeveško slikarstvo. Ima močno okrašeno pozlačeno ozadje in gladko tekočo kakovost 'mehkega' gotskega sloga. [[File:Last Judgement Lochner detail1.jpg|thumb|280px|''Poslednja sodba'', detajl ok. 1435]] Ohranjena dela večkrat obravnavajo iste prizore in teme. ''Rojstvo'' se ponavlja, medtem ko več plošč prikazuje ''Devico z otrokom'', pogosto obdano z zborom angelov, ali v zgodnejših ploščah, blagoslovljeno z lebdečo predstavitvijo Boga ali goloba (ki predstavlja Svetega Duha). V mnogih primerih je Marija zaprta v svojem običajnem zaprtem vrtu. Več razkriva delo številnih rok, pri čemer so šibkejši in manj samozavestni odlomki pripisani članom delavnice. Liki Marije in Gabrijela na hrbtni strani Dombild so bili narisani hitreje in z manj spretnosti kot liki na glavnih ploščah, draperija pa je po besedah ​​umetnostnega zgodovinarja Juliena Chapuisa modelirana z določeno 'togostjo', medtem ko šrafura »ne doseže jasne definicije reliefa«.<ref>Chapuis, 130</ref> Številne risbe so bile povezane z njim, vendar je le ena, ok. 1450 čopič in črnilo na papirju z naslovom ''Devica z otrokom'' in je zdaj v Musee du Louvre, pripisan z zaupanjem. === Iluminirani rokopisi === [[File:Stefan Lochner Job Derided by his Wife.jpg|left|thumb|180px|"[[Molitvenik Stephana Lochnerja]]", ''Joba zasmehuje njegova žena'', ok. 1450]] "Molitvenik Stephana Lochnerja", Job Derided by his Wife, ok. 1450 Lochner je povezan s tremi ohranjenimi [[horarij]]i; v Darmstadtu, Berlinu in Anholtu. Razpravlja se o obsegu njegove povezanosti z vsakim; člani delavnice so bili verjetno močno vpleteni v njihovo izdelavo. Najbolj znan je ''Molitvenik Stephana Lochnerja'' iz zgodnjih 1450-ih, ki je zdaj v Darmstadtu; drugi so ''Berlinska knjiga molitev'' ok. 1444 in ''Anholtski molitvenik'', dokončan v 1450-ih.<ref>O'Neill, 88</ref> Rokopisi so zelo majhni (Berlin: 9,3 cm x 7 cm, Darmstadt: 10,7 cm x 8 cm, Anholt: 9 cm x 8 cm) in podobni po postavitvi in ​​barvi ter so vsak izdatno okrašeni z zlato in modro barvo. Obrobe so okrašene s svetlimi barvami in vsebujejo akantove zvitke, zlato listje, rože, jagodičasto sadje in okrogle stroke. Darmstadtska knjiga vsebuje celoten cikel mučeništva apostolov. Njegove ilustracije vsebujejo značilno Lochnerjevo uporabo temno modre barve, ki spominja na njegovo ''Devico v rožnem vrtu''. Umetnostni zgodovinar Ingo Walther zaznava Lochnerjevo roko v »pobožni intimnosti in duševnosti figur, ki so vedno izražene tako nežno in elegantno, tudi v izjemno majhnem formatu slik«. Chapuis se strinja s pripisom in ugotavlja, koliko miniatur ima tematske podobnosti s pripisanimi ploščami. Piše, da ilustracije »niso obroben pojav. Nasprotno, naslavljajo več pomislekov, artikuliranih v Lochnerjevih slikah, in jih oblikujejo na novo. Ni dvoma, da te izvrstne podobe izvirajo iz istega uma.«<ref>Chapuis, 69</ref> Besedilo darmstadtske knjige je napisano v kölnskem ljudskem jeziku, berlinske knjige pa v latinščini. === Drugo === [[File:Lochner Drawing Virgin adoring the infant Christ BM.jpg|thumb|left|240px|Sledilec ali delavnica Stefana Locherja, ''Devica, ki časti Jezusa'', pero in črnilo na papirju. Britanski muzej, 1445]] Obstajajo ohranjena liturgična oblačila z izvezenimi figurami, vključno s sv. Barbaro, v Lochnerjevem slogu in s podobnimi oblikami obraza. To je povzročilo nekaj ugibanj ali je Lochner zagotovil modele. Poleg tega je več sodobnih [[vitraj]]ev podobnih v slogu in potekala je razprava o tem, ali je bil morda odgovoren za cerkvene poslikave; figure ''Dombilda'' in ''Device z vijolico'' v naravni velikosti kažejo na njegovo sposobnost dela v monumentalnem obsegu.<ref name="c188">Chapuis, 188</ref> Za dve risbi na papirju v Britanskem muzeju in École Nationale Supérieure des Beaux-Arts so včasih mislili, da sta študiji za Münchensko ''Rojstvo''.<ref>"[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=721003&partId=1&people=125612&peoA=125612-3-18&page=1 Drawing]". British Museum. Retrieved 24 October 2015</ref> Linije gub na oblačilih se zelo ujemajo s tistimi na sliki, čeprav tehnična sposobnost ne. Na pariški risbi so madeži barve, ki kažejo, da je šlo za študij članov delavnice. Londonski del je boljši, vendar so njegove linije bolj toge in nimajo Lochnerjeve fluidnosti, zato je bil pripisan risarju, tesno povezanemu z Lochnerjem. == Vplivi == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | image1 = Conrad von Soest links 1.jpg | width1 = 88 | caption1 = Conrad von Soest: ''Sv. Doroteja'' (diptih), ok. 1420. Vestfalski državni muzej, Münster | image2 = Conrad von Soest rechts 1.jpg | width2 = 89 | caption2 = von Soest, ''sv. Odilija'', (diptih), ok. 1420}} Zdi se, da je Lochnerjeva umetnost dolžna dvema širokima viroma; nizozemska umetnika van Eyck in [[Robert Campin]] ter zgodnejši nemški mojstri Conrad von Soest in mojster Svete Veronike.<ref>"[http://www.nationalgallery.org.uk/artists/stephan-lochner Stephan Lochner]". National Gallery, London. Retrieved 16 August 2015</ref> Iz prvih je Lochner črpal svoj realizem v upodabljanju naturalističnih ozadij, predmetov in oblačil. Od slednjih je prevzel nekoliko zastarel način upodabljanja figur, zlasti žensk, s punčkastimi, zgovornimi in občutljivimi potezami, da bi predstavil »ikonične, skoraj brezčasne« atmosfere, poudarjene s takrat staromodnimi zlatimi ozadji. Lochnerjeve figure imajo idealizirane poteze obraza, značilne za srednjeveško portretiranje. Njegovi subjekti, predvsem ženske, imajo običajno visoka čela, dolge nosove, majhne zaobljene brade, pripete svetle kodre in izbočena ušesa, značilna za pozno gotiko, kar jim daje značilno monumentalnost umetnosti 13. stoletja in jih postavlja na videz podobna plitva ozadja.<ref>Corley, 81–82</ref> Lochner je verjetno videl van Eyckov ok. 1432 ''[[Gentski oltar]]'' med njegovim obiskom na Nizozemskem in zdi se, da si je izposodil številne njegove kompozicijske elemente. Podobnosti vključujejo način, na katerega se figure povezujejo s prostorom, ter poudarek in upodabljanje elementov, kot so brokati, dragulji in kovine. Nekatere figure na Lochnerjevih slikah so neposredno izposojene iz Genta in številne poteze obraza se ujemajo s tistimi, ki jih vidimo pri van Eycku. Njegovo ''Devico z vijolico'' pogosto primerjajo z van Eyckovo ''Devico pri vodnjaku'' iz leta 1439. Podobno kot v van Eyckovih delih tudi Lochnerjevi angeli pogosto pojejo ali igrajo na glasbila, vključno z lutnjami in orglami. Zdelo se je, da je zavračal nekatere vidike van Eyckovega realizma, zlasti v svojih upodobitvah senc in njegovi nepripravljenosti za nanašanje prozornih glazur. Kot kolorist se je Lochner bolj nagibal k mednarodni gotiki, četudi je ta zavirala realizem. Ni uporabil na novo razvitih nizozemskih tehnik upodabljanja perspektive, temveč je nakazal razdaljo skozi pomanjševanje vzporednih objektov. == Zapuščina == [[File:Heisterbach Altarpiece Crucifixion.jpg|thumb|left|''Križanje'', mojster oltarja Heisterbach, sredina 15. stoletja]] Zgodovinski dokazi kažejo, da so bile Lochnerjeve slike dobro poznane in pogosto kopirane v času njegovega življenja ter so ostale vse do 16. stoletja. Zgodnji primerki s črnilom po njegovi ''Devici v čaščenju'' so v Britanskem muzeju in École Nationale Supérieure des Beaux-Arts. Vpliv Lochnerjeve ''Poslednje sodbe'' je viden v oltarni sliki [[Hans Memling|Hansa Memlinga]] iz ''[[Poslednja sodba (Memling)|Gdanskega oltarja]]'', kjer so nebeška vrata podobna, prav tako kot prikaz blaženih. Albrecht Dürer je zanj vedel že pred bivanjem v Kölnu, Van der Weyden pa je videl njegove slike med potovanjem v Italijo. ''Janezov oltar'' je podoben Lochnerjevemu ''Bartolomeju odirajo kožo'', zlasti v krvniku, medtem ko njegova ''oltarna slika svetega Kolumbana'' vključuje dva motiva iz Lochnerjevega triptiha ''Čaščenje Treh kraljev''; zlasti kralj na osrednji plošči s hrbtom obrnjen proti gledalcu in dekle na desnem krilu, ki drži košaro z golobi.<ref>Ridderbos et al., 38</ref><ref>Richardson, 89</ref> ''Heisterbachov oltar'', razstavljena dvojna krila, ki so zdaj razbita in razdeljena med Bamberg in Köln, je močno zpodobna Lochnerjevemu slogu. Notranje plošče prikazujejo šestnajst prizorov iz življenja Kristusa in Device, ki imajo več podobnosti z Lochnerjevim delom, tudi po formatu, kompozicijskih motivih, fizionomiji in kolorizaciji. Delo je bilo nekaj časa pripisano Lochnerju, zdaj pa je splošno sprejeto, da ima le njegov močan vpliv. Leta 1954 je Alfred Stange mojstra ''Heisterbachovega oltarja'' opisal kot Lochnerjevega »najbolj znanega in najpomembnejšega učenca in sledilca«,<ref name="c239">Chapuis, 239</ref> čeprav raziskave iz leta 2014 kažejo, da sta morda sodelovala pri ploščah. Raziskava Iris Schaeffer leta 2014 o spodnjih risbah ''Dombildovega oltarja'' je ugotovila dve vodilni roki, domnevno Lochnerja in izjemno nadarjenega učenca, za katerega sklepa, da je bil verjetno glavni umetnik za ''Heisterbachov oltar''.<ref>Schaefer; Von Saint-George, 25</ref> Nasprotno mnenje je, da je Lochnerjeva delavnica izdelovala do roka, on pa je delegiral zaradi smotrnosti. == Sklici == {{sklici}} ===Viri=== {{refbegin|35em}} * "Billinge A": Billinge, Rachel; Campbell, Lorne; Dunkerton, Jill; Foister, Susan. "A double-sided panel by Stephan Lochner". ''National Gallery Technical Bulletin'', No. 18, 1997 * Billinge B": Billinge, Rachel; Campbell, Lorne; Dunkerton, Jill; Foister, Susan, et al., "Methods and Materials of Northern European Painting in the National Gallery, 1400–1550". National Gallery Technical Bulletin Vol 18, pp.&nbsp;6–55, 1997, [http://www.nationalgallery.org.uk/technical-bulletin/methods_and_materials1997 online text] * Till-Holger Borchert. ''Van Eyck to Dürer''. London: Thames & Hudson, 2011. {{ISBN|978-0-500-23883-7}} * Lorne Campbell . ''The Fifteenth-Century Netherlandish Paintings''. London: National Gallery, 1998. {{ISBN|978-0-300-07701-8}} * Chapuis, Julien. ''Stefan Lochner: Image Making in Fifteenth-Century Cologne''. Turnhout: Brepols, 2004. {{ISBN|978-2-503-50567-1}} * Chilvers, Ian. ''The Oxford Dictionary of Art and Artists''. Oxford: Oxford University Press, 2009. {{ISBN|978-0-19-953294-0}} * Corley, Brigitte. "A Plausible Provenance for Stefan Lochner?". ''Zeitschrift für Kunstgeschichte'', Volume 59, 1996 * Emmerson, Richard K. ''Key Figures in Medieval Europe''. London: Routledge, 2005. {{ISBN|978-0-415-97385-4}} * Kenney, Theresa. ''The Christ Child in Medieval Culture''. Toronto: University of Toronto Press, 2012. {{ISBN|978-0-8020-9894-8}} * Susie Nash. ''Northern Renaissance art''. Oxford: Oxford University Press, 2008. {{ISBN|978-0-19-284269-5}} * O'Neill, Robert Keating. ''The Art of the Book from the Early Middle Ages to the Renaissance''. MA: John J. Burns Library, 2000 * Richardson, Carol. ''Locating Renaissance Art: Renaissance Art Reconsidered''. New Haven, CT: Yale University Press, 2007. {{ISBN|978-0-300-12188-9}} * Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. ''Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research''. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. {{ISBN|978-0-89236-816-7}} * Rowlands, John. ''The Age of Dürer and Holbein: German Drawings 1400–1550''. London: British Museum Publications, 1988. {{ISBN|978-0-7141-1639-6}} * Schaefer, Iris; Von Saint-George, Caroline. "New Findings Concerning the Underdrawing of Stefan Lochner's ''Altarpiece of the City Patron Saints'' in Cologne Cathedral". ''Kölner Domblatt'', Volume 79, 2014 * Schmid, Wolfgang; Holladay, Joan. "Reviewed: 'Painting and Patronage in Cologne, 1300–1500' by Brigitte Corley". ''Speculum'', Volume 78, No. 2, 2003 * Singer, Hans W. ''Stories of the German Artists''. Wildside Press, 2010. {{ISBN|978-1-4344-0687-3}} * Jeffrey Chipps Smith. ''The Northern Renaissance (Art and Ideas)''. London: Phaidon Press, 2004. {{ISBN|978-0-7148-3867-0}} * James Snyder. ''Northern Renaissance Art''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall, 1985. {{ISBN|978-0-13-183348-7}} * Stechow, Wolfgang. "A Youthful Work by Stephan Lochner". ''The Bulletin of the Cleveland Museum of Art'', Volume 55, No. 10, 1968 * Walther, Ingo. ''Codices Illustres: The World's most famous Illuminated Manuscripts''. Berlin: Taschen, 2014. {{ISBN|978-3-8365-5379-7}} * Wellesz, Emmy. ''The Masters, 76: Stephan Lochner''. London: Fratelli Fabbri, 1963 * Wolfson, Michael. "Hat Dürer das 'Dombild' gesehen?". ''Zeitschrift für Kunstgeschichte'', Volume 49, 1986 * Unverfehrt, Gerd. ''Da sah ich viel köstliche Dinge: Albrecht Dürers Reise in die Niederlande''. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2007. {{ISBN|978-3-525-47010-7}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Stefan Lochner}} * Schaefer, Iris. "[https://vimeo.com/121802607 New insights into the Genesis of Stefan Lochner's 'Altarpiece of the Patron Saints of Cologne']". Wallraf-Richartz-Museum, 2014 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lochner, Stefan}} [[Kategorija:Stefan Lochner| ]] [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Slikarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] [[Kategorija:Gotski slikarji]] rriwtlqdg42rbjuk643cujv29cs39ni 3 565382 6657886 6646936 2026-04-09T15:20:16Z Yerpo 8417 /* Kopiranje, znova */ nov razdelek 6657886 wikitext text/x-wiki == Slovensko zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja == Živijo. Samo glede imena društva: Zaradi jasnosti je potrebno navesti uradno ime. Trenutni naslov vsebuje "J.V." brez presledka, kar je slovnično nepravilno. Ali morda uradno ime vsebuje neokrajšano Valvasorjevo ime, torej "Janeza Vajkarda Valvasorja"? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:47, 23. avgust 2024 (CEST) :Živjo. Sem pač zgrešil, bi moral dati presledek, hvala. :Bi vas rad vprašal, ki ste bolj vešči z Wikipedijo, kako lahko vnesem uradna grba na stran, da bo lepše? Če jih (želel sem dodati tri slikice, logo barvani, logo črnobeli in žig društva) dodam z mojega računalnika, mi ne dovoli , da bi jih nalagal ... in nisem razumel, kako naj jih torej naložim ... :hvala za pomoč [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:26, 23. avgust 2024 (CEST) Logotipe lahko naložiš na Wikipedijo na strani [[Posebno:Nalaganje]]. Pri licenci pa izberi "Znak ali logotip". Ker gre za avtorsko zaščitena dela, predlagam samo eno tovrstno sliko, na primer barvni logotip. Žig mislim, da nima kakega pomena nalagati. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:39, 23. avgust 2024 (CEST) :ehm ... sem verjetno zelo neroden, a ne najdem nobenega Nalaganja na posebnih straneh ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:54, 23. avgust 2024 (CEST) Na strani so najprej trije obsežni okvirčki z raznimi navodili, pod njimi pa najdeš gumb {{Keypress|Izberite datoteko}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:59, 23. avgust 2024 (CEST) :Pozdravljen, Sivimedved, pravico do nalaganja slik imajo »samodejno potrjeni uporabniki«, to boš postal 10 dni po registraciji uporabniškega računa. Zaradi možnosti zlorab je novincem nalaganje slik preprečeno. Več o nalaganju slik na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:22, 23. avgust 2024 (CEST) ::ah, ok. torej bom počakal 10 dni, sem razumel problem, ::hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:24, 23. avgust 2024 (CEST) ::Ok, hvala ... verjetno je res to problem. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:02, 23. avgust 2024 (CEST) :to sem že naredil, a mi Wikipedija pove, da ne ve, če lahko uporabim to sliko in torej mi je ne dovoli naložiti ... slika je pač v mojem računalniku ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:23, 23. avgust 2024 (CEST) Čisto na dnu je še možnost "Prezri vsa opozorila". Morda bo sedaj šlo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:31, 23. avgust 2024 (CEST) == Slike == V Zbirko (Commons) si v zadnjem tednu naložil kup slik precej različnih slogov. Si res sam avtor vseh ali so vzete od kje drugje? Glej seznam [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:ListFiles/Sivimedved&ilshowall=1 tukaj]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:34, 9. september 2024 (CEST) :Živjo, :slike so vse moje (za platnice sem skeneriziral platnico), logotip Radijskega odra je iz spleta (njihov uradni logotip), in tudi logotip Numizmatičnega društva sem skeniral (a imam dovoljenje) ... :Res, sliko Luče Peterlin Susič sem prevzel iz spleta, a je bila menda javna ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.221|93.147.185.221]] 11:54, 9. september 2024 (CEST) ::Vse slike si objavil pod prosto licenco in se podpisal kot avtor, kar je kršitev avtorskih pravic. Kdo jo je skeniral je irelevantno. Če je slika "javna", pomeni, da si jo lahko vsakdo ogleda, ne pa poobjavlja. Prosim uredi, da lastniki avtorskih pravic pošljejo soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]], slike brez teh soglasij pa bodo brisane. Prosim tudi pri vsaki sliki navedi natančne podatke od kje je vzeta in kdo je avtor/lastnik avtorskih pravic (pri naslovnicah knjig je to založba). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 9. september 2024 (CEST) == Sklici == Zdravo! Hvala za vse dosedaj vnešene biografije. Samo kratka opombica: sklici se pišejo stično za ločilom, torej: "blabla.<ref>Primer</ref>" in ne "blabla <ref>Primer</ref>.". Hvala in obilo kreativnosti želim. Lep pozdrav, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 26. september 2024 (CEST) :Ah, v redu. :Hvala za opozorilo. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:36, 26. september 2024 (CEST) Glede sklicev ... če je v biografiji omenjena knjiga ali drugo delo, ki ga je subjekt napisal, je prosim ne navajaj kot sklic. Ti so rezervirani za navajanje sekundarnih virov ''o'' tem človeku. Za povezavo do bibliografskih podatkov imamo predlogo {{tl|cobiss}}, ki se jo vključi za naslovom - za primer, ''Latinska vadnica za 1. in 2. razred višjih srednjih šol'' v članku o [[Zorko Harej|Zorku Hareju]] ima šifro COBISS 3555564, zato se napiše {{tlx|cobiss|id&#61;3555564}} in nastane {{cobiss|id=3555564}}. Že več člankov sem ti popravil na ta način, pa očitno nisi opazil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 6. oktober 2024 (CEST) :Živijo ... :Ja, popravke sem opazil, za kar sem hvaležen ... a se nisem še navčil, kako dati predlogo, namesto sklica ... se bom potrudil po tvojih navodilih, za naprej ... :hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 22:12, 6. oktober 2024 (CEST) ::V vizualnem urejevalniku je možnost za vstavitev predloge pod zavihkom "Vstavi". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:49, 9. oktober 2024 (CEST) :::eh, sem spet zgrešil ... rabim še malo prakse, se bom potrudil ... Torej "Vstavi" ... ok ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:42, 9. oktober 2024 (CEST) ::::Kar počasi in brez skrbi, glavna je pripravljenost za učenje. Še droben detajl: v uvodno vrstico po [[WP:BIO|smernici za biografije]] vključujemo tudi narodnost osebe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:44, 9. oktober 2024 (CEST) == Spodbude ... == Malo sem sicer že pozen, ampak vseeno ... Čestitke za obetaven začetek, veliko vnemo pri pisanju biografij zamejskih Slovencev, in že opravljenih 500 urejanj. Še malo, pa jih bo prvih tisoč :) PS: Edinole sklice pišemo stično s tekstom, torej nekajnekaj.<ref>Sklic tako</ref> in ne tako: nekajnekaj. <ref>Sklic ne tako</ref> Lep večer želim še naprej, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:45, 13. december 2024 (CET) :ah, OK, hvala za opozorilo za sklice. :Glede zamejskih Slovencev se mi je zdelo, da je mnogo delovanja popolnoma nepoznanega v osrednji Sloveniji in se mi zato zdi primerno, da je vsaj nekaj podatkov v wikipediji ... :Hvala za nasvete. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 09:29, 14. december 2024 (CET) ::Ker tako vneto pišeš o zamejskih Slovencih, bi te rad vprašal, če bi bil pripravljen rešiti kakšen star osnutek ... [[Osnutek:Andreina Trusgnach]] (zamejska pesnica iz Nadiške doline) je bil videti obetaven, pa so mu predvsem manjkali viri. Če bi želel sodelovati, ti ga lahko obnovim. Ni obvezno, bo pa treba počasi razmisliti o povratnem sistemu za kakšne dobre osnutke, kot je ta, pa je originalni avtor že obupal nad njimi. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:01, 28. januar 2025 (CET) :::Živjo, morda bi se dalo, na spletu je nekaj sklicev (ni dosti, knjiga pesmi in nekaj njenih pesmi, ki so jih so uglasbili). Bi lahko poskusil, a osnutka ne vidim več ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 11:41, 28. januar 2025 (CET) ::::Sem obnovil na [[Osnutek:Andreina Trusgnach]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 28. januar 2025 (CET) :::::Živjo, sem dodal kar nekaj sklicev za stran Andreina Trusgnach, besedila nisem spremenil skoraj nič, saj se mi ne zdi pošteno do prejšnjega avtorja ... :::::Poglej, če bo v redu tako, prijazen pozdrav ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 08:45, 29. januar 2025 (CET) ::::::Lepo, hvala za sodelovanje! Osnutek sem mičkeno prilagodil in ga sprejel. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:51, 29. januar 2025 (CET) == [[Ivo Miklavc]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Ivo+Miklavc&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo kršitev avtorskih pravic] ne izgleda ravno najboljše za zgornji članek. Predlagam, da prebesediš tekst, da ne bo kasneje morebitnih težav z avtorskimi pravicami, razen če si tudi avtor članka v noviglas.eu. Hvala in lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. januar 2025 (CET) :Živjo, res, članek za Novi glas sem takrat napisal jaz, a sem za ta pripsevek Wikipediji uporabil tudi druge vire (ki so v sklicih) ... :Upam, da ni problemov ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.222|93.147.185.222]] 13:11, 22. januar 2025 (CET) ::Če si avtor, potem ne bi smelo biti problemov. Lahko pošlješ soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]? Prosim če tega ne razumeš kot moje nezaupanje, ampak samo kot pravni garant. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 22. januar 2025 (CET) :::Živjo, res ne bi bilo problemov, a ker želim ostati anonimen (pišem o zamejcih in ne bi želel, da bi se kdo užalil, da nisem napisal vsega ali da ga nisem dovolj pohvalil ipd.), bom raje prebesedil članek ... (je preveč podoben prispevku v Novem glasu?) [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 13:59, 22. januar 2025 (CET) ::::Brez skrbi, dostop do tam navedenega emaila ima samo peščica ljudi (mislim, da je {{noping|Yerpo}} trenutno edini Slovenec), vsekakor pa se ti za prebesedenje zahvaljujem, v kolikor nočeš poslati emaila. Hvala za razumevanje moje sitnosti in lep preostanek dneva želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 22. januar 2025 (CET) :::::Živjo, ni problema, jaz se opravičujem, ker želim ostati anomnimen (saj mi ni treba, da nič skrivam, a je ta svet in še posebno slovenski ambient res majhen ...). :::::Upam, da je v prispevku zdaj v redu (saj sem marsikaj spremenil) ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 14:40, 22. januar 2025 (CET) ::::::Izgleda veliko boljše! Hvala tebi in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 22. januar 2025 (CET) :::::::Lepo, hvala! [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 14:53, 22. januar 2025 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Andreina Trusgnach]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Andreina Trusgnach]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Andreina_Trusgnach forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == [[Sklad Albina Ločičnika]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Sklad+Albina+Lo%C4%8Di%C4%8Dnika&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo o stanju avtorskih pravic] ni ravno rožnato za ta članek. Prosim te, če prebesediš rdečeobarvano besedilo, da ti in projekt ne bi slučajno imela težav s kakimi tožbami. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:42, 9. april 2025 (CEST) :Sem nekoliko popravil prispevek, upam, da bo zdaj v redu. Pozdrav, Mitja [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:23, 9. april 2025 (CEST) ::Zgleda ok. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:37, 9. april 2025 (CEST) == Kategorizacija == [[:Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] postaja že zelo polna. Predlagam, da se naredi kategorijo [[:Kategorija:Organizacije slovenske manjšine v Italiji]], kamor lahko prestavimo vse članke o organizacijah italijanskih zamejskih Slovencev. Kaj praviš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:12, 15. april 2025 (CEST) :Mah, spremeni se zelo malo, saj so v kategoriji Slovenska manjšina članki, ki vsebujejo prav organizacije, zato kot prostor, ki bi ta kategorija napolnila, bi bil isti ... Meni ni všeč, če je preveč podkategorij, saj se podem razdrobi marsikaj ... :lahko se pa spremeni ime kategoriji Slovenska manjšina v Italiji, v Organizacije slovenske manjšine v Italiji ... :Tudi to, da je na strani Slovenska skupnost v Italiji seznam nekaterih Slovencev in tudi povezava na stran Seznam Slovencev v Italiji (ki je bolj popolna in se bo verjetno še polnila) se mi ne zdi smotrno ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:11, 15. april 2025 (CEST) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sivimedved, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) == Uvodna vrstica == Pri biografskih člankih navedi v uvodni vrstici tudi narodnost. Če gre za zamejske Slovence (Tržaške, Goriške, Beneške), zadostuje oznaka ''slovenski'', pri čemer se seveda razume, da so gotovo obvladali tudi italijanščino. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 5. februar 2026 (CET) :Ah, v redu. Sem mislil, da ni nujno, saj obravnavam samo Slovence. Zamejski kraji so bili do leta 1918 pod Avstro-Ogrsko, takrat marsikdo ni obvladal italijanščine, pod fašizmom pa ljudje niso smeli uporabljati slovenščine ... Po drugi svetovni vojni pa v zamejstvu imamo spet slovenske šole, zamejce zelo moti, če se jih obravnava kot da bi bili Italijani, ki govorijo slovensko. Slovenci so pač Slovenci, čeprav imajo italijansko državljanstvo po sili razmer ... :V redu, bom dodal tudi slovensko narodnost, da ne bo dvomov ... :Prijazen pozdrav. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:40, 5. februar 2026 (CET) ::Čeprav [[WP:BIO#Prva vrstica]] ne omenja izrecne delitve narodnosti in državljanstva, pa smo na slovenski Wikipediji bistveno bolj pragmatični pri njihovem zapisovanju kakor na angleški Wikipediji, kjer smo v biografijah Kranjcev v preteklosti videli že čuda stvari ... Skratka, neko pretirano kompliciranje se mi ne zdi potrebno, pmm zadošča "zamejski slovenski" in je takoj jasno razvidno vsem bralcem. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 5. februar 2026 (CET) Notranjo povezavo lahko še narediš: <code><nowiki>[[Slovenci|slovenski]]</nowiki></code>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:14, 20. marec 2026 (CET) == Kopiranje, znova == Kot je zadnjič že kolega A09 omenil, kopiranje avtorsko zaščitenih tekstov iz drugih virov ni ok. Tokrat mislim seveda članek [[Mateja Bogatec]], kjer kar nekaj delov vzetih od [https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html tukaj]. Prosim ne ubiraj več takih bližnjic za vsebino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 9. april 2026 (CEST) 2jaq4o2qek7s0vn3knnxpdupbvs3s3w 6658066 6657886 2026-04-10T08:02:25Z Sivimedved 235862 /* Kopiranje, znova */ odgovor 6658066 wikitext text/x-wiki == Slovensko zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja == Živijo. Samo glede imena društva: Zaradi jasnosti je potrebno navesti uradno ime. Trenutni naslov vsebuje "J.V." brez presledka, kar je slovnično nepravilno. Ali morda uradno ime vsebuje neokrajšano Valvasorjevo ime, torej "Janeza Vajkarda Valvasorja"? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:47, 23. avgust 2024 (CEST) :Živjo. Sem pač zgrešil, bi moral dati presledek, hvala. :Bi vas rad vprašal, ki ste bolj vešči z Wikipedijo, kako lahko vnesem uradna grba na stran, da bo lepše? Če jih (želel sem dodati tri slikice, logo barvani, logo črnobeli in žig društva) dodam z mojega računalnika, mi ne dovoli , da bi jih nalagal ... in nisem razumel, kako naj jih torej naložim ... :hvala za pomoč [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:26, 23. avgust 2024 (CEST) Logotipe lahko naložiš na Wikipedijo na strani [[Posebno:Nalaganje]]. Pri licenci pa izberi "Znak ali logotip". Ker gre za avtorsko zaščitena dela, predlagam samo eno tovrstno sliko, na primer barvni logotip. Žig mislim, da nima kakega pomena nalagati. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:39, 23. avgust 2024 (CEST) :ehm ... sem verjetno zelo neroden, a ne najdem nobenega Nalaganja na posebnih straneh ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:54, 23. avgust 2024 (CEST) Na strani so najprej trije obsežni okvirčki z raznimi navodili, pod njimi pa najdeš gumb {{Keypress|Izberite datoteko}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:59, 23. avgust 2024 (CEST) :Pozdravljen, Sivimedved, pravico do nalaganja slik imajo »samodejno potrjeni uporabniki«, to boš postal 10 dni po registraciji uporabniškega računa. Zaradi možnosti zlorab je novincem nalaganje slik preprečeno. Več o nalaganju slik na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:22, 23. avgust 2024 (CEST) ::ah, ok. torej bom počakal 10 dni, sem razumel problem, ::hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:24, 23. avgust 2024 (CEST) ::Ok, hvala ... verjetno je res to problem. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:02, 23. avgust 2024 (CEST) :to sem že naredil, a mi Wikipedija pove, da ne ve, če lahko uporabim to sliko in torej mi je ne dovoli naložiti ... slika je pač v mojem računalniku ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:23, 23. avgust 2024 (CEST) Čisto na dnu je še možnost "Prezri vsa opozorila". Morda bo sedaj šlo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:31, 23. avgust 2024 (CEST) == Slike == V Zbirko (Commons) si v zadnjem tednu naložil kup slik precej različnih slogov. Si res sam avtor vseh ali so vzete od kje drugje? Glej seznam [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:ListFiles/Sivimedved&ilshowall=1 tukaj]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:34, 9. september 2024 (CEST) :Živjo, :slike so vse moje (za platnice sem skeneriziral platnico), logotip Radijskega odra je iz spleta (njihov uradni logotip), in tudi logotip Numizmatičnega društva sem skeniral (a imam dovoljenje) ... :Res, sliko Luče Peterlin Susič sem prevzel iz spleta, a je bila menda javna ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.221|93.147.185.221]] 11:54, 9. september 2024 (CEST) ::Vse slike si objavil pod prosto licenco in se podpisal kot avtor, kar je kršitev avtorskih pravic. Kdo jo je skeniral je irelevantno. Če je slika "javna", pomeni, da si jo lahko vsakdo ogleda, ne pa poobjavlja. Prosim uredi, da lastniki avtorskih pravic pošljejo soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]], slike brez teh soglasij pa bodo brisane. Prosim tudi pri vsaki sliki navedi natančne podatke od kje je vzeta in kdo je avtor/lastnik avtorskih pravic (pri naslovnicah knjig je to založba). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 9. september 2024 (CEST) == Sklici == Zdravo! Hvala za vse dosedaj vnešene biografije. Samo kratka opombica: sklici se pišejo stično za ločilom, torej: "blabla.<ref>Primer</ref>" in ne "blabla <ref>Primer</ref>.". Hvala in obilo kreativnosti želim. Lep pozdrav, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 26. september 2024 (CEST) :Ah, v redu. :Hvala za opozorilo. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:36, 26. september 2024 (CEST) Glede sklicev ... če je v biografiji omenjena knjiga ali drugo delo, ki ga je subjekt napisal, je prosim ne navajaj kot sklic. Ti so rezervirani za navajanje sekundarnih virov ''o'' tem človeku. Za povezavo do bibliografskih podatkov imamo predlogo {{tl|cobiss}}, ki se jo vključi za naslovom - za primer, ''Latinska vadnica za 1. in 2. razred višjih srednjih šol'' v članku o [[Zorko Harej|Zorku Hareju]] ima šifro COBISS 3555564, zato se napiše {{tlx|cobiss|id&#61;3555564}} in nastane {{cobiss|id=3555564}}. Že več člankov sem ti popravil na ta način, pa očitno nisi opazil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 6. oktober 2024 (CEST) :Živijo ... :Ja, popravke sem opazil, za kar sem hvaležen ... a se nisem še navčil, kako dati predlogo, namesto sklica ... se bom potrudil po tvojih navodilih, za naprej ... :hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 22:12, 6. oktober 2024 (CEST) ::V vizualnem urejevalniku je možnost za vstavitev predloge pod zavihkom "Vstavi". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:49, 9. oktober 2024 (CEST) :::eh, sem spet zgrešil ... rabim še malo prakse, se bom potrudil ... Torej "Vstavi" ... ok ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:42, 9. oktober 2024 (CEST) ::::Kar počasi in brez skrbi, glavna je pripravljenost za učenje. Še droben detajl: v uvodno vrstico po [[WP:BIO|smernici za biografije]] vključujemo tudi narodnost osebe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:44, 9. oktober 2024 (CEST) == Spodbude ... == Malo sem sicer že pozen, ampak vseeno ... Čestitke za obetaven začetek, veliko vnemo pri pisanju biografij zamejskih Slovencev, in že opravljenih 500 urejanj. Še malo, pa jih bo prvih tisoč :) PS: Edinole sklice pišemo stično s tekstom, torej nekajnekaj.<ref>Sklic tako</ref> in ne tako: nekajnekaj. <ref>Sklic ne tako</ref> Lep večer želim še naprej, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:45, 13. december 2024 (CET) :ah, OK, hvala za opozorilo za sklice. :Glede zamejskih Slovencev se mi je zdelo, da je mnogo delovanja popolnoma nepoznanega v osrednji Sloveniji in se mi zato zdi primerno, da je vsaj nekaj podatkov v wikipediji ... :Hvala za nasvete. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 09:29, 14. december 2024 (CET) ::Ker tako vneto pišeš o zamejskih Slovencih, bi te rad vprašal, če bi bil pripravljen rešiti kakšen star osnutek ... [[Osnutek:Andreina Trusgnach]] (zamejska pesnica iz Nadiške doline) je bil videti obetaven, pa so mu predvsem manjkali viri. Če bi želel sodelovati, ti ga lahko obnovim. Ni obvezno, bo pa treba počasi razmisliti o povratnem sistemu za kakšne dobre osnutke, kot je ta, pa je originalni avtor že obupal nad njimi. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:01, 28. januar 2025 (CET) :::Živjo, morda bi se dalo, na spletu je nekaj sklicev (ni dosti, knjiga pesmi in nekaj njenih pesmi, ki so jih so uglasbili). Bi lahko poskusil, a osnutka ne vidim več ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 11:41, 28. januar 2025 (CET) ::::Sem obnovil na [[Osnutek:Andreina Trusgnach]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 28. januar 2025 (CET) :::::Živjo, sem dodal kar nekaj sklicev za stran Andreina Trusgnach, besedila nisem spremenil skoraj nič, saj se mi ne zdi pošteno do prejšnjega avtorja ... :::::Poglej, če bo v redu tako, prijazen pozdrav ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 08:45, 29. januar 2025 (CET) ::::::Lepo, hvala za sodelovanje! Osnutek sem mičkeno prilagodil in ga sprejel. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:51, 29. januar 2025 (CET) == [[Ivo Miklavc]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Ivo+Miklavc&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo kršitev avtorskih pravic] ne izgleda ravno najboljše za zgornji članek. Predlagam, da prebesediš tekst, da ne bo kasneje morebitnih težav z avtorskimi pravicami, razen če si tudi avtor članka v noviglas.eu. Hvala in lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. januar 2025 (CET) :Živjo, res, članek za Novi glas sem takrat napisal jaz, a sem za ta pripsevek Wikipediji uporabil tudi druge vire (ki so v sklicih) ... :Upam, da ni problemov ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.222|93.147.185.222]] 13:11, 22. januar 2025 (CET) ::Če si avtor, potem ne bi smelo biti problemov. Lahko pošlješ soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]? Prosim če tega ne razumeš kot moje nezaupanje, ampak samo kot pravni garant. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 22. januar 2025 (CET) :::Živjo, res ne bi bilo problemov, a ker želim ostati anonimen (pišem o zamejcih in ne bi želel, da bi se kdo užalil, da nisem napisal vsega ali da ga nisem dovolj pohvalil ipd.), bom raje prebesedil članek ... (je preveč podoben prispevku v Novem glasu?) [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 13:59, 22. januar 2025 (CET) ::::Brez skrbi, dostop do tam navedenega emaila ima samo peščica ljudi (mislim, da je {{noping|Yerpo}} trenutno edini Slovenec), vsekakor pa se ti za prebesedenje zahvaljujem, v kolikor nočeš poslati emaila. Hvala za razumevanje moje sitnosti in lep preostanek dneva želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 22. januar 2025 (CET) :::::Živjo, ni problema, jaz se opravičujem, ker želim ostati anomnimen (saj mi ni treba, da nič skrivam, a je ta svet in še posebno slovenski ambient res majhen ...). :::::Upam, da je v prispevku zdaj v redu (saj sem marsikaj spremenil) ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 14:40, 22. januar 2025 (CET) ::::::Izgleda veliko boljše! Hvala tebi in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 22. januar 2025 (CET) :::::::Lepo, hvala! [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 14:53, 22. januar 2025 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Andreina Trusgnach]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Andreina Trusgnach]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Andreina_Trusgnach forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == [[Sklad Albina Ločičnika]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Sklad+Albina+Lo%C4%8Di%C4%8Dnika&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo o stanju avtorskih pravic] ni ravno rožnato za ta članek. Prosim te, če prebesediš rdečeobarvano besedilo, da ti in projekt ne bi slučajno imela težav s kakimi tožbami. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:42, 9. april 2025 (CEST) :Sem nekoliko popravil prispevek, upam, da bo zdaj v redu. Pozdrav, Mitja [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:23, 9. april 2025 (CEST) ::Zgleda ok. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:37, 9. april 2025 (CEST) == Kategorizacija == [[:Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] postaja že zelo polna. Predlagam, da se naredi kategorijo [[:Kategorija:Organizacije slovenske manjšine v Italiji]], kamor lahko prestavimo vse članke o organizacijah italijanskih zamejskih Slovencev. Kaj praviš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:12, 15. april 2025 (CEST) :Mah, spremeni se zelo malo, saj so v kategoriji Slovenska manjšina članki, ki vsebujejo prav organizacije, zato kot prostor, ki bi ta kategorija napolnila, bi bil isti ... Meni ni všeč, če je preveč podkategorij, saj se podem razdrobi marsikaj ... :lahko se pa spremeni ime kategoriji Slovenska manjšina v Italiji, v Organizacije slovenske manjšine v Italiji ... :Tudi to, da je na strani Slovenska skupnost v Italiji seznam nekaterih Slovencev in tudi povezava na stran Seznam Slovencev v Italiji (ki je bolj popolna in se bo verjetno še polnila) se mi ne zdi smotrno ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:11, 15. april 2025 (CEST) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sivimedved, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) == Uvodna vrstica == Pri biografskih člankih navedi v uvodni vrstici tudi narodnost. Če gre za zamejske Slovence (Tržaške, Goriške, Beneške), zadostuje oznaka ''slovenski'', pri čemer se seveda razume, da so gotovo obvladali tudi italijanščino. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 5. februar 2026 (CET) :Ah, v redu. Sem mislil, da ni nujno, saj obravnavam samo Slovence. Zamejski kraji so bili do leta 1918 pod Avstro-Ogrsko, takrat marsikdo ni obvladal italijanščine, pod fašizmom pa ljudje niso smeli uporabljati slovenščine ... Po drugi svetovni vojni pa v zamejstvu imamo spet slovenske šole, zamejce zelo moti, če se jih obravnava kot da bi bili Italijani, ki govorijo slovensko. Slovenci so pač Slovenci, čeprav imajo italijansko državljanstvo po sili razmer ... :V redu, bom dodal tudi slovensko narodnost, da ne bo dvomov ... :Prijazen pozdrav. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:40, 5. februar 2026 (CET) ::Čeprav [[WP:BIO#Prva vrstica]] ne omenja izrecne delitve narodnosti in državljanstva, pa smo na slovenski Wikipediji bistveno bolj pragmatični pri njihovem zapisovanju kakor na angleški Wikipediji, kjer smo v biografijah Kranjcev v preteklosti videli že čuda stvari ... Skratka, neko pretirano kompliciranje se mi ne zdi potrebno, pmm zadošča "zamejski slovenski" in je takoj jasno razvidno vsem bralcem. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 5. februar 2026 (CET) Notranjo povezavo lahko še narediš: <code><nowiki>[[Slovenci|slovenski]]</nowiki></code>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:14, 20. marec 2026 (CET) == Kopiranje, znova == Kot je zadnjič že kolega A09 omenil, kopiranje avtorsko zaščitenih tekstov iz drugih virov ni ok. Tokrat mislim seveda članek [[Mateja Bogatec]], kjer kar nekaj delov vzetih od [https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html tukaj]. Prosim ne ubiraj več takih bližnjic za vsebino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 9. april 2026 (CEST) :Se strinjam in se opravičujem. Skušal sem nekoliko razširiti in spremeniti članek. Upam, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 10:02, 10. april 2026 (CEST) 3luv797l7hhkzqhdmxas8il9txyy4s1 6658254 6658066 2026-04-10T11:36:03Z Yerpo 8417 /* Kopiranje, znova */ ... 6658254 wikitext text/x-wiki == Slovensko zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja == Živijo. Samo glede imena društva: Zaradi jasnosti je potrebno navesti uradno ime. Trenutni naslov vsebuje "J.V." brez presledka, kar je slovnično nepravilno. Ali morda uradno ime vsebuje neokrajšano Valvasorjevo ime, torej "Janeza Vajkarda Valvasorja"? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:47, 23. avgust 2024 (CEST) :Živjo. Sem pač zgrešil, bi moral dati presledek, hvala. :Bi vas rad vprašal, ki ste bolj vešči z Wikipedijo, kako lahko vnesem uradna grba na stran, da bo lepše? Če jih (želel sem dodati tri slikice, logo barvani, logo črnobeli in žig društva) dodam z mojega računalnika, mi ne dovoli , da bi jih nalagal ... in nisem razumel, kako naj jih torej naložim ... :hvala za pomoč [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:26, 23. avgust 2024 (CEST) Logotipe lahko naložiš na Wikipedijo na strani [[Posebno:Nalaganje]]. Pri licenci pa izberi "Znak ali logotip". Ker gre za avtorsko zaščitena dela, predlagam samo eno tovrstno sliko, na primer barvni logotip. Žig mislim, da nima kakega pomena nalagati. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:39, 23. avgust 2024 (CEST) :ehm ... sem verjetno zelo neroden, a ne najdem nobenega Nalaganja na posebnih straneh ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:54, 23. avgust 2024 (CEST) Na strani so najprej trije obsežni okvirčki z raznimi navodili, pod njimi pa najdeš gumb {{Keypress|Izberite datoteko}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:59, 23. avgust 2024 (CEST) :Pozdravljen, Sivimedved, pravico do nalaganja slik imajo »samodejno potrjeni uporabniki«, to boš postal 10 dni po registraciji uporabniškega računa. Zaradi možnosti zlorab je novincem nalaganje slik preprečeno. Več o nalaganju slik na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:22, 23. avgust 2024 (CEST) ::ah, ok. torej bom počakal 10 dni, sem razumel problem, ::hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:24, 23. avgust 2024 (CEST) ::Ok, hvala ... verjetno je res to problem. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:02, 23. avgust 2024 (CEST) :to sem že naredil, a mi Wikipedija pove, da ne ve, če lahko uporabim to sliko in torej mi je ne dovoli naložiti ... slika je pač v mojem računalniku ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:23, 23. avgust 2024 (CEST) Čisto na dnu je še možnost "Prezri vsa opozorila". Morda bo sedaj šlo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:31, 23. avgust 2024 (CEST) == Slike == V Zbirko (Commons) si v zadnjem tednu naložil kup slik precej različnih slogov. Si res sam avtor vseh ali so vzete od kje drugje? Glej seznam [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:ListFiles/Sivimedved&ilshowall=1 tukaj]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:34, 9. september 2024 (CEST) :Živjo, :slike so vse moje (za platnice sem skeneriziral platnico), logotip Radijskega odra je iz spleta (njihov uradni logotip), in tudi logotip Numizmatičnega društva sem skeniral (a imam dovoljenje) ... :Res, sliko Luče Peterlin Susič sem prevzel iz spleta, a je bila menda javna ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.221|93.147.185.221]] 11:54, 9. september 2024 (CEST) ::Vse slike si objavil pod prosto licenco in se podpisal kot avtor, kar je kršitev avtorskih pravic. Kdo jo je skeniral je irelevantno. Če je slika "javna", pomeni, da si jo lahko vsakdo ogleda, ne pa poobjavlja. Prosim uredi, da lastniki avtorskih pravic pošljejo soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]], slike brez teh soglasij pa bodo brisane. Prosim tudi pri vsaki sliki navedi natančne podatke od kje je vzeta in kdo je avtor/lastnik avtorskih pravic (pri naslovnicah knjig je to založba). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 9. september 2024 (CEST) == Sklici == Zdravo! Hvala za vse dosedaj vnešene biografije. Samo kratka opombica: sklici se pišejo stično za ločilom, torej: "blabla.<ref>Primer</ref>" in ne "blabla <ref>Primer</ref>.". Hvala in obilo kreativnosti želim. Lep pozdrav, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 26. september 2024 (CEST) :Ah, v redu. :Hvala za opozorilo. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:36, 26. september 2024 (CEST) Glede sklicev ... če je v biografiji omenjena knjiga ali drugo delo, ki ga je subjekt napisal, je prosim ne navajaj kot sklic. Ti so rezervirani za navajanje sekundarnih virov ''o'' tem človeku. Za povezavo do bibliografskih podatkov imamo predlogo {{tl|cobiss}}, ki se jo vključi za naslovom - za primer, ''Latinska vadnica za 1. in 2. razred višjih srednjih šol'' v članku o [[Zorko Harej|Zorku Hareju]] ima šifro COBISS 3555564, zato se napiše {{tlx|cobiss|id&#61;3555564}} in nastane {{cobiss|id=3555564}}. Že več člankov sem ti popravil na ta način, pa očitno nisi opazil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 6. oktober 2024 (CEST) :Živijo ... :Ja, popravke sem opazil, za kar sem hvaležen ... a se nisem še navčil, kako dati predlogo, namesto sklica ... se bom potrudil po tvojih navodilih, za naprej ... :hvala. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 22:12, 6. oktober 2024 (CEST) ::V vizualnem urejevalniku je možnost za vstavitev predloge pod zavihkom "Vstavi". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:49, 9. oktober 2024 (CEST) :::eh, sem spet zgrešil ... rabim še malo prakse, se bom potrudil ... Torej "Vstavi" ... ok ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 18:42, 9. oktober 2024 (CEST) ::::Kar počasi in brez skrbi, glavna je pripravljenost za učenje. Še droben detajl: v uvodno vrstico po [[WP:BIO|smernici za biografije]] vključujemo tudi narodnost osebe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:44, 9. oktober 2024 (CEST) == Spodbude ... == Malo sem sicer že pozen, ampak vseeno ... Čestitke za obetaven začetek, veliko vnemo pri pisanju biografij zamejskih Slovencev, in že opravljenih 500 urejanj. Še malo, pa jih bo prvih tisoč :) PS: Edinole sklice pišemo stično s tekstom, torej nekajnekaj.<ref>Sklic tako</ref> in ne tako: nekajnekaj. <ref>Sklic ne tako</ref> Lep večer želim še naprej, {{reflist-talk}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:45, 13. december 2024 (CET) :ah, OK, hvala za opozorilo za sklice. :Glede zamejskih Slovencev se mi je zdelo, da je mnogo delovanja popolnoma nepoznanega v osrednji Sloveniji in se mi zato zdi primerno, da je vsaj nekaj podatkov v wikipediji ... :Hvala za nasvete. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 09:29, 14. december 2024 (CET) ::Ker tako vneto pišeš o zamejskih Slovencih, bi te rad vprašal, če bi bil pripravljen rešiti kakšen star osnutek ... [[Osnutek:Andreina Trusgnach]] (zamejska pesnica iz Nadiške doline) je bil videti obetaven, pa so mu predvsem manjkali viri. Če bi želel sodelovati, ti ga lahko obnovim. Ni obvezno, bo pa treba počasi razmisliti o povratnem sistemu za kakšne dobre osnutke, kot je ta, pa je originalni avtor že obupal nad njimi. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:01, 28. januar 2025 (CET) :::Živjo, morda bi se dalo, na spletu je nekaj sklicev (ni dosti, knjiga pesmi in nekaj njenih pesmi, ki so jih so uglasbili). Bi lahko poskusil, a osnutka ne vidim več ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 11:41, 28. januar 2025 (CET) ::::Sem obnovil na [[Osnutek:Andreina Trusgnach]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 28. januar 2025 (CET) :::::Živjo, sem dodal kar nekaj sklicev za stran Andreina Trusgnach, besedila nisem spremenil skoraj nič, saj se mi ne zdi pošteno do prejšnjega avtorja ... :::::Poglej, če bo v redu tako, prijazen pozdrav ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 08:45, 29. januar 2025 (CET) ::::::Lepo, hvala za sodelovanje! Osnutek sem mičkeno prilagodil in ga sprejel. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:51, 29. januar 2025 (CET) == [[Ivo Miklavc]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Ivo+Miklavc&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo kršitev avtorskih pravic] ne izgleda ravno najboljše za zgornji članek. Predlagam, da prebesediš tekst, da ne bo kasneje morebitnih težav z avtorskimi pravicami, razen če si tudi avtor članka v noviglas.eu. Hvala in lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. januar 2025 (CET) :Živjo, res, članek za Novi glas sem takrat napisal jaz, a sem za ta pripsevek Wikipediji uporabil tudi druge vire (ki so v sklicih) ... :Upam, da ni problemov ... [[Posebno:Prispevki/93.147.185.222|93.147.185.222]] 13:11, 22. januar 2025 (CET) ::Če si avtor, potem ne bi smelo biti problemov. Lahko pošlješ soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]? Prosim če tega ne razumeš kot moje nezaupanje, ampak samo kot pravni garant. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 22. januar 2025 (CET) :::Živjo, res ne bi bilo problemov, a ker želim ostati anonimen (pišem o zamejcih in ne bi želel, da bi se kdo užalil, da nisem napisal vsega ali da ga nisem dovolj pohvalil ipd.), bom raje prebesedil članek ... (je preveč podoben prispevku v Novem glasu?) [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 13:59, 22. januar 2025 (CET) ::::Brez skrbi, dostop do tam navedenega emaila ima samo peščica ljudi (mislim, da je {{noping|Yerpo}} trenutno edini Slovenec), vsekakor pa se ti za prebesedenje zahvaljujem, v kolikor nočeš poslati emaila. Hvala za razumevanje moje sitnosti in lep preostanek dneva želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 22. januar 2025 (CET) :::::Živjo, ni problema, jaz se opravičujem, ker želim ostati anomnimen (saj mi ni treba, da nič skrivam, a je ta svet in še posebno slovenski ambient res majhen ...). :::::Upam, da je v prispevku zdaj v redu (saj sem marsikaj spremenil) ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 14:40, 22. januar 2025 (CET) ::::::Izgleda veliko boljše! Hvala tebi in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 22. januar 2025 (CET) :::::::Lepo, hvala! [[Posebno:Prispevki/151.95.82.207|151.95.82.207]] 14:53, 22. januar 2025 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Andreina Trusgnach]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Andreina Trusgnach]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Andreina_Trusgnach forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == [[Sklad Albina Ločičnika]] == Zdravo, [https://copyvios.toolforge.org/?lang=sl&project=wikipedia&title=Sklad+Albina+Lo%C4%8Di%C4%8Dnika&oldid=&action=search&use_engine=1&use_links=1&turnitin=0 poročilo o stanju avtorskih pravic] ni ravno rožnato za ta članek. Prosim te, če prebesediš rdečeobarvano besedilo, da ti in projekt ne bi slučajno imela težav s kakimi tožbami. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:42, 9. april 2025 (CEST) :Sem nekoliko popravil prispevek, upam, da bo zdaj v redu. Pozdrav, Mitja [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:23, 9. april 2025 (CEST) ::Zgleda ok. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:37, 9. april 2025 (CEST) == Kategorizacija == [[:Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] postaja že zelo polna. Predlagam, da se naredi kategorijo [[:Kategorija:Organizacije slovenske manjšine v Italiji]], kamor lahko prestavimo vse članke o organizacijah italijanskih zamejskih Slovencev. Kaj praviš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:12, 15. april 2025 (CEST) :Mah, spremeni se zelo malo, saj so v kategoriji Slovenska manjšina članki, ki vsebujejo prav organizacije, zato kot prostor, ki bi ta kategorija napolnila, bi bil isti ... Meni ni všeč, če je preveč podkategorij, saj se podem razdrobi marsikaj ... :lahko se pa spremeni ime kategoriji Slovenska manjšina v Italiji, v Organizacije slovenske manjšine v Italiji ... :Tudi to, da je na strani Slovenska skupnost v Italiji seznam nekaterih Slovencev in tudi povezava na stran Seznam Slovencev v Italiji (ki je bolj popolna in se bo verjetno še polnila) se mi ne zdi smotrno ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 15:11, 15. april 2025 (CEST) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sivimedved, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) == Uvodna vrstica == Pri biografskih člankih navedi v uvodni vrstici tudi narodnost. Če gre za zamejske Slovence (Tržaške, Goriške, Beneške), zadostuje oznaka ''slovenski'', pri čemer se seveda razume, da so gotovo obvladali tudi italijanščino. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 5. februar 2026 (CET) :Ah, v redu. Sem mislil, da ni nujno, saj obravnavam samo Slovence. Zamejski kraji so bili do leta 1918 pod Avstro-Ogrsko, takrat marsikdo ni obvladal italijanščine, pod fašizmom pa ljudje niso smeli uporabljati slovenščine ... Po drugi svetovni vojni pa v zamejstvu imamo spet slovenske šole, zamejce zelo moti, če se jih obravnava kot da bi bili Italijani, ki govorijo slovensko. Slovenci so pač Slovenci, čeprav imajo italijansko državljanstvo po sili razmer ... :V redu, bom dodal tudi slovensko narodnost, da ne bo dvomov ... :Prijazen pozdrav. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 16:40, 5. februar 2026 (CET) ::Čeprav [[WP:BIO#Prva vrstica]] ne omenja izrecne delitve narodnosti in državljanstva, pa smo na slovenski Wikipediji bistveno bolj pragmatični pri njihovem zapisovanju kakor na angleški Wikipediji, kjer smo v biografijah Kranjcev v preteklosti videli že čuda stvari ... Skratka, neko pretirano kompliciranje se mi ne zdi potrebno, pmm zadošča "zamejski slovenski" in je takoj jasno razvidno vsem bralcem. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 5. februar 2026 (CET) Notranjo povezavo lahko še narediš: <code><nowiki>[[Slovenci|slovenski]]</nowiki></code>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:14, 20. marec 2026 (CET) == Kopiranje, znova == Kot je zadnjič že kolega A09 omenil, kopiranje avtorsko zaščitenih tekstov iz drugih virov ni ok. Tokrat mislim seveda članek [[Mateja Bogatec]], kjer kar nekaj delov vzetih od [https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html tukaj]. Prosim ne ubiraj več takih bližnjic za vsebino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 9. april 2026 (CEST) :Se strinjam in se opravičujem. Skušal sem nekoliko razširiti in spremeniti članek. Upam, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 10:02, 10. april 2026 (CEST) ::Novi viri so super, skopirani deli pa so še vedno pretežno nespremenjeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 10. april 2026 (CEST) 5viqsd16t99djnwhng9r47y06mqhlx2 0 568500 6658089 6556531 2026-04-10T08:46:56Z Sivimedved 235862 dodal sem sklic 6658089 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Matej Gruden - Keko''', [[pesnik]], [[glasbenik]], * [[14. marec]] [[1974]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Matej Gruden, poznan pod vzdevkom ''Keko'', se je rodil v Gorici, a že od rojstva živi v [[Nabrežina|Nabrežini]]. Oče je bil Nevenko, mati Nevenka (rojena Terčon). Slovensko osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Nabrežini, višjo slovensko srednjo šolo pa v [[Trst|Trstu]], kjer je maturiral leta 1983. Istočasno je študiral klavir in tudi kitaro. V osemdesetih letih je ''Keko'' postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO ''–'' Slovenske zamejske skavtske organizacije]], kjer je sodeloval pri skavtskem glasilu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]], še posebno kot risar in tiskar. Pri skavtih se je navdušil za planinstvo in je nato postal tudi plezalec ter član ''Alpinističnega odseka'' [[Slovensko planinsko društvo Trst|Slovenskega planinskega društva Trst]] (SPDT),<ref>{{Navedi splet|title=Gorske nesreče zaradi zdrsov in slabe opreme|url=https://www.primorski.eu/trzaska/261563-gorske-nesree-zaradi-zdrsov-in-slabe-opreme-FIPR281370|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl}}</ref> tako da je že od leta 2009 član prostovoljne ''Gorske reševalne službe Furlanije - Julijske krajine (Cnsas FVG)''.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Nepripravljenost ljudi in neprimerna oprema večkrat razlog za nesreče v gorah«|url=https://www.primorski.eu/se/nepripravljenost-ljudi-in-neprimerna-oprema-veckrat-razlog-za-nesrece-v-gorah-YY919753|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl}}</ref> Matej Gruden pa je večstranski umetnik, in sicer riše,<ref>{{Navedi splet|title=Matej Gruden vinjete 2015/16|url=https://old.slosport.org/novice/2015novice/1508razno25MatejGrudenvinjete2015-16.html|website=old.slosport.org|accessdate=2024-10-17}}</ref> še posebej pa se udejstvuje s pisanjem poezije, besedil za pesmi in tudi uglasbitvami pesniških besedil.<ref>{{Navedi splet|title=Najlepše melodije so tiste, ki so najbolj enostavne|url=https://www.primorski.eu/goriska/najlepse-melodije-so-tiste-ki-so-najbolj-enostavne-KG1484279|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref> Tako je bil leta 1994 med ustanovitelji glasbene skupine [[Kraški ovčarji]].<ref>{{Navedi splet|title=Kraški ovčarji nocoj praznujejo 30 let|url=https://www.primorski.eu/kultura/kraski-ovcarji-nocoj-praznujejo-30-let-LJ1586629|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> Leta 2014 je skupaj s prijateljem [[Iztok Cergol|Iztokom Cergolom]] ustanovil skupino [[Grešni kozli]],<ref>{{Navedi splet|title="Spodobi se, da glasbenik napiše kakšno himno, četudi za vaško društvo"|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/glasba/spodobi-se-da-glasbenik-napise-kaksno-himno-cetudi-za-vasko-drustvo/577271|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=<a href="/avtor/radio_koper/clanki">Radio|last2=Koper</a>}}</ref> ki ji dajejo odločilen pečat pesmi v lokalnem kraškem narečju, ki jih večinoma piše Keko. Gruden in Cergol nastopata v raznih žanrih, tako sta se leta 2013 skupaj udeležila [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin|Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin]] z lastno skupno produkcijo,<ref>{{Navedi splet|title=(u)TRI(n)KI|url=https://www.primorski.eu/se/216349-utrinki-ECPR227650|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl}}</ref> naslovljeno ''(u)TRI(n)KI'', s katero sta nato nastopala še na drugih odrih. Leta 2019 je Keko sodeloval pri praznovanju, ko so v Nabrežini počastili 70. obletnico smrti in obenem 125-letnico rojstva nabrežinskega pesnika [[Igo Gruden|Iga Grudna]] (ki je tudi Matejev prednik) s ploščo ''O Nabrežina, ti rodni moj kraj –'' izbor Grudnovih poezij, ki sta jih priložnostno uglasbila Aljoša Saksida in Matej Gruden.<ref>{{Citat|title=O Nabrežina, ti rodni moj kraj: poezije Iga Grudna v glasbi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10698476#full|publisher=SKD Igo Gruden|date=2019|accessdate=2024-10-17|first=Martina|last=Feri|first2=Iztok|last2=Cergol|first3=Marko|last3=Matietti|first4=Anton|last4=Jazbec|first5=Milan|last5=Adamič|last6=Fantovska skupina Devin-Nabrežina|last7=Dekliški pevski zbor Igo Gruden|editor-first=Jadranka|editor-last=Cergol}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Plošča uglasbenih Grudnovih pesmi|url=https://www.primorski.eu/kultura/plosca-uglasbenih-grudnovih-pesmi-YD335742|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-17|language=sl|first=Rajko|last=Dolhar {{!}}}}</ref> Leta 2021 je Matej Gruden izdal svoj knjižni prvenec,<ref>{{Navedi splet|title=Rja in kri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/rja-in-kri/|website=Noviglas|date=2021-07-01|accessdate=2024-10-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in sicer knjigo poezij ''Rja in kri'' (ki jo je tudi sam ilustriral).<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Rja in kri|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/62540547#full|publisher=Izobraževalni zavod Margarana|date=2021|location=Branik|isbn=978-961-94134-8-7|first=Matej|last=Gruden}}</ref> Leta 2023 pa je z drugimi pesniki sodeloval pri knjigi ''ŠTIRJE KVARTI – Furlan, Bolčina, Gruden, Koršič.''<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd.|title=Štirje kvarti - Furlan, Bolčina, Gruden, Koršič|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/147382019#full|publisher=Izobraževalni zavod Margarana|date=2023|location=Branik|isbn=978-961-96196-0-5|editor-first=Petra|editor-last=Koršič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razgibane pesniške pokrajine štirih avtorjev » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/razgibane-pesniske-pokrajine-stirih-avtorjev/|website=Noviglas|date=2024-07-20|accessdate=2024-10-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2025 je ilustriral knjigo poezij Aleksandre Čehovin ''Se upreti ali uiti?''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/259294979#full</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gruden, Matej}} [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] 4utjrpdqrcny7oh8qgyixchx55o0brs 0 568825 6658250 6651190 2026-04-10T11:33:06Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Karl Erjavec – stranka Zaupanje | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:ZAUPANJE logotip 2026.png|250px]] | foundation = 27. november 2024 | headquarters = Dunajska cesta 7<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = [[Centrizem|sredina]]<ref name=":1"/> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} vijolična | {{color box|#0191b9|border=darkgray}} svetlo modra }} | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = Naila Sluga<br>Robert Latin | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Boris Štefanec]] | president = [[Karl Erjavec]] | general_secretary = Zlatko Ficko | membership = }} '''Karl Erjavec – stranka Zaupanje''' (kratica '''SZ''', okrajšano '''ZAUPANJE''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je ustanovil nekdanji predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in dolgoletni politik [[Karl Erjavec]]. Ustanovni kongres stranke je potekal 27. novembra 2024, Erjavec je bil na njem izvoljen za predsednika.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec ustanovitev nove stranke napoveduje konec novembra, Lotrič v začetku prihodnjega leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-ustanovitev-nove-stranke-napoveduje-konec-novembra-lotric-v-zacetku-prihodnjega-leta/725274|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Julija 2024 je Erjavec prvič omenil nov politični projekt, in sicer ko je napovedal ustanovitev Zbora za prihodnost, iz katerega bi kasneje nastala sredinska politična stranka nekdanjih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> Konec septembra 2024 je razkril štiri stebre delovanja stranke v nastajanju: upokojenci, zdravstvo in šolstvo; varnost in migracije; gospodarstvo in kmetijstvo; podnebna politika.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec računa na nekdanje ministre in ministrice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-racuna-na-nekdanje-ministre-in-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Ustanovni kongres se je odvil 27. novembra 2024 v Ljubljani. Na njem so poleg predsednika izvolili tudi podpredsednika, člane sveta stranke ter nadzornega in izvršnega odbora, potrdili so program, statut ter slogan ''Za varno prihodnost''.<ref name=":1" /> Opredelili so se kot [[Centrizem|sredinska]] stranka, izvoljeni predsednik Erjavec je v nagovoru izrazil prepričanje o uspehu na volitvah in prestopu parlamentarnega praga. Ob tem je izpostavil, da njegov stavek iz leta 2018 »''Nov obraz je nova napaka«'' še vedno izkazuje za resničnega, saj da je politikom v zadnjih letih primanjkovalo potrebnih veščin.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Zaupanje želi biti stranka na sredini političnega prostora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-zaupanje-zeli-biti-stranka-na-sredini-politicnega-prostora/727253|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Med vidnejšimi člani stranke so nekdanji gospodarski minister [[Metod Dragonja]], nekdanji notranji minister [[Dragutin Mate]], nekdanja pravosodna ministrica [[Lilijana Kozlovič]], nekdanji veleposlanik pri OZN [[Andrej Logar]], nekdanji veleposlanik [[Milan Jazbec]], nekdanja ministrica za okolje [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] ter nekdanji predsednik KPK [[Boris Štefanec]]. Pri pisanju programa sta po Erjavčevih besedah sodelovala tudi ekonomist [[Jože P. Damijan]] in prvi guverner Banke Slovenije [[France Arhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s stranko Zaupanje na politični parket konec novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-s-stranko-zaupanje-na-politicni-parket-konec-novembra.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2.995 | 0,25 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#78336e}} | {{steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 19. novembra 2025 je stranka organizirala dogodek »Dan zaupanja« kot počastitev prve obletnice delovanja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je svet stranke potrdil preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje'', dopolnitev imena naj bi v luči množičnega nastajanja novih strank prispevala k večji prepoznavnosti. Na dogodku so imeli nagovor vidnejši funkcionarji stranke, poleg njih pa tudi [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], nekdanji premier, ter [[Dejan Kaloh]], predsednik stranke [[Suvereni]]. Skupaj s slednjim je Erjavec napovedal oblikovanje nove poslanske skupine še pred koncem [[9. državni zbor Republike Slovenije|mandata državnega zbora]], ter kasneje skupne liste za volitve.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kljub prvotno drugačnemu sklepu je bilo 15. februarja 2026 ponovno oznanjeno sodelovanje Zaupanja s stranko Suvereni.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Svet stranke Suvereni je namreč sprejel »strateško odločitev«, da se v luči rezultatov [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskav]] na svoje prve volitve ne podajo samostojno, zato so se v posameznih volilnih enotah kandidati priključili stranki Zaupanje, slednja je s tem dobila status parlamentarne stranke na soočenjih RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Suvereni v treh volilnih enotah na listi stranke Zaupanje Karla Erjavca|url=https://www.sta.si/3523921/suvereni-v-treh-volilnih-enotah-na-listi-stranke-zaupanje-karla-erjavca|website=www.sta.si|accessdate=2026-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je stranka na dogodku Ljubljani predstavila kandidate za parlamentarne volitve. Predsednik Erjavec je ob tem poudaril, da so zaradi »vzdušja na terenu« prepričani v uspeh, obelodanil pa je tudi geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so bili poleg Karla Erjavca (okraj Ljutomer) tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec (Murska Sobota I in II), podpredsednika Naila Sluga (Moste Polje I) in Robert Latin (Novo mesto II), dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] (Brežice) in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]] (Maribor VII), ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] brflohspodjo06tvolarubrda071bud 0 568920 6658235 6652991 2026-04-10T11:22:02Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Gospodinjska 8<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{Cite web |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Cite web| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Elena Zavadlav Ušaj | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]] ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Trije poslanci [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica državnega zbora]], Anže Logar (predsednik stranke), Eva Irgl (podpredsednica) in Tine Novak (član stranke), so februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Dopolnitev imena === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim se podajajo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar kandidira v okraju Logatec, na kandidatni listi sta podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta Tadej Ostrc (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]], Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije * '''Podpredsednica:''' [[Eva Irgl]] , Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije * '''Generalna sekretarka:''' [[Elena Zavadlav Ušaj]], Članica Državnega sveta Republike Slovenije * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Romana Jordan]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek Nadzorni odbor: Gašper Krč, Martin Mlakar, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (20 članov):''' [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Ermin Hvalica, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Tadej Ostrc, Senko Pličanič, Leopold Pogačar, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Julija Urbančič, Matjaž Vede == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], poslanec DZ in predsednik stranke *[[Eva Irgl]], poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] h1s5lvv6glopcx4e61yt2ta5bwkg0u4 0 569573 6657882 6643678 2026-04-09T15:07:12Z Stebunik 55592 /* Zastrupljen? */ 6657882 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjska]]-[[Sremski Karlovci|Sremskokarlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' – ali '''patriarh Varnava<ref>Varnava - na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>,''' se je rodil kot '''Petar Rosić''' ({{lang-sr|Петар Росић/Petar Rosić}}) *[[29. avgust]] [[1880]] [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]], †[[23. julij]] [[1937]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. 40. patriarh [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1930 - 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevlji]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domači Plevlji, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = left | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC in njen prvi patriarh === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{Cite web |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{Cite web|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{cite web |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patrijarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevlji]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih patriarhov]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} {{krščanstvo}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8g2jnbiems7fagtwbyc8gfyrlbaidvp 6658030 6657882 2026-04-10T05:16:32Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6658030 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjska]]-[[Sremski Karlovci|Sremskokarlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' – ali '''patriarh Varnava<ref>Varnava - na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>,''' se je rodil kot '''Petar Rosić''' ({{lang-sr|Петар Росић/Petar Rosić}}) *[[29. avgust]] [[1880]] [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]], †[[23. julij]] [[1937]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. 40. patriarh [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1930 - 1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevlji]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domači Plevlji, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = left | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC in njen prvi patriarh === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{Cite web |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{Cite web|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{cite web |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patrijarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevlji]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} {{krščanstvo}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] hwh6hpnqb55k3fplrtzu6ufbg02ieb1 0 569614 6658105 6328525 2026-04-10T09:01:09Z Stebunik 55592 /* Pomen in poreklo */ 6658105 wikitext text/x-wiki '''Rosič''' – tudi '''Rosić''' ({{lang-sr-Cyrl|Росић}}, medn. izg. rǒːsitɕ) – je [[Slovenci|slovenski]], [[Hrvati|hrvaški]], [[Srbi|srbski]] in [[Črnogorci|črnogorski]] – sorazmerno pogost [[Jugoslavija|jugoslovanski]] priimek. == Priimek Rosič == === Pomen in poreklo === Ta priimek je izpeljan iz ženskega imena/priimka „Rosa“: Ros(a) + pomanjševalnica -ić=Rosić, kar pomeni ''Rosin sin''. Ime „Rosa“ pa izhaja iz besede „rosa“ ali <ref>po imenoslovcu prof. M. Simundiću</ref> pa iz imena „Rosalija“ ali „Rozalija“ (lat.: Rosalia = praznična vrtnica, iz: „rosa“ - vrtnica, cvet), „Roksana“ ali „Rosana“ (grš. Ρωξάνη/Roksane = vrtnica; ali iz Αβέστα/Avesta - svetla, sijajna). Ime „Rosa“ izhaja po drugem mnenju<ref>to mnenje zagovarja etimolog prof. P. Skok</ref> iz baltoslovanskega in vseslovanskega „rosa“; ta beseda ima praslovanski koren *e r a s-> *e r s-, * r a s- v pomenu „teči, vlaga, rosa“. <ref>{{cite web|url=https://www.ogorje.net/komentari-stranica/2/135/rosic|title=Komentari prezimena Rosić|publisher=Ogorje.net|author=pekito@2007-2024|place=Zagreb|date=2007-2024|accessdate=4. november 2024}}</ref> <ref>M.Simundic: Rječnik osobnih imena, Zgb. 1988, s. 292.293; P.Skok: Etimologij.rj.hrv.ili srp.jez., knj.3, Zgb.1973, s.158.159; ARJ(XIV), JAZU-Zagreb,s.166.177; F.Iveković-I.Broz: Rječnik hrvatskoga jezika, sv.II, Zgb1901; hjp.novi-liber.hr/(vidi pod Rosalija); imehrvatsko.net/namepages/view/family_name/prezime-rosic-3; www.prezime.net/Rosic</ref> Po osamljenem in manj verjetnem mnenju pa izhaja priimek ROSIĆ iz imena Radoslav; le-to je sestavljeno iz besed "rado" (veselje) in "slav" (slava, praznik); Radoslav je torej mladenič, »ki prinaša veselje in praznovanje«. Priimek je nastal s krajšanjem imena in dodajanjem priponke "-ić", kar označuje pomanjševanje v pomenu: "pripadnik Radoslava" ali "mali Radoslav, Radoslavček"; vendar bi se tako izpeljani priimek moral glasiti "Radić" in ne "Rosić". <ref>{{cite web|url=https://www.arz.hr/znacenje-i-porijeklo-prezimena-rosic/|title= Značenje i porijeklo prezimena ROSIĆ |publisher=arz.hr |author= |place=Zagreb|date=2023|accessdate=4. november 2014}}</ref> === Razširjenost === ==== Po Sloveniji ==== '''Rosič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 87 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.966. mesto. :Statistična regija, ki ima največ prebivalcev s priimkom Rosič – in sicer 58, je goriška; v njej je ta priimek po pogostnosti na 429. mestu '''Rosić''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 61 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 6.611. mesto. ''Podatki se nanašajo na 1. januar 2024, ko je Slovenija imela 2.123.949 prebivalcev.'' ==== Po bivši Jugoslaviji ==== Priimek ROSIĆ prvič omenjajo v 16. stoletju v Dalmaciji. Sčasoma se je priimek razširil tudi v druge dele Hrvaške in je danes eden najpogostejših priimkov; pojavlja pa se tudi v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Gre za priimek, ki ima pozitiven prizvok, saj nakazuje veselje in praznično razpoloženje.<ref>{{cite web|url=https://www.arz.hr/znacenje-i-porijeklo-prezimena-rosic/|title= Značenje i porijeklo prezimena ROSIĆ |publisher=arz.hr |author= |place=Zagreb|date=2023|accessdate=4. november 2014}}</ref> ==== Po svetu ==== Rosić je po pogostnosti 84,026. priimek na svetu in približno 5,754 ljudi nosi ta priimek. Največkrat in najpogosteje prevladuje v Srbiji. Leta 2014 je bilo oseb s tem priimkom po deželah število (in pogostnost): #Srbija: 3.823 (1:1.869) #Bosna in Hercegovina: 1.428 (1:2.476) #Hrvaška: 277 (1:15.266) #Črna gora: 144 (1:4.441) #Slovenija: 66 (1:37.692) #Kosovo: 14 (1:132.991) #Makedonija: 1 (1:2.101.472) #Belgija: 1 (1:11.496.644) Podobne oblike: Rošić (1,144), Rosic (847), Rosič (217), Rošič (11) & Rošic (6) se računajo posebno.<ref>{{cite web|url=https://forebears.io/sh/surnames/rosi%C4%87|title=Rosić - prezime|publisher=Forebears|author=|place=|date=2012-2022 |accessdate=4. november 2024}}</ref> == Znani nosilci priimka Rosič == * [[Gabrijel Rosić]] (*2008), [[Hrvati|hrvaški]] nogometaš * [[Jasmina Rosič]], [[Slovenci|slovenska]] zdravnica<ref>doktorska raziskovalka na Oddelku za raziskovanje množičnih komunikacij Univerze v [[Lueven|Luevnu]] in raziskuje učinke medijev na blaginjo ranljivih mladostnikov</ref> * [[Jovan Rosić]] (*2002), [[Bosna|bosenski]] olimpijski tekač na kratke proge * [[Marin Rosić]] (*1964), [[Slovenci|slovenski]] [[punker]]<ref>rojen 10.VI.1964 v Zagrebu; v razmerju z Mojco Hočevar od 1997</ref> * [[Milenko Rosić]] (nagrada 2005), [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] in defektolog <ref>[[2003]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]</ref> * [[Nina Rosić]] (*1990), * [[Srbi|srbska]] športnica vodnega rokometa * [[Varnava Rosić]] (Peter Rosić 1880-1937), [[Srbi|srbski]] [[patriarh]] * [[Vladimir Rosić]] (*1935), [[Hrvati|hrvaški]] pedagog <ref>pedagog strpnosti in akademik na Reki</ref> == Glej tudi == * priimek [[Rosič]] * priimek [[Rosić]] * ime [[Rosina (ime)|Rosina]], [[Rozina (ime)|Rozina]], [[Rosa (ime)|Rosa]], [[Rozalija (ime)|Rozalija]] oz. [[Radoslav (ime)|Radoslav]] ali [[Rado (ime)|Rado]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rosič}} * {{baza imen SURS|priimek=Rosić}} [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Srbski priimki]] [[Kategorija:Črnogorski priimki]] {{Razločitev}} 0hbip7b30nepelje602gxnmshg7a469 0 571763 6658224 6445531 2026-04-10T11:13:32Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in nekaj sklicev 6658224 wikitext text/x-wiki '''Fundacija Narodni dom''' je nastala 8. julija 2020, ustanovili sta jo krovni organizaciji Slovencev v Italiji [[Svet slovenskih organizacij|Svet slovenskih organizaciji]] (SSO) in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovenska kulturno gospodarska zveza]] (SKGZ) z namenom, da bi fundacija upravljala stavbo [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]], ko bi ga [[Republika Italija]] vrnila Slovencem v last in uporabo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Trstu danes podpis ustanovnega dokumenta Fundacije Narodni dom|url=https://www.sta.si/2784066/v-trstu-danes-podpis-ustanovnega-dokumenta-fundacije-narodni-dom|website=www.sta.si|accessdate=2024-12-16}}</ref> Republika Italija se je že leta 2001 z zakonom št. 38 (zaščitni zakon za slovensko manjšino) obvezala, da bo vrnila v uporabo slovenski narodni skupnosti stavbo [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]]. Medtem so vanjo vselili Visoko šolo za prevajalce in tolmače [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] (Scuola per interpreti della Università di Trieste).<ref>{{Navedi splet|title=Perché ci è voluto un secolo per restituire Narodni dom agli sloveni|url=https://it.euronews.com/2020/07/13/perche-ci-sono-voluti-100-anni-per-restituire-il-narodni-dom-alla-comunita-slovena|website=euronews|date=2020-07-13|accessdate=2024-12-16|language=it}}</ref> Ob stoletnici fašističnega požiga slovenskega narodnega hrama so ustvarili Fundacijo,<ref>{{Navedi splet|title=Fundacija Narodni dom pridobila status pravne osebe|url=https://www.primorski.eu/se/fundacija-narodni-dom-pridobila-status-pravne-osebe-YX716247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-16|language=sl|first=Jaruška|last=Majovski {{!}}}}</ref> ki naj bi stavbo upravljala.<ref>{{Navedi splet|title=A 100 anni dall’incendio fascista il Narodni Dom di Trieste restituito alla comunità slovena|url=https://www.eastjournal.net/archives/108142|website=East Journal|date=2020-07-13|accessdate=2024-12-16|language=it-IT|first=Martina|last=Napolitano}}</ref> Leta 2022 je italijansko Kulturno ministrstvo končno prepisalo lastništvo na Fundacijo.<ref>https://trasparenza.cultura.gov.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_allegati/222151742470O__OTrieste_hotel+balkan_narodni+dom_autorizzazione_0322.pdf</ref> Vrnitev Narodnega doma je bil rezultat dogovora med predsednikoma Italije [[Sergio Mattarella|Sergiom Mattarello]]<ref>{{Navedi splet|title=Mattarella alla storica firma della restituzione del Narodni Dom di Trieste alla Comunità slovena|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/mattarella-alla-storica-firma-della-restituzione-del-narodni-dom-di-trieste-alla-comunita-slovena-dvr7dirb|website=Il Piccolo|date=2022-03-28|accessdate=2024-12-16|language=it}}</ref> in predsednikom Slovenije [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], protokol je bil podpisan v [[Trst|Trstu]] ob stoti obletnici požiga Narodnega doma. Trenutno je Fundacija Narodni dom lastnica prostorov, a jih ne uporablja, ker se mora tržaška univerza še preseliti v drugo stavbo.<ref>{{Navedi splet|title=Narodni dom v Trstu: dogovor med fundacijo in univerzo|url=https://www.primorski.eu/se/narodni-dom-v-trstu-dogovor-med-fundacijo-in-univerzo-ME1053680|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-16|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako je z vselitvijo v oba narodna domova|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kako-je-z-vselitvijo-v-oba-narodna-domova-DY2089500|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Martin|last=Poljsak {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Zadeve okoli Narodnega doma v Trstu se premikajo|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/04/zadeve-okoli-narodnega-doma-v-trstu-se-premikajo-171497fd-fb6f-418d-866c-dd013c6d0cf0.html|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Beti|last=Tomsič}}</ref> Leta 2024 je Fundacija Narodni dom pridobila tudi lastništvo stavbe Narodnega doma pri [[Sveti Ivan, Trst|Svetem Ivanu]] nad Trstom,<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Fundacija Narodni dom bo postala lastnica«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/narodni-dom-sv-ivan-AY1652570|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-16|language=sl}}</ref> saj se je [[Furlanija - Julijska krajina|Dežela Furlanija Julijska krajina]] želela izogniti nepotrebnim in težavnim upravnim postopkom v zvezi dobrino, ki jo v polnosti upravlja slovenska narodna skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Narodni dom pri Svetem Ivanu v lastništvo slovenske skupnosti v Italiji|url=https://www.sta.si/3321088/narodni-dom-pri-svetem-ivanu-v-lastnistvo-slovenske-skupnosti-v-italiji|website=www.sta.si|accessdate=2024-12-16}}</ref> Leta 2025 je Fundacija dobila novi upravni odbor.<ref>{{Navedi splet|title=Nov upravni odbor Fundacije Narodni dom prvič zasedal|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nov-upravni-odbor-fundacije-narodni-dom-prvic-zasedal-XM1817541|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Martin|last=Poljsak {{!}}}}</ref> Leta 2026 so spet nekoliko spremenili upravni odbor Fundacije.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Fundacije Narodni dom je Lidia Glavina|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nova-predsednica-fundacije-narodni-dom-je-lidia-glavina-EE2143251|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2020]] b8zpl9alxfab6uhbby68ancokb8qj7l 0 574531 6658230 6649269 2026-04-10T11:20:10Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = FOKUS Marka Lotriča | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:FOKUS logotip2025.png|230px]] | foundation = 18. januar 2025 | headquarters = Pri borštu 2<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = [[konservatizem]]<br>[[liberalizem]] | position = [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Navedi splet|url=https://cdn.prod.website-files.com/67615dbb0bf64cb831dfd73a/678a49db695af76b1f6f8ef4_Program_FOKUS_januar%202025.pdf|title = FOKUS - Vizija razvoja Slovenije|website=fokus.center|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]], {{colorbox|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]],<br>{{colorbox|#afca0b|border=darkgray}} [[zelena|svetlo zelena]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Marko Lotrič]] | general_secretary = [[Monika Kirbiš Rojs]] | membership = }} '''FOKUS Marka Lotriča''' (krajše '''Fokus''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik Državnega sveta RS]] in podjetnik [[Marko Lotrič]]. Ustanovni kongres je potekal 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na njem je bil Lotrič izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev svoje stranke je Lotrič prvič javno omenil jeseni 2024, ko je tudi začel z zbiranjem podpisov. Takrat je za najožje sodelavce pri projektu navedel podjetnika Igorja Akrapoviča in Marka Lukiča, sekretarko Državnega sveta Moniko Kirbiš Rojs in župana Žirovnice Leopolda Pogačarja.<ref>{{Navedi splet|title=Na slovenskem političnem parketu nove stranke rastejo kot gobe po dežju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-slovenskem-politicnem-parketu-nove-stranke-rastejo-kot-gobe-po-dezju/724034|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 13. januarja 2025 sta bila oznanjena logotip ter datum ustanovnega kongresa stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik DS-ja Marko Lotrič v soboto ustanavlja stranko Fokus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-ds-ja-marko-lotric-v-soboto-ustanavlja-stranko-fokus/733175|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Slednji se je odvil v soboto, 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na katerem so predstavili program in izvolili organe stranke. Lotrič je v nagovoru izpostavil tradicionalne vrednote, prosti trg, podjetništvo in nižje davčne obremenitve ter poudaril, da se bodo ob »izogibanju ideološkim temam osredotočali na praktične rešitve.« Na kongresu so bili kot gostje prisotni tudi vidni politiki drugih strank: [[Aleš Hojs]] (podpredsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Matej Tonin]] (predsednik [[Nova Slovenija|NSi]]), [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (predsednik [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]), [[Anže Logar]] (predsednik [[Demokrati|Demokratov]]), Janez Demšar (predsednik [[Konkretno]]) in Smiljan Mekicar (predsednik [[Dobra država|Dobre države]]).<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik nove stranke Fokus je Marko Lotrič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-nove-stranke-fokus-je-marko-lotric.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka sodelovala kot v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]]<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka FOKUS: Udeležite se referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/stranka-fokus-udelezite-se-referenduma/745093|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref> ter [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], pri obeh kot nasprotnica predlaganih zakonov.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=K.|last=T}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 29. septembra je svet stranke odločil, da se stranka iz ''FOKUS - za Slovenijo s ciljem'' preimenuje v ''FOKUS Marka Lotriča.''<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-07|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|1|90|hex=#1961ac}} | {{steady}} | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in SLS; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} |- |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Nejc Jagodic in Marko Lotrič (Fokus) 2026 (cropped).jpg|sličica|Kandidat Nejc Jagodic (Kranj I) s predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem v volilni kavarni, februar 2026|220px]] FOKUS Marka Lotriča se, kljub prvotno drugačnim napovedim predsednika, na volitve podaja skupaj s strankama [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]]. Kot prva sta močno naklonjenost sodelovanju izrazila predsednika NSi in SLS, [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], ki sta se prvič sestala 18. septembra 2025 in se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini.«<ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdil glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":1" /> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Svet stranke Fokus je celotno skupno kandidatno listo potrdil na seji dne 5. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> Predsednik stranke Marko Lotrič in generalna sekretarka Monika Kirbiš Rojs sta se kandidaturi za poslanca odrekla, saj želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]].<ref name=":0" /> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Kandidatov Fokusa je 15, in sicer: sociologinja Lea Furlan (Slovenska Bistrica), športni psiholog Matej Tušak (Vrhnika), svetnik Marko Staroveški (Moste Polje I), podjetnik Marko Kajzer (Šiška IV), predsednik podmladka Nejc Jagodic (Kranj I), svetnik Rok Šimenc (Tržič), ravnateljica Marjeta Šmid (Škofja Loka I), Martina Žagar (Jesenice), Tinkara Starman (Piran), dirigent [[Patrik Greblo]] (Domžale II), Anže Plevnik (Hrastnik), Tomaž Kostanjevec (Maribor I), Mojca Tovornik (Maribor VII), Marija Ivanovska Preskar (Šiška I) in Mirko Stopar (Ljubljana Center).<ref>{{Navedi splet|title=Dogajanje na desnici: Skupna lista NSi+SLS+Fokus sestavljena. Kdo vse bo na njej, koga ne bo?|url=https://vecer.com/slovenija/dogajanje-na-desnici-skupna-lista-nsislsfokus-sestavljena-kdo-vse-bo-na-njej-koga-ne-bo-10402572|website=Večer|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Marko Lotrič]] *'''Generalna sekretarka:''' [[Monika Kirbiš Rojs]] *'''Izvršilni odbor:''' 7 članov; Brane Bertoncelj, Janko Heričko, Marko Staroveški, Rok Šimenc, Marjeta Šmid, Matej Tušak *'''Nadzorni odbor:''' 5 članov; Jernej Bortolato, Ksenija Goričan, Anica Heričko, Simona Laznik, Štefan Lotrič *'''Svet stranke:''' 21 članov == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] 1i9he7q20uxuxyq2wkc28izfzm6aedk 0 575412 6657844 6651129 2026-04-09T13:48:50Z ~2026-90770-6 254477 /* V */ 6657844 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kozarica]] *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] b3w4c9ta4bafndubmy4orr68vqi2i88 0 583404 6658022 6652128 2026-04-10T01:42:43Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Premier dr. Golob na slovesnosti ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] → [[File:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · The picture shows a rail tunnel, not the prime minister 6658022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška proga |image=Gabrovica, view of both viaducts 02.jpg |caption=Viadukt Gabrovica na trasi drugega tira, pod avtocestnim [[viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |category=[[glavna železniška proga|glavna]] |del=[[V. koridor (železnica)|V. koridor]] Divača–Koper |country={{zastava|Slovenija}} |company=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o. |mednarodna oznaka proge=[[E 69 (železnica)|E 69]] |tiri=1 (načrtovana 2) |oznaka=0–27,1 |dolzina=27,1 [[kilometer|km]] |speed=160 km/h (potniški vlaki)<br/>120 km/h (tovorni vlaki)<ref name="drugitir-prvastran">{{navedi splet |url=https://drugitir.si/ |title=Drugi tir - nova železniška proga med Divačo in Koprom |website=drugitir.si |accessdate=2026-03-14}}</ref> |sistem vleke=enosmerni tok 3 [[kV]] |prepustna moc=212 |izkoristek= }} '''Drugi tir železniške proge Divača–Koper''' bo ena izmed [[železniška proga|železniških prog]], ki sestavljajo [[železniško omrežje v Sloveniji|železniško omrežje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Zgrajen je bil z namenom povečanja prepustnosti [[Železniški prevoz|železniškega prometa]], tako tovornega kot potniškega, pa tudi zaradi vse večjih [[Železniški prevoz|transportnih]] potreb [[Luka Koper|Luke Koper]]. Drugi tir naj bi nadomestil obstoječo [[Železniška proga Divača–Koper|železniško progo Divača–Koper]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sobotna/drugi-tir-za-telebane.html|title=Drugi tir za telebane|date=25. 8. 2017|newspaper=Delo|accessdate=5. 1. 2019}}</ref> Hkrati naj bi zadostil čedalje večjim potrebam po [[Železniški prevoz|železniškem prevozu]] tovora iz koprskega pristanišča.<ref>{{navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/novice/drugi-tir-za-novo-poglavje-v-razvoju-pristanisca/ |title=Drugi tir za novo poglavje v razvoju pristanišča |accessdate= |date=5. maj 2021 |format= |work= }}</ref> Gradnja drugega tira železniške proge med [[Divača|Divačo]] in [[Koper|Koprom]] je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Projekt vključuje 27,1&nbsp;km dolgo progo, ki bo izboljšala povezavo med [[Luka Koper|Luko Koper]] in notranjostjo države. Med gradnjo je bilo objavljeno javno naročilo za projektno in okoljsko dokumentacijo, za gradnjo dodatnega t.j. vzporednega [[železniški tir|tira]], kar bo progo spremenilo v dvotirno. Dvotirnost nove železniške proge naj bi bila vzpostavljena do leta 2030.<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/2tdk-objavil-narocilo-za-pripravo-dokumentacije-za-dvotirnost-drugega-tira/744103 |title=2TDK objavil naročilo za pripravo dokumentacije za dvotirnost drugega tira |accessdate= |date=28. april 2025 |format= |work= |publisher=MMC RTV-SLO}}</ref> ==Načrtovanje== Zmogljivost obstoječe železniške proge do Kopra, dograjene leta 1967, je bila prekoračena že v 90. letih prejšnjega stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper–Prešnica|last=Petrinja|first=Danilo|publisher=Luka Koper|year=1999|location=Koper|page=71|cobiss=6354225}}</ref> Leta 1996 je bila gradnja nove enotirne proge med Divačo in Koprom uvrščena v nacionalni program razvoja železniškega omrežja Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Tiri so položeni, vlak vozi, Hamburg bo!|date=2026-03-12|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tiri-so-polozeni-vlak-vozi-hamburg-bo|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=3}}</ref> Leta 2001 je bila podana uradna pobuda za izdelavo [[Državni prostorski načrt|državnega prostorskega načrta]] za progo.<ref name=":1" /> Trasa tira je bila določena leta 2003 in potrjena s sprejetjem DPN leta 2005, dopolnjenim leta 2014.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://drugitir.si/pomembni-dokumenti|title=Pomembni dokumenti|accessdate=2026-03-14|website=drugitir.si}}</ref> Vmes se je pojavila pobuda o dvotirnosti proge in dodatnem tiru iz [[Tržaško pristanišče|tržaškega pristanišča]], a je bila zamisel opuščena.<ref name=":1" /> Marca 2016 je bilo za drugi tir izdano gradbeno dovoljenje.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Istega dne je vlada za njegovo pripravo in izgradnjo ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi novice|title=Vlada ustanovila projektno podjetje za drugi tir z imenom 2TDK|date=2016-03-31|url=https://www.sta.si/2247962/|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> Maja 2017 je vlada sprejela Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Proti zakonu je bil z podpisi volivcev, ki jih je zbiralo društvo »Davkoplačevalci se ne damo«, razpisan [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendum]], na katerem je bil zakon potrjen.<ref>{{Navedi novice|title=Referendum o drugem tiru ni uspel, volivci ob nizki udeležbi zakon podprli|date=2017-09-24|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-2017/referendum-o-drugem-tiru-ni-uspel-volivci-ob-nizki-udelezbi-zakon-podprli/433329|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Na pritožbo pobudnikov je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovno sodišče]] zaradi vladnega financiranja referendumske kampanje s proračunskimi sredstvi rezultat razveljavilo in odredilo ponovno glasovanje,<ref>{{Navedi novice|title=Referendum o zakonu o drugem tiru je razveljavljen|date=2018-03-14|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/referendum-o-zakonu-o-drugem-tiru-je-razveljavljen.html|newspaper=Delo}}</ref> ki ga je zakon prestal zaradi prenizke volilne udeležbe.<ref>{{Navedi novice|title=Volivci povedali svoje na vnovičnem referendumu|date=2018-05-14|url=https://www.sta.si/v-srediscu/drugitir|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> == Gradnja == === Desni tir === [[Slika:Zufahrtsstraßen.jpg|sličica|levo|Dostopne ceste do gradbišča drugega tira]] [[Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|sličica|levo|Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri [[Dekani]]h ob vzpostavitvi prevoznosti drugega tira marca 2026]] Naročnik in imetnik [[Koncesija|koncesije]] za 45 let – tudi za nadaljnje obratovanje – je projektno podjetje 2TDK, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije. Po izteku koncesije proga preide v last države. Projekt je bil razdeljen na tri gradbene sklope: spodnji ustroj odseka Divača–Črni Kal, spodnji ustroj odseka Črni Kal–Koper in tretjega, ki je zajemal zgornji ustroj, vozno mrežo in signalno-varnostne naprave.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Podpisali pogodbo za tretji sklop del na drugem tiru|date=2023-09-04|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podpisali-pogodbo-za-tretji-sklop-del-na-drugem-tiru/680257|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Pripravljalna dela so se pričela spomladi 2019. Med pripravljalna dela je bila uvrščena tudi izgradnja premostitvenih objektov v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].<ref name=":1" /> Prva dva sklopa je izvedel konzorcij podjetij JV Kolektor CPG d.&nbsp;o.&nbsp;o., Yapı Merkezi İnşaat ve Sanayi A.Ş. in Özaltın İnşaat Ticaret Ve Sanayi A.Ş. Uradni začetek gradnje je bil 5. maja 2021 na gradbišču v [[Dekani|Dekanih]].<ref>{{Navedi novice|title=Podpis pogodbe za odsek Divača–Črni Kal in začetek gradnje drugega tira|date=2021-05-05|url=http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210606133606/http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archivedate=2021-06-06|work=drugitir.si}}</ref> 13. junija 2022 je bil pred rokom dosežen prvi preboj predora na novi progi v predoru Mlinarji.<ref>{{Navedi novice|title=Na trasi drugega tira prebili prvega od sedmih predorov|date=2022-06-13|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-trasi-drugega-tira-prebili-prvega-od-sedmih-predorov.html|work=24ur.com}}</ref> Do julija 2024 so bili prebiti vsi predori nove proge v skupni dolžini 37,4&nbsp;km (skupaj s servisnimi cevmi).<ref>{{Navedi novice|title=Drugi tir: preboj predorov tudi uradno obeležili|date=2024-07-10|url=https://www.primorski.eu/se/drugi-tir-preboj-predorov-tudi-uradno-obelezili-BJ1649524|work=Primorski dnevnik}}</ref> Med gradnjo so se pojavljali izzivi, kot so nepredvidene [[geologija|geološke razmere]], vključno z odkritjem [[Kraške jame|kraških jam]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/drugi-tir-gradnja-kraske-jame/ |title=Med gradnjo drugega tira naleteli na neverjetno odkritje |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kraske-jame-bodo-podaljsale-gradnjo |title=Kraške jame bodo podaljšale gradnjo na drugem tiru |accessdate= |date=18. oktober 2024 |format= |work= }}</ref> in premiki pobočja v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/drugi-tir-zdrsnil-za-pet-centimetrov-in-vec-mesecev |title=Drugi tir zdrsnil za pet centimetrov in več mesecev |accessdate= |date=15. januar 2025 |format= |work= }}</ref> 4. septembra 2023 je 2TDK podelil tretjo in zadnjo gradbeno fazo konzorciju treh podjetij, ki naj bi progo dokončala do konca leta 2025.<ref name=":3" /> Zadnji tiri prvega (desnega) tira so bili položeni 3. marca 2026,<ref>{{Navedi splet|title=Pritrjeni zadnji tiri|url=https://drugitir.si/novice/mejniki/pritrjeni-zadnji-tiri|website=drugitir.si|accessdate=2026-03-10|language=sl}}</ref> 11. marca pa je po njih zapeljal prvi, preizkusni vlak.<ref>{{Navedi novice|title=Po drugem tiru zapeljal prvi potniški vlak|date=2026-03-11|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/danes-po-drugem-tiru-prvic-pelje-potniski-vlak|accessdate=2026-03-14|newspaper=Delo}}</ref> Ker vozna mreža še ni bila v funkciji, je bila za otvoritveno vožnjo uporabljena dizelska potniška garnitura [[SŽ serija 610/615|FLIRT 610]]-021/022. Pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajeni tir je predvidena za konec leta 2026 ali začetek 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Eden od dveh drugih tirov slovesno dokončan|date=2026-03-11|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/oset-po-slavnostnem-odprtju-drugega-tira-tezave-s-krajani-resujemo-skupaj/|work=Primorske novice}}</ref> === Levi tir === Dvotirnost proge naj bi bila izvedena do leta 2030.<ref name=":1" /> Gradnja vzporednega (levega) tira se organizira kot samostojen projekt z lastnim financiranjem in naj bi stala 430 milijonov evrov.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Bratušek: Tir bomo začeli graditi leta 2026. Stara proga bo obremenjena najmanj, kar je mogoče.|date=2024-07-08|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bratusek-tir-bomo-zaceli-graditi-leta-2026-stara-proga-bo-obremenjena-najmanj-kar-je-mogoce/714191|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Avgusta 2025 je 2TDK sklenil pogodbo za projektiranje vzporednega tira.<ref>{{Navedi novice|title=2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira|date=2025-08-05|url=https://www.sta.si/3453981/|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> Trije najdaljši predori so bili že od začetka zgrajeni z dvema cevema, pri čemer je bila druga cev sprva le servisna. Potem ko bo stekel promet po obeh tirih, naj bi se stara proga zaprla in demontirala, trasa pa preuredila v kolesarsko progo.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|title=Sprejeta najustreznejša varianta za pripravo DPN za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper|date=2023-01-24|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-sprejeta-najustreznejsa-varianta-za-pripravo-dpn-za-drugi-tir-zelezniske-proge-na-odseku-divacakoper/|work=gov.si}}</ref> ==Opis proge== Začetna železniška postaja je [[Železniška postaja Divača|Divača]], od katere proga drugega tira na začetku poteka po nasipu, zatem se spusti v odprti trasi do prvega predora Lokev (T1) in preko zaprtega viadukta Glinščica (215 m) v drugi predor Beka (T2), v bližini vasi [[Črni Kal]] na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Po izhodu iz predora proga takoj preide na viadukt Gabrovica (416 m). Sledi vrsta krajših odprtih delov proge z viaduktom Vinjan (620 m) in petih predorov (T3–T8). Po izhodu iz predora Škofije (T8) poteka drugi tir znova po površju in se pred končno postajo [[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]] (ta je že povezana s [[Železniška postaja Koper Luka|Železniško postajo Koper Luka]]) priključi na že zgrajen izvlečni tir. Trasa drugega tira torej poteka severno od obstoječega tira [[Železniška proga Divača–Koper|železniške proge Divača–Koper]] in je speljana večinoma po [[predor|predorih]] ter [[viadukt|viaduktih]]. ===Objekti na trasi drugega tira=== '''Predori''' Kar 75&nbsp;% proge drugega tira poteka v sedmih predorih: * [[predor Lokev]] (T1) (6714 oz. 6683 m) * predor Beka (T2) (6017 oz. 6042 m) * predor Stepani (T3) (335 m) * predor Tinjan (T4) (1949 m) * predor Osp (T5-6) (505 m) * predor Mlinarji (T7) (1154 m) * predor Škofije (T8) (3808 oz. 3818 m) '''Viadukti'''<br> * viadukt Glinščica (215 m) * viadukt Gabrovica (416 m), speljan pod [[Viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] * viadukt Vinjan (620 m) ===Odprta trasa=== Na celotni trasi je le 5,4 kilometra železniške proge speljane na odprti trasi. Posebna pozornost je namenjena kvalitetni izvedbi nasipov in temeljnih del, saj je zaradi gradnje [[železniški tir|tirov v tehniki na togi podlagi]], tudi na odprti trasi, njihovo posedanje nedopustno. ===Deviacija že obstoječe proge=== Trasa drugega tira bo v bližini Divače presekala traso sedanje železniške proge Divača–Koper, zato je bilo potrebno že obstoječo progo prestaviti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=LDYjvb8Mi9g |title=Deviacija v Divači |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Deviacija oz. prestavitev je bila izvedena avgusta 2023, z zgraditvijo 900 metrov nove proge, vključno s [[železniški tir|tiri]] in [[Kretnica|kretnicami]], vodi za električno vleko in vsemi signalnovarnostnimi ter komunikacijskimi napravami. ===Izvlečni tir=== Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na železniški progi Divača–Koper vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med območjem [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorne železniške postaje Koper]] in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega drugega tira Divača - Koper, saj se bo nanj pri ENP Dekani priključila nova proga. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.<ref>{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Duhovnik, Jože |year=2019 |title=Dvotirna proga Koper–Kozina–Divača, zbornik referatov in razprav|publisher=Slovenska inženirska zveza|isbn= 978-961-92442-1-0 |cobiss= 301195264 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}} == Glej tudi == * [[Predor Lokev]] * [[Železniška proga Prešnica–Koper]] * [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] * [[Seznam železniških prog v Sloveniji]] {{železniške proge v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniška proga Divača–Koper]] qbd3ip6s49hzt4c2ig7xfyi1kahm8xa 118 584108 6657912 6657612 2026-04-09T16:24:14Z Raprep 220594 urejanje opomb 6657912 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} V Krakovskem gozdu jo je zaustavila minirana barikada iz tovornih vozil. Neuspešnim pogajanjem in pozivom k vdaji je 2. 7. 1991 sledil napad enot TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=78}}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86—88}}{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.[1](str.88)[2]}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.{{listref|VII|p=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.{{listref|IV|p=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.{{listref|VII|p=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".{{listref|VII|p=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.[1](str.372)}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata ES. Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == __VSILIKAZALOVSEBINE__ __KAZALO__ 0h2mqnizcarwqyjycrt07imx3s4bxfx 6657953 6657912 2026-04-09T18:44:19Z ~2026-21977-54 257963 urejanje opomb 6657953 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. OPOMBA MEDVEDJEK V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":26" />{{Rp|pages=86—88}}{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{[Remškar]:88} VIR MEKINA}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^[Repe]:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je tiste dni verjelo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ __KAZALO__ 6lyjvwjaniywdmcfmamww78zs6u078q 6657984 6657953 2026-04-09T20:14:28Z Raprep 220594 urejanje opomb 6657984 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. OPOMBA MEDVEDJEK V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. OPOMBA PRODAJA OROŽJA === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ rjd918g8u0ch4j2upwgjgshbd06ouiq 0 584629 6658247 6651183 2026-04-10T11:30:32Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658247 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Stranka generacij | abbreviation = SG | logo = SG LOGO 2025.png | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Vlado Dimovski]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Smiljan Mekicar]]<br>[[Darinka Mravljak]]<br>[[Marko Bandelli]] | foundation = 17. maj 2025 | ideology = [[liberalizem]]<br>[[socialna demokracija]]<br>[[socialna pravičnost]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[Centrizem|sredina]] do [[leva sredina]] | headquarters = Tržaška 134<br>1000 [[Ljubljana]] | international = | website = {{Political party data|website}} | country = Slovenija | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[zelena]] {{color box|#00699a|border=darkgray}} [[modra]] | merger = [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]<br>[[Dobra država]] | position = | regional = | european = | europarl = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Stranka generacij''' (kratica '''SG''') je slovenska [[politična stranka]], ki je nastala z združitvijo [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS) in [[Dobra država|Dobre države]] (DD). Združitveni kongres je potekal 17. maja 2025 v Radomljah.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Predsednik stranke je [[Vlado Dimovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://strankageneracij.si/index.php/vodstvo|website=strankageneracij.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Ozadje == Zunajparlamentarni stranki DeSUS in Dobra država sta že 2024 skupaj nastopili na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v evropski parlament]]. Skupna lista, katere nosilec je bil dolgoletni novinar [[Uroš Lipušček]], je zbrala 14.988 oz. 2,22 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Kmalu po volitvah je bil za novega predsednika izvoljen [[Vlado Dimovski]], ki si je zadal cilj vrnitve stranke v parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> V luči tega je začel pogovore z Dobro državo in aprila 2025 uradno napovedal spojitev.<ref>{{Navedi splet|title=Združevanje in prestrukturiranje na levi pred volitvami|url=https://info360.si/aktualno/zdruzevanje-in-prestrukturiranje-na-levi-pred-volitvami/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Na ustanovnem kongresu Stranke generacij dne 17. maja je bil Dimovski izvoljen za predsednika, dotedanji vodja Dobre države Smiljan Mekicar pa je postal podpredsednik. Novoizvoljeni predsednik je v nagovoru dejal, da so se združili z vizijo, da povežejo generacije med seboj, saj da zavzemanje samo za pravice ene od generacij ni dovolj.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država sta se združili v Stranko generacij|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-sta-se-zdruzili-v-stranko-generacij.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.277 | 0,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7ed957}} | {{Steady}} | 12.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni+SG]].}} | style="background:silver" |– |- |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} V luči napovedi dogovarjanja strank [[Prerod (stranka)|Prerod]] in [[Socialni demokrati|SD]] o možnosti oblikovanja skupne liste, ki je bila kmalu zavrnjena, je predsednik Stranke generacij Dimovski k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika stranke Prerod.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref> Svet slednje je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD, nadaljuje pa pogovore Stranko generacij.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> 3. februarja 2026 je bil oznanjeno volilno sodelovanje Stranke generacij z zunajparlamentarno stranko [[Zeleni Slovenije]], ki jo vodi [[Andrej Čuš]]. Predsednika strank sta skupno kandidatno listo istega dne oznanila na tiskovni konferenci, pri čemer sta med sorodnimi programskimi izhodišči izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje; slogan zavezništva je postal ''Izbira za vse generacije.''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Dimovski je v svojem nagovoru ob tem dejal, da gre za »dve tradicionalni stranki in močni sredinski sili brez ozadja globoke države,« ki se bosta ukvarjali z »resnimi vprašanji razvoja slovenske družbe.«<ref>{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Predvolilna koalicija]] je kandidatne liste v vseh enotah vložila 17. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je sledila predvolilna konvencija na [[Vrhnika|Vrhniki]], na kateri je bilo predstavljenih 83 kandidatov za poslance; predsednik SG Vlado Dimovski je kandidiral v okraju Ljubljana Šiška I. V kvoti SG je bil na listi tudi nekdanji poslanec [[Dušan Šiško]], tudi nekdanji minister [[Peter Jožef Česnik]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Vlado Dimovski]] *'''Podpredsedniki stranke:''' Smiljan Mekicar, [[Darinka Mravljak]], [[Marko Bandelli]] *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' Gregor Vovk Petrovski == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] 7ahur0p167nvnmw4sbk4gy0x5grhyxk 0 585512 6658204 6657702 2026-04-10T10:47:00Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Levica (Slovenija)]]; dodal [[Kategorija:Levica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658204 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Levica (Slovenija)}} | name = Levica in Vesna | native_name = | logo = File:Koalicija Levice in Vesne.png | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Sookordinatorja, predsednika strank | leader2_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | founded = 17. junij 2025 | headquarters = | ideology = [[progresivizem]]<br>[[zelena politika]]<br>[[demokratični socializem]] | position = [[leva sredina]] do [[levica]] | international = | merger = [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[VESNA – zelena stranka]] | european = [[Stranka evropske levice]]<br>[[Evropska zelena stranka]] | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]<br>[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL|Levica – GUE/NGL]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|28|2750|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | colors = {{colorbox|#e6342a;}} [[rdeča]]<br> {{colorbox|#00964f;}} [[zelena]] | website = }} '''Levica in Vesna''' (tudi '''Zeleno-leva koalicija''') je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]], ki sta uradni sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 17. junija 2025.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Marca 2025 so predstavniki strank [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] začeli pogovore o morebitnem sodelovanju. Po besedah sopredsednice Vesne [[Urška Zgojznik|Urše Zgojznik]] so bile podlaga za povezavo predvsem [[Zelena politika|zelene poltike]], skupne obema strankama. Iskanje zavezništev je dodatno spodbudil odhod vidnega člana Levice [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]], ki je napovedal in kasneje ustanovil novo socialistično stranko [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Svet stranke Levica je sodelovanje potrdil na seji dne 15. junija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 17. junija 2025 sta stranki podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4" /> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 so bili o sodelovanju v tej koaliciji oznanjeni pogovori z novoustanovljeno župansko stranko [[Skupnost (stranka)|Skupnost]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> ki se kasneje za kandidaturo na volitvah ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Volilni kongres Levice, na katerem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec, se je zaključil 14. novembra, ko sta bila oba potrjena za sokoordinatorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra 2025 se je v Kranju odvil volilni kongres stranke Vesna, na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2026-01-05|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Decembra 2025 so v javnosti zaokrožili pozivi, da bi se morala koalicija Levice in Vesne združiti s stranko Mi, socialisti! ter [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]] v »Progresivno fronto«, češ da bi lažje dosegla boljši rezultat na volitvah v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Progresivna fronta ali posledice razdrobljenosti?|url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/progresivna-fronta-ali-posledice-razdrobljenosti-2776352/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=PROGRESIVNA FRONTA: Levica + Vesna + Mi, Socialisti + Pirati|url=https://www.youtube.com/watch?v=JaN0yvAG7yc|date=2025-12-26|accessdate=2026-01-05|last=Petkova Propagandna Poročila}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil [[Jaša Jenull]], civilnodružbeni aktivist in vodja petkovih protestov v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Ponuja recept, da bi preprečili četrto vlado Janeza Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/progresivna-fronta-jasa-jenull-cetrta-janseva-vlada-1872834|website=Reporter|date=2026-01-10|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Pogovorov ali odzivov v to smer s strani predstavnikov omenjenih strank ni bilo. === Oblikovanje kandidatne liste === {{Glavni|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja 2026. Kandidirajo vse 4 sovodje strank Vrečko (Bežigrad II), Mesec (Ljubljana Center in Šiška I), Macerl (Zagorje), Zgojznik (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]] (Hrastnik), državna sekretarja Marko Rusjan (Nova Gorica II) in Dan Juvan (Šiška II), podpredsednika Vesne Jaka Zevnik (Kranj I in Kranj II) ter Barbara Strajnar (Vrhnika), pa podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski in predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov in napovedali »bolj solidarno, zeleno in vključujočo družbo.«<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Ideologija in program == Koalicija združuje demokratično-socialistična načela Levice ter okoljsko in trajnostno usmerjenost Vesne. Ključne programske točke vključujejo: * Podnebno pravičnost in pospešen zeleni prehod * Krepitev javnega zdravstva in šolstva * Pravice delavcev in socialna varnost * Participativna demokracija in preglednost * Feministične in vključujoče politike == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Sookordinatorja<br>predsednika ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#e6342a; width:2 px;" | | align="center" | '''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[demokratični socializem]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#e6342a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#e6342a}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|55|88|#e6342a}}''' |- ! style="background:#00964f; width:2 px;" | | align="center" | '''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[zelena politika]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#00964f}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#00964f}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|33|88|#00964f}}''' |- |} == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 65.087 | 5,58 | {{steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#e6342a}} | {{steady}} | 6. | |- |} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na parlamentarnih volitvah nastopila s skupno listo. Kandidatno listo sta stranki s podporo poslancev vložili 18. februarja 2026, pri čemer je na listi Levici pripadalo 55 okrajev in v njih 51 kandidatov, Vesni pa 33 okrajev in v njih 32 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Levica]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] ikcme2j6g8osldj3pwhmczs5be9tybn 6658238 6658204 2026-04-10T11:23:54Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658238 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Levica (Slovenija)}} | name = Levica in Vesna | native_name = | logo = File:Koalicija Levice in Vesne.png | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Sookordinatorja, predsednika strank | leader2_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | founded = 17. junij 2025 | headquarters = | ideology = [[progresivizem]]<br>[[zelena politika]]<br>[[demokratični socializem]] | position = [[leva sredina]] do [[levica]] | international = | merger = [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[VESNA – zelena stranka]] | european = [[Stranka evropske levice]]<br>[[Evropska zelena stranka]] | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]<br>[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL|Levica – GUE/NGL]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|28|2750|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | colors = {{colorbox|#e6342a;}} [[rdeča]]<br> {{colorbox|#00964f;}} [[zelena]] | website = }} '''Levica in Vesna''' (tudi '''Zeleno-leva koalicija''') je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]], ki sta uradni sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 17. junija 2025.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Marca 2025 so predstavniki strank [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] začeli pogovore o morebitnem sodelovanju. Po besedah sopredsednice Vesne [[Urška Zgojznik|Urše Zgojznik]] so bile podlaga za povezavo predvsem [[Zelena politika|zelene poltike]], skupne obema strankama. Iskanje zavezništev je dodatno spodbudil odhod vidnega člana Levice [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]], ki je napovedal in kasneje ustanovil novo socialistično stranko [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Svet stranke Levica je sodelovanje potrdil na seji dne 15. junija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 17. junija 2025 sta stranki podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4" /> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 so bili o sodelovanju v tej koaliciji oznanjeni pogovori z novoustanovljeno župansko stranko [[Skupnost (stranka)|Skupnost]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> ki se kasneje za kandidaturo na volitvah ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Volilni kongres Levice, na katerem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec, se je zaključil 14. novembra, ko sta bila oba potrjena za sokoordinatorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra 2025 se je v Kranju odvil volilni kongres stranke Vesna, na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2026-01-05|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Decembra 2025 so v javnosti zaokrožili pozivi, da bi se morala koalicija Levice in Vesne združiti s stranko Mi, socialisti! ter [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]] v »Progresivno fronto«, češ da bi lažje dosegla boljši rezultat na volitvah v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Progresivna fronta ali posledice razdrobljenosti?|url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/progresivna-fronta-ali-posledice-razdrobljenosti-2776352/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=PROGRESIVNA FRONTA: Levica + Vesna + Mi, Socialisti + Pirati|url=https://www.youtube.com/watch?v=JaN0yvAG7yc|date=2025-12-26|accessdate=2026-01-05|last=Petkova Propagandna Poročila}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil [[Jaša Jenull]], civilnodružbeni aktivist in vodja petkovih protestov v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Ponuja recept, da bi preprečili četrto vlado Janeza Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/progresivna-fronta-jasa-jenull-cetrta-janseva-vlada-1872834|website=Reporter|date=2026-01-10|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Pogovorov ali odzivov v to smer s strani predstavnikov omenjenih strank ni bilo. === Oblikovanje kandidatne liste === {{Glavni|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja 2026. Kandidirajo vse 4 sovodje strank Vrečko (Bežigrad II), Mesec (Ljubljana Center in Šiška I), Macerl (Zagorje), Zgojznik (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]] (Hrastnik), državna sekretarja Marko Rusjan (Nova Gorica II) in Dan Juvan (Šiška II), podpredsednika Vesne Jaka Zevnik (Kranj I in Kranj II) ter Barbara Strajnar (Vrhnika), pa podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski in predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov in napovedali »bolj solidarno, zeleno in vključujočo družbo.«<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Ideologija in program == Koalicija združuje demokratično-socialistična načela Levice ter okoljsko in trajnostno usmerjenost Vesne. Ključne programske točke vključujejo: * Podnebno pravičnost in pospešen zeleni prehod * Krepitev javnega zdravstva in šolstva * Pravice delavcev in socialna varnost * Participativna demokracija in preglednost * Feministične in vključujoče politike == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Sookordinatorja<br>predsednika ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#e6342a; width:2 px;" | | align="center" | '''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[demokratični socializem]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#e6342a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#e6342a}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|55|88|#e6342a}}''' |- ! style="background:#00964f; width:2 px;" | | align="center" | '''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[zelena politika]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#00964f}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#00964f}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|33|88|#00964f}}''' |- |} == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 67.183 | 5,69 | {{steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#e6342a}} | {{steady}} | 6. | |- |} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na parlamentarnih volitvah nastopila s skupno listo. Kandidatno listo sta stranki s podporo poslancev vložili 18. februarja 2026, pri čemer je na listi Levici pripadalo 55 okrajev in v njih 51 kandidatov, Vesni pa 33 okrajev in v njih 32 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Levica]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] 8qn6v5d0pk46kobc0t4nurburqzacgr 0 586506 6657835 6472052 2026-04-09T13:35:04Z Erardo Galbi 166658 6657835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Danijel Malalan''', [[ekonomist]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[pevec]], [[režiser]], * [[6. junij]] [[1972]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Danijel Malalan se je rodil v [[Trst|Trstu]], a je odraščal v [[Trebče, Trst|Trebčah]],<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan in sladki perzijski verzi ...|url=https://www.primorski.eu/kultura/190009-danijel-malalan-in-sladki-perzijski-verzi-BKPR195172|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref> oče je bil Lucijan, mati Anica (rojena Kralj). Obvežno šolanje je opravil na slovenskih šolah na [[Opčine|Opčinah]], maturiral je slovenski višji šoli v Trstu leta 1991. Nato je leta 1997 zaključil študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in je leta 2000 tudi diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, študij je zaključil tudi na Fakulteti za management [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]] v [[Koper|Kopru]] in se iz ekonomskih ved izpopolnjeval in zaključil magisterij ''Art management'' na ESE - European School of Economics, v [[London|Londonu]].<ref>{{Navedi splet|title=Daniel Dan Malalan|url=https://sigledal.org/geslo/Daniel_Dan_Malalan|website=Geslo|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref> Medtem se je izpopolnjeval tudi v petju na več mojstrskih tečajih in nastopal je na mnogih pevskih festivalih.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan|url=https://www.teaterssg.com/actor/danijel-malalan/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-07}}</ref> Danijel Malalan je bil leta 1997 do 2001 in od sezone 2017/18 član [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča SSG]] v Trstu. Redno sodeluje tudi z novogoriškim in koprskim gledališčem, doslej je že odigral ogromno vlog.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Danijel Malalan - Igralec|url=https://www.zdus.si/clani/danijel-malalan/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trio Pupe: »Ko gre za denar, vemo, kako se stvari obrnejo«|url=https://revijastop.si/clanek/intervjuji/65d7a3d5a2a18/trio-pupe-ko-gre-za-denar-vemo-kako-se-stvari-obrnejo|website=Revija Stop|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Škandali do nazga?|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/skandali-do-nazga|website=old.slovenskenovice.si|date=2010-06-25|accessdate=2025-07-07|language=sl-si|first=Roman|last=Turnšek}}</ref> Večkrat sodeluje tudi z [[Radio Trst A|Radijem Trst A]], kjer je pripravljal tudi samostojne oddaje.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan: V strahu, da ne bo plagiator|url=https://govorise.metropolitan.si/intervju/danijel-malalan-v-strahu-da-ne-bo-plagiator/|website=Govori.se|date=2013-07-21|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališče kot življenje {{!}} Novinarke.si {{!}} Novinarji.si|url=https://www.novinarji.si/studentski-izdelki/2023/05/gledalisce-kot-zivljenje/|date=2023-05-16|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI|first=Svetlana|last=Brecelj}}</ref> Malalan je od jeseni do konca leta 2018 opravljal delo umetniškega vodje,<ref>{{Navedi splet|title=Direktor, ki prisega na javni prevoz - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/kultura/direktor-ki-prisega-na-javni-prevoz-733742|website=Novice Svet24|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref> nato je bil meseca maja 2019 imenovan za direktorja [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG]] Trst<ref>{{Navedi splet|title=SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IMA NOVO VODSTVO: Direktor je postal Danijel Malalan|url=http://www.regionalobala.si/novica/slovensko-stalno-gledalisce-v-trstu-ima-novo-vodstvo-direktor-je-postal-danijel-malalan|website=regionalobala.si|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref> za triletni mandat in je bil leta 2022 potrjen.<ref>{{Navedi splet|title=DANIJEL MALALAN direktor SSG v novem triletju {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/danijel-malalan-direktor-ssg-v-novem-triletju/#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan potrjen za direktorja SSG in umetniškega koordinatorja za naslednja tri leta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/danijel-malalan-potrjen-za-direktorja-ssg-za-naslednja-tri-leta/|website=Noviglas|date=2022-06-03|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2025 pa ni več kandidiral za mesto direktorja SSG-ja.<ref>{{Citat|title=Danijel Malalan se poslavlja od vodstva SSG: "Prevetritev bo blagodejna!"|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/06/danijel-malalan-se-poslavlja-od-vodstva-ssg-prevetritev-bo-blagodejna-3eaffa02-8ce5-4c86-9547-63fd92ca932f.html|date=2025-06-26|accessdate=2025-07-07|language=sl|first=Barbara|last=Ferluga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovensko stalno gledališče išče direktorja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovensko-stalno-gledalisce-isce-direktorja-CY1919756|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-07|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Danijel Malalan je kot svobodni umetnik sodeloval z vsemi primorskimi in nekaterimi osrednjeslovenskimi gledališči, odigral je tudi že kar nekaj filmskih vlog.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan|url=https://bsf.si/sl/ime/danijel-malalan/|website=bsf.si|accessdate=2025-07-07|language=sl}}</ref> Uspešno se je udeležil tudi več pevskih festivalov, kot na primer [[Festival narečnih popevk 2007]], [[Melodije morja in sonca 2009|Melodije morja in sonca 2009,]] [[Slovenska popevka 2010]], [[Festival slovenskega šansona|Festival slovenskega šansona.]] Sodeloval je tudi v raznih muzikalih, na primer [[Moje pesmi, moje sanje]], Ljubim te - spremeni se<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Malalan se pripravlja na vlogo v novem muzikalu|url=https://www.primorske.si/2010/11/21/danijel-malalan-se-pripravlja-na-vlogo-v-novem-muz|website=Primorske Novice|accessdate=2025-07-07}}</ref> in drugimi. Več let je član ZDUS-a - [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Malalan, Danijel}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] qzpjjd1rfb6xb7voyfzjada5pxf6nnn 0 592292 6658240 6651175 2026-04-10T11:25:06Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Prerod | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:PREROD_PVP_Logotip.png|250px]] | foundation = 15. oktober 2025 | headquarters = Šubičeva ulica 3<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = [[socialni liberalizem]] | position = [[leva sredina]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič ustanavlja svojo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vladimir-prebilic-ustanavlja-svojo-stranko/749843|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} vijolična<br>{{colorbox|#62bb46|border=darkgray}} zelena<br>{{colorbox|#ec008c|border=darkgray}} roza | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Klemen Grošelj]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Dušan Vučko]] | president = [[Vladimir Prebilič]] | general_secretary = [[Brane Golubović]] | membership = }} '''Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča''' (krajše '''Prerod''', kratica '''PVP''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil aktualni [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropski poslanec]] in nekdanji župan [[Občina Kočevje|občine Kočevje]], obramboslovec [[Vladimir Prebilič]].<ref name=":0" /> Ustanovni kongres je potekal 15. oktobra 2025 v Kočevju, na njem je bil Prebilič izvoljen za predsednika stranke.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Prebilič: Populisti vseh vrst s svojimi dejanji podirajo institucije in pravila|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-populisti-vseh-vrst-s-svojimi-dejanji-podirajo-institucije-in-pravila/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Julija 2022 je tedaj župan Vladimir Prebilič napovedal, da bo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah istega leta]] kandidiral za predsednika republike.<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Njegovo kandidaturo je podprla takrat zunajparlamentarna stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]].<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vložil predsedniško kandidaturo, prag presegel za 395 podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-vlozil-predsednisko-kandidaturo-prag-presegel-za-395-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra se v drugi krog ni uvrstil, prejel pa je 10,6 % oziroma preko 92 tisoč glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Novembra je bil nato že v prvem krogu prepričljivo izvoljen za nov mandat župana Kočevja.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za Občino Kočevje|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kocevje/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Decembra 2023 je Prebilič nato razkril, da se s strankama VESNA in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] pogovarja o morebiti kandidaturi za evropskega poslanca na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo na evropskih volitvah kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bodo-novi-evropski-poslanci.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Aprila je bil izbran za nosilca liste Vesne in bil 9. junija izvoljen v Evropski parlament, preferenčni glas mu je namenilo 52 tisoč volivcev, kar je predstavljalo več kot 73 % glasov liste.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za evropske stolčke: Vesna stavi na Prebiliča, kaj pa ostale stranke?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-evropske-stolcke-vesna-stavi-na-prebilica-kaj-pa-ostale-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Kmalu po evropskih volitvah so se v različnih medijih začela pojavljati ugibanja, da bo Prebilič ustanovil svojo stranko in se podal tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji|parlamentarne volitve]].<ref>{{Navedi splet|title=Napovedi novih strank: 'Na koncu vas bo za enega fička'|url=https://www.24ur.com/novice/fokus/napovedi-novih-strank-na-koncu-vas-bo-za-enega-ficka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na slovenskem političnem parketu nove stranke rastejo kot gobe po dežju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-slovenskem-politicnem-parketu-nove-stranke-rastejo-kot-gobe-po-dezju/724034|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebilič: Res je, obstaja možnost, da z Logarjem sestaviva vlado|url=https://siol.net/novice/slovenija/prebilic-res-je-obstaja-moznost-da-z-logarjem-sestaviva-vlado-642778|website=siol.net|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo Prebilič “nov obraz” levice na državnozborskih volitvah?|url=https://nova24tv.si/bo-prebilic-nov-obraz-levice-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> Agencija Ninamedia je potencialno Stranko Vladimirja Prebiliča v anketah merila že od novembra 2024 dalje<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – november 2024 |url=https://ninamedia.si/arhivi/1407|website=Ninamedia|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> in mu izmerila od 6 do tudi 10-odstotno podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – avgust 2025|url=https://ninamedia.si/arhivi/1548|website=Ninamedia|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> Konec marca 2025 je Prebilič za POP TV potrdil, da ga »okoliščine prepričujejo v odločitev za prestop v državno politiko« ter da je nova stranka realna opcija. Sprejem dokončne odločitve je napovedal do najkasneje junija tega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Iz evropske v državno politiko? 'Okoliščine me prepričujejo, da se za to odločim'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/iz-evropske-v-drzavno-politiko-okoliscine-me-prepricujejo-da-se-za-to-odlocim.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-25|language=sl}}</ref> === Napoved in izbira imena === Ustanovitev nove politične stranke je Prebilič uradno napovedal na tiskovni konferenci 23. junija 2025 in napovedal udeležbo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Kot ožja svetovalca pri snovanju je navedel obramboslovca in nekdaj evroposlanca [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] [[Klemen Grošelj|Klemena Grošlja]] ter političnega stratega Matijo Sevška.<ref name=":0" /> Ob tem je vnaprej zavrnil možnost sodelovanja s stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] zaradi razkoraka vrednot.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=1na1: Vladimir Prebilič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/marcel/175156188|website=365.rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> Na vprašanje, ali bo ob ustanovitvi vrnil mandat evropskega poslanca, je odgovoril, da »se mandat se vrača, ko bo izvoljen, če bo izvoljen, in nič prej.«<ref name=":0" /> Avgusta 2025 je Prebilič na uradu za intelektualno lastnino registriral ime stranke, ki naj bi se imenovala ''Gremo! - Stranka Vladimirja Prebiliča.'' Kasneje je izbrano ime umaknil, saj se je enako imenovala lokalna lista župana Ilirske Bistrice na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|preteklih lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič ime svoje stranke vzel županu Ilirske Bistrice Gregorju Kovačiču|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/gremo-stranka-vladimir-prebilic-uradu-za-intelektualno-lastnino-1846967|website=Reporter|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> 10. oktobra je nato razkril novo ime ''Prerod'', ki naj bi simboliziralo »željo ponovne gradnje medsebojnega zaupanja in poenotenja skupnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vladimirja Prebiliča se bo imenovala Prerod|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vladimirja-prebilica-se-bo-imenovala-prerod/760350|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Ustanovni kongres se je odvil 15. oktobra 2025, kjer so bili poleg imena in grafične podobe potrjeni tudi statut in program nove stranke.<ref name=":1" /> Na dan ustanovitve so Prebiliča v stranki VESNA »zavoljo odgovornosti do volivcev in politične integritete« znova pozvali k vrnitvi mandata evropskega poslanca, kar je ta vnovič zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna se distancira od političnih praks brez pravega sodelovanja|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-se-distancira-od-politicnih-praks-brez-pravega-sodelovanja/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|archive-date=2025-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20251110161154/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-se-distancira-od-politicnih-praks-brez-pravega-sodelovanja/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če odstopim kot evropski poslanec, moram iti na zavod za zaposlovanje|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/vladimir-prebilic-evropski-poslanec-zavod-zaposlovanje-1855512|website=Reporter|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> Kongresa so se kot ustanovni člani udeležili tudi: nekdanji [[Minister za zdravje Republike Slovenije|zdravstveni minister]] v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]] [[Janez Poklukar]]; nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|finančni minister]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]] [[Andrej Bertoncelj]], ki naj bi sodeloval zgolj pri pripravi programskih izhodišč; nekdanji poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] ter kasneje direktor DVK [[Dušan Vučko]]; nekdanji [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik Državnega sveta]] [[Mitja Bervar]]; nekdanji poslanec [[Levica (Slovenija)|Levice]] [[Boštjan Koražija]]; nekdanja direktorica [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] [[Nina Pirnat]]; poleg njih in drugih članov ter podpornikov sta bila prisotna tudi Klemen Grošelj, ki je bil predlagan za podpredsednika, ter nekdanji vodja [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca|poslanske skupine LMŠ]] [[Brane Golubović]], ki je bil imenovan za generalnega sekretarja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič izvoljen za predsednika nove stranke, na kongresu tudi nekaj znanih obrazov |url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-politicni-parket-stopa-nova-stranka-kdo-vse-se-je-pridruzil-prebilicu/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 35.976 | 3,05 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#6f2c91}} | {{steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 3. decembra 2025 so iz stranke sporočili, da so pričeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja za državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], predsednika Prebiliča pa je k pogovorom povabil tudi [[Vlado Dimovski]], predsednik zunajparlamentarne [[Stranka generacij|Stranke generacij]].<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref> Idejo skupne liste je med drugim javno podprl prvi predsednik Slovenije [[Milan Kučan]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> Svet Preroda je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo na volitvah, stranka pa kljub temu nadaljuje pogovore s Stranko generacij.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli, pri samostojni kandidaturi naj bi vztrajal Prerod.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Po javni podpori pogovorom med SD in Prerodom v mesecu decembru je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] idejo znova obudil v intervjuju, objavljenem 26. januarja 2026 v tedniku Reporter.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> 21. februarja je stranka v Ljubljani, pred poslopjem Državnega zbora, predstavila svoje kandidate. Ob tem so napovedali, da si želijo »preroditi levi politični spekter«, predsednik [[Vladimir Prebilič]], ki kandidira v okrajih Kočevje in Bežigrad II je poudaril, da je sredina tisto, kar »potrebujemo v času popolne polarizacije«.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič predstavil ekipo, ki si želi "preroditi levi politični spekter"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prebilic-predstavil-ekipo-ki-si-zeli-preroditi-levi-politicni-spekter/774165|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili več nekdanjih poslancev: Lidijo Divjak Mirnik (Maribor VII), Boštjana Koražijo (Ptuj III), Tanjo Cink (Ajdovščina), Andrejo Potočnik (Tržič); nekdanjega predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] Antona Riflja (Mozirje), novinarja Zorana Potića (Šiška I), pa tudi nekdanje ministre Mitjo Bervarja (Vič Rudnik I), [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] (Kranj I) in Janeza Poklukarja (Jesenice).<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod predstavil kandidate: "Želimo preroditi levi politični spekter"|url=https://n1info.si/volitve-2026/prebilicev-prerod-predstavil-kandidate-zelimo-preroditi-levi-politicni-spekter/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Vladimir Prebilič]] *'''Podpredsednik stranke:''' [[Klemen Grošelj]] *'''Predsednik sveta:''' [[Dušan Vučko]] *'''Podpredsednica sveta:''' Petra Mrhar Slak *'''Generalni sekretar:''' [[Brane Golubović]] *'''Izvršni odbor:''' 7 članov; [[Janez Poklukar]], Marjeta Podgoršek Rek, Jelena Štrbac Nemec. *'''Nadzorni odbor:''' 3 člani; Alen Brkić, Marike Grubar, Gregor Meterc *'''Svet stranke:''' 14 članov; Štefan Čelan, Dragan Matić, [[Nina Pirnat]], [[Mitja Bervar]], Miloš Dular, Zlatka Keček, [[Boštjan Koražija]], Irena Kuntarič Hribar, Gregor Novak, Dimitrij Pur, Edis Rujović, Marjetka Slatner Gerjevič, Barbara Umek. == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] qvfk66h44b9mqgrdl8nw1iqdityck8u 0 593594 6658244 6652755 2026-04-10T11:27:38Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Mi, socialisti! | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Mi Socialisti Logotip2025 (cropped).png|250px]] | foundation = 16. november 2025 | headquarters = Prešernova cesta 3<br>1000 Ljubljana | ideology = [[socializem]]<br>[[antikapitalizem]]<br>[[delavske pravice|pravice delavcev]] [[demokratični konfederalizem]] | position = [[politična levica|levica]] do [[skrajna levica]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|2|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} oranžna<br>{{colorbox|#522e8d|border=darkgray}} vijolična | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | president = [[Miha Kordiš]] | membership = 600<ref name=":0" /> }} '''Mi, socialisti!''' je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|aktualni poslanec]] in nekdanji aktivist [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-14|language=sl}}</ref> Ustanovni kongres je potekal 16. novembra 2025 v Ljubljani, na njem je bil Kordiš izvoljen za predsednika stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Septembra 2022 je stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] poslanca Miho Kordiša izbrala za kandidata stranke na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah istega leta]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-v-predsednisko-bitko-sama-in-s-kordisem-na-celu.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=T.|last1=H.|first2=A.|last2=Kralj}}</ref> Na volitvah 23. oktobra se v drugi krog ni uvrstil, prejel je 2,8 % oziroma nekaj več kot 24.500 glasov in zasedel zadnje mesto med vsemi kandidati.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-14|language=sl}}</ref> Maja 2023 je del Levice s Kordišem na čelu izrazil željo po vzpostavitvi ''Novega dogovora'', saj da se je stranka od podpisa koalicijske pogodbe [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] »postavila precej na sredino«.<ref>{{Navedi splet|title='Levo krilo' pričakuje Novi dogovor, a koliko somišljenikov ima Kordiš |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kongres-bo-pokazal-koliko-somisljenikov-ima-kordis.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=U.|last1=B.|first2=M.|last2=P.}}</ref> Septembra istega leta je Kordiš neuspešno kandidiral za novega koordinatorja stranke, po porazu proti [[Asta Vrečko|Asti Vrečko]] je poudaril, da Levica »ne sme pozabiti na svoje korenine« ter zavrnil špekulacije o notranjem razdoru.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=M.|last1=Pavlin|first2=T.|last2=H.}}</ref> [[Poslanska skupina Levica]] je februarja 2024 [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno volilni komisiji DZ]] predlagali, da se Kordiša zaradi očitkov PS o zlorabi položaju in izsiljevanja razreši iz vseh delovnih teles Državnega zbora.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=K.|last1=Kamenarič.|first2=U.|last2=Z.}}</ref> Kordiš je pozive opisal kot poskus utišanja, saj da se ga »zlomiti ali kupiti ne da.«<ref name=":1" /> Novembra 2024 mu je stranka zamrznila članstvo z namenom »zaustavitve rušilnega delovanja«, Kordiš pa je somišljenike pozval k boju za »vrednote in program za socializem v 21. stoletju«.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš somišljenike vabi k uporu proti "čistki levega krila". Mesec: Kordiša podprl le en član sveta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-somisljenike-vabi-k-uporu-proti-cistki-levega-krila-mesec-kordisa-podprl-le-en-clan-sveta/728874|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=T.|last2=K. B.}}</ref> === Napoved in prve aktivnosti === Kordiš je bil iz Levice izključen 10. marca 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Disciplinska komisija Levice Kordiša izključila iz stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/disciplinska-komisija-levice-kordisa-izkljucila-iz-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=U.|last=Z.}}</ref> Napovedal je oblikovanje neformalne iniciative ter kasnejše preoblikovanje v politično stranko zavoljo preživetja socialistične alternative v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiša izključili iz Levice. Nataša Sukič: Kordiš je Levico javno napadal in ji škodoval. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordisa-izkljucili-iz-levice-natasa-sukic-kordis-je-levico-javno-napadal-in-ji-skodoval/738969|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first1=G.|last1=C.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> Nova [[socializem|socialistična]] stranka naj bi se prvotno imenovala ''Levo krilo'', aprila pa je sporočil novo ime ''Mi, socialisti!''<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Ustanovni kongres je napovedal za jesen 2025, po lastnih navedbah naj bi imela stranka v nastajanju aprila že preko 500 članov.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Mihe Kordiša se bo imenovala Mi, socialisti!, ustanovni kongres predviden jeseni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-mihe-kordisa-se-bo-imenovala-mi-socialisti-ustanovni-kongres-predviden-jeseni/743590|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Junija 2025 so se predstavniki stranke v nastajanju udeležili shoda proti militarizaciji v Ljubljani, ki je bil posledica napovedi višanja obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti militarizaciji v Ljubljani tudi glasni pozivi k izstopu Slovenije iz zveze Nato|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-proti-militarizaciji-v-ljubljani-tudi-glasni-pozivi-k-izstopu-slovenije-iz-zveze-nato/750046|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Zavratnik}}</ref> Že maja istega leta so v nastajajoči stranki začeli z zbiranjem podpisov za referendum na temo izdatkov za obrambo, saj da »militarizacijo Slovenije lahko ustavi le močno družbeno gibanje.« Do razpisa referenduma na to temo ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica predlaga referendum o obrambnih izdatkih. Vatovec: "Treba je vlagati v ljudi, ne v orožje."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-predlaga-referendum-o-obrambnih-izdatkih-vatovec-treba-je-vlagati-v-ljudi-ne-v-orozje/748426|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first1=T.|last1=L. Š.|first2=La.|last2=Da.}}</ref> Stranka v nastajanju se je vključila tudi v zbiranje podpisov Delavske koalicije za referendum o pokojninski reformi [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]], sprejete septembra 2025. Kordiš je bil edini poslanec, ki je glasoval proti reformi. Predlagatelji zadostnega števila podpisov podpore niso zbrali.<ref>{{Navedi splet|title=Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Pobudniki zbrali le dobro četrtino potrebnih podpisov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referenduma-o-pokojninski-reformi-ne-bo-pobudniki-zbrali-le-dobro-cetrtino-potrebnih-podpisov/763544|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref><ref name=":2" /> === Ustanovitev === Ustanovni kongres je potekel 16. novembra 2025 [[Sokolski dom Tabor|Sokolskem domu Tabor]].<ref>{{Navedi splet|title=(V ŽIVO) “Mi, socialisti”- V Ljubljani ustanovni kongres nove stranke Mihe Kordiša|url=https://strogo-zaupno.si/politika/v-zivo-mi-socialisti-v-ljubljani-ustanovni-kongres-nove-stranke-mihe-kordisa/|website=strogo-zaupno.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Izvoljeni predsednik [[Miha Kordiš]] se je v nagovoru zavzel za odpravo [[Kapitalizem|kapitalističnega sistema]], boj proti [[Podnebne spremembe|podnebni krizi]] in organizacijsko podporo [[Proletariat|delavskemu razredu]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobiva novo politično stranko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-dobiva-novo-politicno-stranko/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Poleg tega so med ključnimi točkami izpostavili izstop iz zveze [[NATO]], sankcije proti Izraelu ter zahtevo po mirovni zunanji politiki, ki da se mora umakniti iz [[Ruska invazija na Ukrajino|vojne v Ukrajini]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kordiš: Smo mirovna, podnebna stranka, končni cilj je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-smo-mirovna-podnebna-stranka-koncni-cilj-je-odprava-kapitalisticnega-sistema-izkoriscanja/764231|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Na kongresu so bili prisotni tudi pesnica [[Svetlana Makarovič]], aktivist [[Jaša Jenull]], nekdanji minister za zdravje [[Dušan Keber]] ter nekdanji varuh človekovih pravic [[Matjaž Hanžek]]. Poleg predsednika so zbrani izvolili člane predsedstva ter sprejeli statut in manifest stranke.<ref name=":0" /> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Miha Kordiš]] *'''Predsedstvo:''' Iza Sladič, Edi Klobučar, Marko Dimač, Blaž Debevec *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' TBA == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.657 | 0,48 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#eb4d2f}} | {{steady}} | 11. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na svoje prve volitve podajala s samostojno listo kandidatov, ki jih je javnosti predstavila na predvolilnem zboru, 21. februarja 2026 v Ljubljani.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Po besedah predsednika Kordiša ponujajo »pravo socialistično alternativo« in predstavljajo »tretji blok«, na listi pa so bili poleg Kordiša (Šiška I) tudi mestna svetnika, nekdaj člana Levice Andrej Pelicon (Nova Gorica II) in Arne Jakob Zakrajšek (Bežigrad II), nekdanja svetnica [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] Jasminka Dedić (Moste Polje III) ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki je kandidiral v Postojni.<ref name=":3" /> Slednji se je za kandidaturo odločil zaradi vzgoje, kot izstopajoči prioriteti pa izpostavil izstop iz zveze Nato in borbo za delavski razred.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš predstavil ekipo, ki želi Sloveniji ponuditi "resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kordis-predstavil-ekipo-ki-zeli-sloveniji-ponuditi-resno-levo-alternativo/774178|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|predvolilnih soočenjih]] v organizaciji [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] je imela stranka glede na poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV ter začasno odredbo upravnega sodišča, status parlamentarne stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] [[Kategorija:Mi, socialisti!]] 1ktxy37onea5hxhi2a58ouv8gf1fm60 0 595467 6657833 6657770 2026-04-09T13:27:49Z Florentina Veršič 146476 Razširitev. 6657833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''[[Time]]'' jo je novembra 2012<ref>{{Navedi splet|url=https://techland.time.com/2012/11/15/all-time-100-video-games/slide/all/|title=All-Time 100 Video Games|date=15. 11. 2012|accessdate=9. 4. 2026|website=Time}}</ref> in avgusta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4458554/best-video-games-all-time/|title=The 50 Best Video Games of All Time|date=23. 8. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Time|last=Peckham|first=Matt|last2=Eadicicco|first2=Lisa|last3=Fitzpatrick|first3=Alex}}</ref> označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200605082933/https://www.kotaku.com.au/2016/03/what-grand-theft-auto-iii-looked-like-on-the-drawing-board/|title=What Grand Theft Auto III Looked Like On The Drawing Board|date=3. 3. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Kotaku|last=Eisenbeis|first=Richard}}</ref> Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-sonic-the-hedgehog-and-more-join-world-video-game-hall-of-fame/|title=GTA 3, Sonic the Hedgehog, and more join World Video Game Hall of Fame|date=6. 5. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar+|last=Prell|first=Sam}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110616024315/http://www.gamesradar.com/ps2/f/battle-of-the-gta-clones/a-2007032712758324075/g-2005120719070657885742|title=Battle of the GTA clones|date=16. 6. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar|last=Reparaz|first=Mike}}</ref> Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet<ref name=":50" /> ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj".<ref name=":6" /> Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130528215032/http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2229241.htm|title=Good Game Stories – Backwards Compatible – Rockstar North|date=28. 4. 2008|accessdate=9. 4. 2026|website=Good Game}}</ref> Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes",<ref name=":9" /> Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''[[Red Dead Redemption 2]]'' (2018).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.inputmag.com/gaming/before-grand-theft-auto-iii-open-world-games-were-a-huge-gamble|title=Before 'Grand Theft Auto III', open world games were a huge gamble|date=22. 10. 2021|accessdate=9. 4. 2026|website=Input|last=Houlihan|first=Ryan}}</ref> Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020). Igra je tudi vzpodbudila trend ustvarjanja videoiger za odrasle. Dan Houser je menil, da je drugim razvijalcem omogočila ustvarjanje nasilnih streljačin. Hal Halpin, predsednik Združenja potrošnikov zabavne industrije, je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "strelovod za razpravo o nasilju v igrah". Roger Hargreaves iz ''Metroa'' je zapisal, da je "spodbudila povsem nov val iger, ki so bile ... obsedene z nasiljem [in] kulturo tolp". Greg Ford iz ''Electronic Gaming Monthly'' je menil, da je igra mediju omogočila, da obravnava teme za odrasle na resnejši način, kot se je prej zdelo, in opozoril na izboljšanje klasifikacije videoiger zaradi njene polemike. King je dejal, da so bile videoigre takrat pogosto povezane z otroki ali piflarji, razvojna ekipa pa je "želela, da bi preostala zabavna industrija bila pozorna" in razumela, da lahko medij vsebuje tudi vsebine za odrasle. Po uspehu je Rockstar razvil nadaljnje igre v seriji. ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' in ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' se dogajata na svojih naslovnih lokacijah v letih 1986 oziroma 1992. ''[[GTA Advance]]'' (2004) se dogaja v Liberty Cityju približno leto dni pred dogodki v ''Grand Theft Auto III''. ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005) se dogaja tri leta pred dogodki v ''Grand Theft Auto III'' v isti različici Liberty Cityja. Popolnoma prenovljena različica mesta je bila kasneje uporabljena v ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (2008), ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' (2009), ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' (2009) in ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' (2009). Izdaje za različne konzole ''Grand Theft Auto III'' je izšel 21. maja 2002 za Windows in je podpiral višje ločljivosti zaslona in razdaljo risanja ter imel podrobnejše teksture. Analitiki so verjeli, da bo igra sčasoma izšla na GameCubeu, vendar se to ni nikoli zgodilo. ''Grand Theft Auto III'' je bil skupaj z ''Grand Theft Auto: Vice City'' vključen v kompilacijo ''Grand Theft Auto: Double Pack'', ki je izšla za Xbox 4. novembra 2003 v Severni Ameriki in 2. januarja 2004 v Evropi. Različica za Xbox je imela podporo za prilagojeno zvočno podlago ter izboljšan zvok, modele poligonov in odseve v primerjavi s prejšnjimi različicami. ''Double Pack'' je bil kasneje združen z ''Grand Theft Auto: San Andreas'' v ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je izšla oktobra 2005. Trilogija je bila 12. novembra 2010 izdana tudi za OS X. 15. decembra 2011 je War Drum Studios ob deseti obletnici igre igro prenesel na iOS in Android. Ta različica je skoraj enaka različici za Windows, z dodatkom izboljšanih modelov, tekstur in upravljanja na dotik. Ta različica je bila izdana tudi za Fire OS 15. maja 2014. Različica za PlayStation 3 je bila izdana 25. septembra 2012 prek omrežja PlayStation Network. Prvotna različica za PlayStation 2 je bila izdana za PlayStation 4 kot del iger ''PS2 Classics'' 5. decembra 2015. Leta 2012 je skupnost igralcev, ki se ukvarjajo z modeliranjem iger pod imenom RAGE Classic Team, prenesla zemljevid v ''Grand Theft Auto IV'', imenovan ''Grand Theft Auto III: RAGE Classic''. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] sypd4k14qbqiq2kv07rbpi27ilsn3rb 6657834 6657833 2026-04-09T13:31:52Z Florentina Veršič 146476 Dodani viri. 6657834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''[[Time]]'' jo je novembra 2012<ref>{{Navedi splet|url=https://techland.time.com/2012/11/15/all-time-100-video-games/slide/all/|title=All-Time 100 Video Games|date=15. 11. 2012|accessdate=9. 4. 2026|website=Time}}</ref> in avgusta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4458554/best-video-games-all-time/|title=The 50 Best Video Games of All Time|date=23. 8. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Time|last=Peckham|first=Matt|last2=Eadicicco|first2=Lisa|last3=Fitzpatrick|first3=Alex}}</ref> označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200605082933/https://www.kotaku.com.au/2016/03/what-grand-theft-auto-iii-looked-like-on-the-drawing-board/|title=What Grand Theft Auto III Looked Like On The Drawing Board|date=3. 3. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Kotaku|last=Eisenbeis|first=Richard}}</ref> Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-sonic-the-hedgehog-and-more-join-world-video-game-hall-of-fame/|title=GTA 3, Sonic the Hedgehog, and more join World Video Game Hall of Fame|date=6. 5. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar+|last=Prell|first=Sam}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110616024315/http://www.gamesradar.com/ps2/f/battle-of-the-gta-clones/a-2007032712758324075/g-2005120719070657885742|title=Battle of the GTA clones|date=16. 6. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar|last=Reparaz|first=Mike}}</ref> Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet<ref name=":50" /> ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj".<ref name=":6" /> Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130528215032/http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2229241.htm|title=Good Game Stories – Backwards Compatible – Rockstar North|date=28. 4. 2008|accessdate=9. 4. 2026|website=Good Game}}</ref> Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes",<ref name=":9" /> Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''[[Red Dead Redemption 2]]'' (2018).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.inputmag.com/gaming/before-grand-theft-auto-iii-open-world-games-were-a-huge-gamble|title=Before 'Grand Theft Auto III', open world games were a huge gamble|date=22. 10. 2021|accessdate=9. 4. 2026|website=Input|last=Houlihan|first=Ryan}}</ref> Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020).<ref name=":51" /> Igra je tudi vzpodbudila trend ustvarjanja videoiger za odrasle. Dan Houser je menil, da je drugim razvijalcem omogočila ustvarjanje nasilnih streljačin.<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2011/10/19/how-grand-theft-auto-iii-delighted-a-generation|title=How Grand Theft Auto III Delighted a Generation|date=19. 10. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=IGN|last=Dyer|first=Mitch}}</ref> Hal Halpin, predsednik Združenja potrošnikov zabavne industrije, je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "strelovod za razpravo o nasilju v igrah".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160423020900/http://www.1up.com/features/grand-theft-auto-legacy|title=Grand Theft Auto's Legacy|accessdate=9. 4. 2026|website=Electronic Gaming Monthly|last=Ford|first=Greg}}</ref> Roger Hargreaves iz ''Metroa'' je zapisal, da je "spodbudila povsem nov val iger, ki so bile ... obsedene z nasiljem [in] kulturo tolp". Greg Ford iz ''Electronic Gaming Monthly'' je menil, da je igra mediju omogočila, da obravnava teme za odrasle na resnejši način, kot se je prej zdelo, in opozoril na izboljšanje klasifikacije videoiger zaradi njene polemike. King je dejal, da so bile videoigre takrat pogosto povezane z otroki ali piflarji, razvojna ekipa pa je "želela, da bi preostala zabavna industrija bila pozorna" in razumela, da lahko medij vsebuje tudi vsebine za odrasle. Po uspehu je Rockstar razvil nadaljnje igre v seriji. ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' in ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' se dogajata na svojih naslovnih lokacijah v letih 1986 oziroma 1992. ''[[GTA Advance]]'' (2004) se dogaja v Liberty Cityju približno leto dni pred dogodki v ''Grand Theft Auto III''. ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005) se dogaja tri leta pred dogodki v ''Grand Theft Auto III'' v isti različici Liberty Cityja. Popolnoma prenovljena različica mesta je bila kasneje uporabljena v ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (2008), ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' (2009), ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' (2009) in ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' (2009). === Izdaje za različne konzole === ''Grand Theft Auto III'' je izšel 21. maja 2002 za Windows in je podpiral višje ločljivosti zaslona in razdaljo risanja ter imel podrobnejše teksture. Analitiki so verjeli, da bo igra sčasoma izšla na GameCubeu, vendar se to ni nikoli zgodilo. ''Grand Theft Auto III'' je bil skupaj z ''Grand Theft Auto: Vice City'' vključen v kompilacijo ''Grand Theft Auto: Double Pack'', ki je izšla za Xbox 4. novembra 2003 v Severni Ameriki in 2. januarja 2004 v Evropi. Različica za Xbox je imela podporo za prilagojeno zvočno podlago ter izboljšan zvok, modele poligonov in odseve v primerjavi s prejšnjimi različicami. ''Double Pack'' je bil kasneje združen z ''Grand Theft Auto: San Andreas'' v ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je izšla oktobra 2005. Trilogija je bila 12. novembra 2010 izdana tudi za OS X. 15. decembra 2011 je War Drum Studios ob deseti obletnici igre igro prenesel na iOS in Android. Ta različica je skoraj enaka različici za Windows, z dodatkom izboljšanih modelov, tekstur in upravljanja na dotik. Ta različica je bila izdana tudi za Fire OS 15. maja 2014. Različica za PlayStation 3 je bila izdana 25. septembra 2012 prek omrežja PlayStation Network. Prvotna različica za PlayStation 2 je bila izdana za PlayStation 4 kot del iger ''PS2 Classics'' 5. decembra 2015. Leta 2012 je skupnost igralcev, ki se ukvarjajo z modeliranjem iger pod imenom RAGE Classic Team, prenesla zemljevid v ''Grand Theft Auto IV'', imenovan ''Grand Theft Auto III: RAGE Classic''. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] 00i1jg36h9gn7wyxybsouruah1tot0c 6657963 6657834 2026-04-09T19:14:14Z Florentina Veršič 146476 Dodani viri. 6657963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''[[Time]]'' jo je novembra 2012<ref>{{Navedi splet|url=https://techland.time.com/2012/11/15/all-time-100-video-games/slide/all/|title=All-Time 100 Video Games|date=15. 11. 2012|accessdate=9. 4. 2026|website=Time}}</ref> in avgusta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4458554/best-video-games-all-time/|title=The 50 Best Video Games of All Time|date=23. 8. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Time|last=Peckham|first=Matt|last2=Eadicicco|first2=Lisa|last3=Fitzpatrick|first3=Alex}}</ref> označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200605082933/https://www.kotaku.com.au/2016/03/what-grand-theft-auto-iii-looked-like-on-the-drawing-board/|title=What Grand Theft Auto III Looked Like On The Drawing Board|date=3. 3. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Kotaku|last=Eisenbeis|first=Richard}}</ref> Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-sonic-the-hedgehog-and-more-join-world-video-game-hall-of-fame/|title=GTA 3, Sonic the Hedgehog, and more join World Video Game Hall of Fame|date=6. 5. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar+|last=Prell|first=Sam}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110616024315/http://www.gamesradar.com/ps2/f/battle-of-the-gta-clones/a-2007032712758324075/g-2005120719070657885742|title=Battle of the GTA clones|date=16. 6. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar|last=Reparaz|first=Mike}}</ref> Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet<ref name=":50" /> ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj".<ref name=":6" /> Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130528215032/http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2229241.htm|title=Good Game Stories – Backwards Compatible – Rockstar North|date=28. 4. 2008|accessdate=9. 4. 2026|website=Good Game}}</ref> Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes",<ref name=":9" /> Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''[[Red Dead Redemption 2]]'' (2018).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.inputmag.com/gaming/before-grand-theft-auto-iii-open-world-games-were-a-huge-gamble|title=Before 'Grand Theft Auto III', open world games were a huge gamble|date=22. 10. 2021|accessdate=9. 4. 2026|website=Input|last=Houlihan|first=Ryan}}</ref> Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020).<ref name=":51" /> Igra je tudi vzpodbudila trend ustvarjanja videoiger za odrasle. Dan Houser je menil, da je drugim razvijalcem omogočila ustvarjanje nasilnih streljačin.<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2011/10/19/how-grand-theft-auto-iii-delighted-a-generation|title=How Grand Theft Auto III Delighted a Generation|date=19. 10. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=IGN|last=Dyer|first=Mitch}}</ref> Hal Halpin, predsednik Združenja potrošnikov zabavne industrije, je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "strelovod za razpravo o nasilju v igrah".<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160423020900/http://www.1up.com/features/grand-theft-auto-legacy|title=Grand Theft Auto's Legacy|accessdate=9. 4. 2026|website=Electronic Gaming Monthly|last=Ford|first=Greg}}</ref> Roger Hargreaves iz ''Metroa'' je zapisal, da je "spodbudila povsem nov val iger, ki so bile ... obsedene z nasiljem [in] kulturo tolp".<ref>{{Navedi splet|url=http://metro.co.uk/2011/10/17/grand-theft-auto-iii-10-years-later-midweek-feature-186425/|title=Grand Theft Auto III 10 years later – Midweek Feature|date=17. 10. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=Metro|last=Hargreaves|first=Roger}}</ref> Greg Ford iz ''Electronic Gaming Monthly'' je menil, da je igra mediju omogočila, da obravnava teme za odrasle na resnejši način, kot se je prej zdelo, in opozoril na izboljšanje klasifikacije videoiger zaradi njene polemike.<ref name=":52" /> King je dejal, da so bile videoigre takrat pogosto povezane z otroki ali piflarji, razvojna ekipa pa je "želela, da bi preostala zabavna industrija bila pozorna" in razumela, da lahko medij vsebuje tudi vsebine za odrasle.<ref name=":6" /> Po uspehu je Rockstar razvil nadaljnje igre v seriji. ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' in ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' se dogajata na svojih naslovnih lokacijah v letih 1986 oziroma 1992.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/e3-2002-grand-theft-auto-vice-city-announced/1100-2866693/|title=E3 2002: Grand Theft Auto: Vice City announced|date=21. 5. 2002|accessdate=9. 4. 2026|website=GameSpot|last=Walker|first=Trey}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-confirmed-and-dated/1100-6090315/|title=Grand Theft Auto: San Andreas confirmed and dated|date=1. 3. 2004|accessdate=9. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> ''[[GTA Advance]]'' (2004) se dogaja v Liberty Cityju približno leto dni pred dogodki v ''Grand Theft Auto III''. ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005) se dogaja tri leta pred dogodki v ''Grand Theft Auto III'' v isti različici Liberty Cityja. Popolnoma prenovljena različica mesta je bila kasneje uporabljena v ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (2008), ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' (2009), ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' (2009) in ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' (2009). === Izdaje za različne konzole === ''Grand Theft Auto III'' je izšel 21. maja 2002 za Windows in je podpiral višje ločljivosti zaslona in razdaljo risanja ter imel podrobnejše teksture. Analitiki so verjeli, da bo igra sčasoma izšla na GameCubeu, vendar se to ni nikoli zgodilo. ''Grand Theft Auto III'' je bil skupaj z ''Grand Theft Auto: Vice City'' vključen v kompilacijo ''Grand Theft Auto: Double Pack'', ki je izšla za Xbox 4. novembra 2003 v Severni Ameriki in 2. januarja 2004 v Evropi. Različica za Xbox je imela podporo za prilagojeno zvočno podlago ter izboljšan zvok, modele poligonov in odseve v primerjavi s prejšnjimi različicami. ''Double Pack'' je bil kasneje združen z ''Grand Theft Auto: San Andreas'' v ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je izšla oktobra 2005. Trilogija je bila 12. novembra 2010 izdana tudi za OS X. 15. decembra 2011 je War Drum Studios ob deseti obletnici igre igro prenesel na iOS in Android. Ta različica je skoraj enaka različici za Windows, z dodatkom izboljšanih modelov, tekstur in upravljanja na dotik. Ta različica je bila izdana tudi za Fire OS 15. maja 2014. Različica za PlayStation 3 je bila izdana 25. septembra 2012 prek omrežja PlayStation Network. Prvotna različica za PlayStation 2 je bila izdana za PlayStation 4 kot del iger ''PS2 Classics'' 5. decembra 2015. Leta 2012 je skupnost igralcev, ki se ukvarjajo z modeliranjem iger pod imenom RAGE Classic Team, prenesla zemljevid v ''Grand Theft Auto IV'', imenovan ''Grand Theft Auto III: RAGE Classic''. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] exzui6puhvqfdsvwrosw2x3487gr9r0 6658071 6657963 2026-04-10T08:12:10Z Florentina Veršič 146476 Razširitev. 6658071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''[[Time]]'' jo je novembra 2012<ref>{{Navedi splet|url=https://techland.time.com/2012/11/15/all-time-100-video-games/slide/all/|title=All-Time 100 Video Games|date=15. 11. 2012|accessdate=9. 4. 2026|website=Time}}</ref> in avgusta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4458554/best-video-games-all-time/|title=The 50 Best Video Games of All Time|date=23. 8. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Time|last=Peckham|first=Matt|last2=Eadicicco|first2=Lisa|last3=Fitzpatrick|first3=Alex}}</ref> označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200605082933/https://www.kotaku.com.au/2016/03/what-grand-theft-auto-iii-looked-like-on-the-drawing-board/|title=What Grand Theft Auto III Looked Like On The Drawing Board|date=3. 3. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Kotaku|last=Eisenbeis|first=Richard}}</ref> Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-sonic-the-hedgehog-and-more-join-world-video-game-hall-of-fame/|title=GTA 3, Sonic the Hedgehog, and more join World Video Game Hall of Fame|date=6. 5. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar+|last=Prell|first=Sam}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110616024315/http://www.gamesradar.com/ps2/f/battle-of-the-gta-clones/a-2007032712758324075/g-2005120719070657885742|title=Battle of the GTA clones|date=16. 6. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar|last=Reparaz|first=Mike}}</ref> Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet<ref name=":50" /> ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj".<ref name=":6" /> Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130528215032/http://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s2229241.htm|title=Good Game Stories – Backwards Compatible – Rockstar North|date=28. 4. 2008|accessdate=9. 4. 2026|website=Good Game}}</ref> Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes",<ref name=":9" /> Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''[[Red Dead Redemption 2]]'' (2018).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.inputmag.com/gaming/before-grand-theft-auto-iii-open-world-games-were-a-huge-gamble|title=Before 'Grand Theft Auto III', open world games were a huge gamble|date=22. 10. 2021|accessdate=9. 4. 2026|website=Input|last=Houlihan|first=Ryan}}</ref> Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020).<ref name=":51" /> Igra je tudi vzpodbudila trend ustvarjanja videoiger za odrasle. Dan Houser je menil, da je drugim razvijalcem omogočila ustvarjanje nasilnih streljačin.<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2011/10/19/how-grand-theft-auto-iii-delighted-a-generation|title=How Grand Theft Auto III Delighted a Generation|date=19. 10. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=IGN|last=Dyer|first=Mitch}}</ref> Hal Halpin, predsednik Združenja potrošnikov zabavne industrije, je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "strelovod za razpravo o nasilju v igrah".<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160423020900/http://www.1up.com/features/grand-theft-auto-legacy|title=Grand Theft Auto's Legacy|accessdate=9. 4. 2026|website=Electronic Gaming Monthly|last=Ford|first=Greg}}</ref> Roger Hargreaves iz ''Metroa'' je zapisal, da je "spodbudila povsem nov val iger, ki so bile ... obsedene z nasiljem [in] kulturo tolp".<ref>{{Navedi splet|url=http://metro.co.uk/2011/10/17/grand-theft-auto-iii-10-years-later-midweek-feature-186425/|title=Grand Theft Auto III 10 years later – Midweek Feature|date=17. 10. 2011|accessdate=9. 4. 2026|website=Metro|last=Hargreaves|first=Roger}}</ref> Greg Ford iz ''Electronic Gaming Monthly'' je menil, da je igra mediju omogočila, da obravnava teme za odrasle na resnejši način, kot se je prej zdelo, in opozoril na izboljšanje klasifikacije videoiger zaradi njene polemike.<ref name=":52" /> King je dejal, da so bile videoigre takrat pogosto povezane z otroki ali piflarji, razvojna ekipa pa je "želela, da bi preostala zabavna industrija bila pozorna" in razumela, da lahko medij vsebuje tudi vsebine za odrasle.<ref name=":6" /> Po uspehu je Rockstar razvil nadaljnje igre v seriji. ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' in ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' se dogajata na svojih naslovnih lokacijah v letih 1986 oziroma 1992.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/e3-2002-grand-theft-auto-vice-city-announced/1100-2866693/|title=E3 2002: Grand Theft Auto: Vice City announced|date=21. 5. 2002|accessdate=9. 4. 2026|website=GameSpot|last=Walker|first=Trey}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-confirmed-and-dated/1100-6090315/|title=Grand Theft Auto: San Andreas confirmed and dated|date=1. 3. 2004|accessdate=9. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) se dogaja v Liberty Cityju približno leto dni pred dogodki v ''Grand Theft Auto III''.<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2004/09/18/grand-theft-auto-advance|title=Grand Theft Auto Advance|date=17. 9. 2004|accessdate=10. 4. 2026|website=IGN|last=Harris|first=Craig}}</ref> ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005) se dogaja tri leta pred dogodki v ''Grand Theft Auto III'' v isti različici Liberty Cityja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-gets-trilogized-san-andreas-special-edition/1100-6134252/|title=GTA gets trilogized, San Andreas special edition|date=23. 10. 2005|accessdate=10. 4. 2026|website=GameSpot|last=Surette|first=Tim}}</ref> Popolnoma prenovljena različica mesta je bila kasneje uporabljena v ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (2008), ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' (2009), ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' (2009) in ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' (2009). === Izdaje za različne konzole === ''Grand Theft Auto III'' je izšel 21. maja 2002 za Windows in je podpiral višje ločljivosti zaslona in razdaljo risanja ter imel podrobnejše teksture. Analitiki so verjeli, da bo igra sčasoma izšla na GameCubeu, vendar se to ni nikoli zgodilo. ''Grand Theft Auto III'' je bil skupaj z ''Grand Theft Auto: Vice City'' vključen v kompilacijo ''Grand Theft Auto: Double Pack'', ki je izšla za Xbox 4. novembra 2003 v Severni Ameriki in 2. januarja 2004 v Evropi. Različica za Xbox je imela podporo za prilagojeno zvočno podlago ter izboljšan zvok, modele poligonov in odseve v primerjavi s prejšnjimi različicami. ''Double Pack'' je bil kasneje združen z ''Grand Theft Auto: San Andreas'' v ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je izšla oktobra 2005. Trilogija je bila 12. novembra 2010 izdana tudi za OS X. 15. decembra 2011 je War Drum Studios ob deseti obletnici igre igro prenesel na iOS in Android. Ta različica je skoraj enaka različici za Windows, z dodatkom izboljšanih modelov, tekstur in upravljanja na dotik. Ta različica je bila izdana tudi za Fire OS 15. maja 2014. Različica za PlayStation 3 je bila izdana 25. septembra 2012 prek omrežja PlayStation Network. Prvotna različica za PlayStation 2 je bila izdana za PlayStation 4 kot del iger ''PS2 Classics'' 5. decembra 2015. Leta 2012 je skupnost igralcev, ki se ukvarjajo z modeliranjem iger pod imenom RAGE Classic Team, prenesla zemljevid v ''Grand Theft Auto IV'', imenovan ''Grand Theft Auto III: RAGE Classic''. Izboljšana različica trilogije, ''The Definitive Edition'', vključno z ''Grand Theft Auto III'', je bila izdana za Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Windows, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021 ob praznovanju dvajsete obletnice igre, za Android in iOS pa 14. decembra 2023. Originalne različice igre so bile v pripravah na ''The Definitive Edition'' odstranjene s strani digitalnih prodajalcev, kasneje pa so bile obnovljene kot paket v trgovini Rockstar Store. Osrednja ekipa šestih oboževalcev je igro preoblikovala in aprila 2020 izdala kot datoteko, na kateri so delali od leta 2016. Projekt ''re3'' omogoča neuraden prenos igre na platforme, kot so Nintendo Switch, PlayStation Vita in Wii U. Take-Two je februarja 2021 izdal zahtevo DMCA za odstranitev projekta, a je bil junija po vložitvi nasprotne pritožbe obnovljen. Septembra 2021 je Take-Two v Kaliforniji vložil tožbo proti programerjem, v kateri je trdil, da projekt predstavljajo kršitev avtorskih pravic. Julija 2024 je oboževalec z vzdevkom SKMP začel ustvarjati različico za Dreamcast, kar je zaradi omejenega pomnilnika konzole veljalo za pomemben podvig. Izšel je decembra. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] 1psfwg19of9chlpnp2ls5g5h5r46gdl 0 595919 6657879 6657339 2026-04-09T14:59:06Z ~2026-90770-6 254477 /* S */ 6657879 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * Franc Potočnik * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] * Franc Šabeder == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] cr4iimlmzq48w5sgwj67j93dahfrir2 6657891 6657879 2026-04-09T15:35:52Z ~2026-90770-6 254477 /* R */ 6657891 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] * Franc Šabeder == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 4n3nbyg3s2jp0rb2ovjb3gub6fjmlpv 6658093 6657891 2026-04-10T08:52:32Z ~2026-13659-49 255600 /* J */ 6658093 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] * Franc Šabeder == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] p7ojnt4x05ncjy913rvd8qs9494nveg 4 596359 6658031 6657588 2026-04-10T05:20:04Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6658031 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje |manjka: zgodovina,župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnice, viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] qygoceyv8b3c3jv60qsb7lyzffqquw4 6658221 6658031 2026-04-10T11:07:46Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6658221 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] 9pnuwjeluxch9tu1vw8zi5imhmtjcdj 0 596605 6658180 6657701 2026-04-10T10:22:22Z VidicK01 193275 6658180 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Nova Slovenija}} | name = Koalicija NSi, SLS in Fokusa | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{party color|Nova Slovenija}}}} | website = [https://www.skupajvakcijo.si/ Skupaj v akcijo] }} '''Koalicija NSi, SLS in Fokusa''' je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 108.386 | 9,29 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |- |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] or7c455qik8ek7jq2mkbzdcei27a4rg 6658189 6658180 2026-04-10T10:30:40Z A09 188929 uv 6658189 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Nova Slovenija}} | name = Koalicija NSi, SLS in Fokusa | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{party color|Nova Slovenija}}}} | website = [https://www.skupajvakcijo.si/ Skupaj v akcijo] }} '''Koalicija NSi, SLS in Fokusa''' je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov kandidatov Nove Slovenije ter po enega za kandidate SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] zaradi nasprotovanja [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]] kot relativnima zmagovalkama volitev osnovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 108.386 | 9,29 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |- |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] 1wi23849f87v1id2e9r5t86g8u06r18 6658195 6658189 2026-04-10T10:38:13Z A09 188929 /* Državnozborske volitve 2026 */ +rezultati, Tretji blok 6658195 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Nova Slovenija}} | name = Koalicija NSi, SLS in Fokusa | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{party color|Nova Slovenija}}}} | website = [https://www.skupajvakcijo.si/ Skupaj v akcijo] }} '''Koalicija NSi, SLS in Fokusa''' je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov kandidatov Nove Slovenije ter po enega za kandidate SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] zaradi nasprotovanja [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]] kot relativnima zmagovalkama volitev osnovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 108.386 | 9,29 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|tretja najuspešnejša stranka volitev]]. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidati Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade]] je Koalicija zaradi nasprotovanja relativnima zmagovalkama volitev poleg stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.ce]] osnovala [[Tretji blok]] ter pri tem predstavili priprave skupnega programa, saj da imenovane stranke zagovarjajo podobne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] p6v94xft4nma2it1phygtmvrgtve89q 6658231 6658195 2026-04-10T11:20:33Z VidicK01 193275 /* Rezultati volitev */ uradni izidi 6658231 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Nova Slovenija}} | name = Koalicija NSi, SLS in Fokusa | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{party color|Nova Slovenija}}}} | website = [https://www.skupajvakcijo.si/ Skupaj v akcijo] }} '''Koalicija NSi, SLS in Fokusa''' je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov kandidatov Nove Slovenije ter po enega za kandidate SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] zaradi nasprotovanja [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]] kot relativnima zmagovalkama volitev osnovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|tretja najuspešnejša stranka volitev]]. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidati Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade]] je Koalicija zaradi nasprotovanja relativnima zmagovalkama volitev poleg stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.ce]] osnovala [[Tretji blok]] ter pri tem predstavili priprave skupnega programa, saj da imenovane stranke zagovarjajo podobne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] gdq6tulisulxcxahug7gd9pnb28eyek 0 597219 6658251 6657705 2026-04-10T11:33:36Z VidicK01 193275 /* Rezultati volitev */ uradni izidi 6658251 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = #ee2932 | name = Alternativa za Slovenijo | native_name = | logo = [[File:AzaS-Logotip 2025.png|250px]] | leader1_title = Koordinator | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Violeta Tomić]]<br>Boris Žulj<br>Jure Pogačnik | founded = 19. januar 2026 | headquarters = | ideology = [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[populizem]]<br>[[evroskepticizem|mehki evroskepticizem]]<br>odprava obveznega cepljenja | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref name=":1" /> | international = | merger = [[Nič od tega]]<br>{{nowrap|[[Za zdravo družbo]]}}<br>Gibanje Naprej<br>Društvo TRS<br>Civilna iniciativa ZA upokojence | european = | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|#ee2932}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|#ee2932}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|#ee2932}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|#ee2932}} | colors = {{colorbox|#FFFFFF;}} bela<br>{{colorbox|#2b2f6e;}} modra<br>{{colorbox|#ee2932;}} rdeča | website = [https://alternativa-za-slovenijo.si/ Alternativa za Slovenijo] }} '''Alternativa za Slovenijo''' je zavezništvo dveh slovenskih zunajparlamentarnih političnih strank ter treh manjših gibanj, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], ki sta kandidaturo na skupni listi prvič uradno napovedali 21. avgusta 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Zgodovina == 21. avgusta 2025 sta Jure Pogačnik, predsednik Za zdravo družbo, in [[Violeta Tomić]], podpredsednica Nič od tega, v skupnem sporočilu za javnost oznanila začetek povezovanja strank, ki bi prineslo tudi skupno listo za državnozborske volitve.<ref name=":0" /> Po lastnih navedbah naj bi k sodelovanju povabili tudi stranko [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref name=":0" /> Decembra 2025 je predstavnik stranke Nič od tega v intervjuju potrdil pogovore o sodelovanju z Za zdravo družbo, pa tudi z drugimi gibanji, kot sta Slovenija proti rusofobiji in gibanje Naprej.<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji ima mafija svojo državo«|url=https://preiskovalno.si/clanek/v-sloveniji-ima-mafija-svojo-drzavo/|website=Preiskovalno.si|date=2025-12-16|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI|last=Preiskovalno.si}}</ref> 19. januarja 2026 so Jure Pogačnik (ZD), Violeta Tomić in Boris Žulj (NOT) ter predstavnika manjših partnerskih gibanj na tiskovni konferenci oznanili skupno listo pod imenom Alternativa za Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj na volitve z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-na-volitve-z-listo-alternativa-za-slovenijo-682161|website=siol.net|accessdate=2026-01-19|language=sl}}</ref> Dejali so, da predstavljajo alternativo predvsem levemu polu, med prioritetami pa izpostavili boj proti sistemski korupciji, odpravo obveznega cepljenja, zavzemanje za mir in politiko neuvrščenosti ter gospodarsko približevanje državam skupine [[BRICS]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Cilj skupne liste je po besedah Tomić vstop v parlament in »biti alternativa vsem obstoječim strankam.«<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj napovedalo skupni nastop na volitvah z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-napovedalo-skupni-nastop-na-volitvah-z-listo-alternativa-za-slovenijo/|website=N1|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> == Program == === Zdravstvo === Na področju zdravstva AZAS zagovarja odpravo obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]] ter nasprotuje politikam, ki jih razume kot »vsiljene ali centralno usmerjene,« zlasti s strani [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Poudarja nacionalno pristojnost pri odločanju o zdravstvenih ukrepih. Program vključuje tudi omejevanje [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] (predvsem 5G) ter zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev v okolju zaradi vpliva na zdravje prebivalstva.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predvolilni program – Alternativa za Slovenijo|url=https://alternativa-za-slovenijo.si/predvolilni-program/|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> === Zunanja politika === Zavezništvo zagovarja »suvereno, nevtralno in miroljubno zunanjo politiko«. Kritična je do [[Evropska unija|Evropske unije]] in zveze [[NATO]], nasprotuje vključevanju Slovenije v vojaške konflikte. V zvezi z [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] trdi, da »ne gre za lokalni konflikt, temveč je to vojna NATO pakta proti Rusiji.« Zavzema se za zmanjšanje militarizacije, večjo samostojnost pri zunanjepolitičnih odločitvah, usmerjenost k diplomaciji in dialogu in približevanje državam skupine [[BRICS]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> === Gospodarstvo in davki === Program AZAS poudarja ekonomsko suverenost, nasprotovanje deindustrializaciji ter zmanjševanje vpliva nadnacionalnih gospodarskih centrov. Zavzema se za zaščito domače proizvodnje, prehransko varnost in ohranitev gensko nespremenjenega semena. Predlaga omejevanje pesticidov in [[Glifosat|glifosata]] ter spodbujanje alternativnih rešitev v kmetijstvu. Na davčnem področju zagovarja enako obravnavo vseh subjektov, vključno z verskimi institucijami, ter »odpravo finančnih privilegijev Cerkve«. Program poudarja tudi strožje ukrepanje proti neplačevanju socialnih prispevkov.<ref name=":2" /> === Boj proti korupciji === Program predvideva okrepljen pregon sistemske korupcije, strožji nadzor nad zakonitostjo premoženja ter učinkovitejši zaseg nezakonito pridobljenih sredstev. Predlaga prepoved opravljanja vodilnih funkcij za osebe, povezane s koruptivnimi dejanji, ter preverjanje premoženja povezanih oseb v primerih stečajev. Zavzema se tudi za prepoved prehajanja vodilnih kadrov med regulatorji in reguliranimi subjekti ter za dosledno spoštovanje zakonodaje na področju plačevanja prispevkov in upravljanja javnega premoženja.<ref name=":2" /> == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NOT''' | [[Nič od tega]] | populistični suverenizem | Boris Žulj | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Nič od tega}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Nič od tega}}}} |- ! style="background:#f47104; width:2 px;" | | align="center" | '''ZD''' | [[Za zdravo družbo]] | antiglobalizem | Jure Pogačnik | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#f47104}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#f47104}} |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.785 | 0,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#ee2932}} | {{steady}} | 13. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nič od tega]] [[Kategorija:Za zdravo družbo]] 2nwgb5ulynqr54gxt1t9qwibnckuwf6 0 597558 6657967 6621467 2026-04-09T19:28:44Z Yerpo 8417 np 6657967 wikitext text/x-wiki '''36. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 12. do 23. novembra 2025 s projekcijami v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Slovenska kinoteka, [[Kino Bežigrad]], [[Kino Šiška]] [zopet po nekaj letih premora], dvorana AGRFT), Mariboru (Maribox), Novem mestu ([[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teater]]) in Celju (Mali Union Celje). Otvoritveni film je bil ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]]. =Nagrade= {| class="wikitable" ! Nagrada !! Prejemnik<ref name="MS9">{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS9.pdf |title=9. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> !! Režija |- | vodomec || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} ''Modra čaplja <small>/ Blue Haron</small>'' || Sophy Romvari |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} ''Pomaranča iz Jaffe <small>/ An Orange from Jaffa</small>'' || Mohammed Almughanni |- | nagrada FIPRESCI || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | nagrada mladinske žirije Kinotrip{{efn|Za nagrado mladinske žirije Kinotrip so bili nominirani filmi ''Christy'', ''DJ Ahmet'', ''Enzo'', ''Sestrica'' in ''Zajčji nasip''.}} || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|LTU}} ''Zajčji nasip <small>/ Zečji nasip</small>'' || Čejen Černić |- | nagrada žirije Art kino mreže Slovenije || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|NED}} ''Dva tožilca <small>/ Dva prokurora</small>'' || Sergej Loznica |- | nagrada občinstva zmaj || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet <small>/ A Sad and Beautiful World</small>'' || Cyril Aris |} {{seznam opomb}} Posebni omembi: {| class="wikitable" ! Nagrada !! Posebna omemba !! Režija |- | vodomec || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet <small>/ A Sad and Beautiful World</small>'' || Cyril Aris |- | kratki film || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} ''Prekinitev ognja <small>/ Prekid vatre</small>'' || Jakob Krese |} ;Žirije {| class="wikitable" ! vodomec !! kratki film !! FIPRESCI !! Kinotrip !! Art kino mreža Slovenije |- | Marina Gumzi<br>Ayla Kanbur<br>Bálint Szimler || Maja Alibegović<br>Rok Kajzer Nagode<br>Gábor Osváth || {{flagicon|SVN}} Tinkara Uršič Fratina<br>{{flagicon|ARM}} Diana Martirosyan<br>{{flagicon|FRA}} Shahla Nahid || Zarja Debeljak<br>Maruša Gedrih<br>Mila Gorkič<br>Estel Erika Tagliaferri<br>Ema Žvanut || Erik Toth (Izola)<br>Jure Matičič (Domžale)<br>Vid Šteh (Trbovlje) |} ;Glasovanje za nagrado občinstva zmaj {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=2|Rezultati glasovanja |- ! Film<ref name="MS9">{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS9.pdf |title=9. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> || Ocena |- | '''''Lep in žalosten svet''''' || '''4,63''' |- | ''Psihoterapija'' || 4,51 |- | ''Yugo Florida'' || 4,49 |- | ''[[Ti si vesolje]]'' || 4,42 |- | ''Veter, govori z menoj'' || 4,33 |- | ''80+'' || 4,27 |- | ''Nerazrešeni detajl'' || 4,23 |- | ''Črna borza'' || 4,20 |- | ''Vse je v redu'' || 4,19 |- | ''Božanska komedija'' || 4,12 |- | ''Modra čaplja'' || 4,10 |- | ''Hudič kadi'' || 4,05 |- | ''Botanik'' || 3,78 |- | ''Vodja operacije'' || 3,29 |} ;Glasovanje za najboljši film Jadranske festivalske mreže − Adriatic Audience Award {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=2|Rezultati glasovanja |- ! Film<ref>{{navedi splet |url= https://liffe.si/pdf/2025_press/MS10.pdf|title=10. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> || Ocena |- | '''''Maldoror''''' || '''4,59''' |- | ''Christy'' || 4,55 |- | ''Miyazaki: Navdih narave'' || 4,45 |- | ''Perla'' || 4,26 |- | ''Prenova'' || 4,12 |- | ''V Adamovem interesu'' || 4,05 |} Nagrado občinstva Jadranske festivalske mreže (oz. Mreže festivalov Jadranske regije) − Adriatic Audience Award je osvojil film ''Maldoror'' Fabricea du Welza. Pri razglasitvi zmagovalca so bili upoštevani rezultati glasovanja z vseh šestih festivalov, vključenih v mrežo.<ref>{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS11.pdf |title=Film Maldoror Fabricea du Welza dobitnik nagrade občinstva Mreže festivalov Jadranske regije |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> =Filmi= Program je obsegal 132 filmov – 93 celovečernih in 39 kratkih, 116 s projekcijami v dvorani in 16, ki so bili na voljo zgolj kot video na zahtevo.<ref>{{navedi splet |url= https://liffe.si/pdf/2025_press/MS2.pdf|title=2. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Perspektive== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Če bi imela noge, bi te brcnila'' || ''If I Had Legs I'd Kick You'' || Mary Bronstein || {{flagicon|USA}} |- | ''Črna borza'' || ''Reostat'' || Teodora Ana Mihai || {{flagicon|ROU}}{{flagicon|NLD}}{{flagicon|BEL}} |- | ''Hudič kadi'' || ''El Diablo Fuma'' || Ernesto Martínez Bucio || {{flagicon|MEX}} |- | colspan=2|''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Lep in žalosten svet'' || ''A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} |- | ''Modra čaplja'' || ''Blue Heron'' || Sophy Romvari || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} |- | ''Pav'' || ''Pfau - Bin ich echt?'' || Bernhard Wenger || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Veter, govori mi'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || Stefan Djordjević || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Vse je v redu'' || ''Minden Rendben'' || Bálint Dániel Sós || {{flagicon|HUN}} |- | ''Zajčji nasip'' || ''Zečji nasip'' || Čejen Černić || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|LTU}} |} ==Predpremiere== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | colspan=2|''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|MKD}} |- | ''Bila je samo nesreča'' || ''Yek tasadef sadeh'' || Džafar Panahi || {{flagicon|IRN}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Bugonia'' || ''Bugonia'' || Jorgos Lantimos || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|KOR}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Glas Hind Radžab'' || ''Sawt al-Hind Rajab'' || Kaouther ben Hania || {{flagicon|TUN}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|USA}} |- | ''Hamnet'' || ''Hamnet'' || Chloé Zhao || {{flagicon|GBR}} |- | ''Histerični'' || ''Hysteria'' || Mehmet Akif Büyükatalay || {{flagicon|DEU}} |- | ''Junakinja'' || ''Heldin'' || Petra Volpe || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Kronologija vode'' || ''The Chronology of Water'' || [[Kristen Stewart]]|| {{flagicon|USA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|LVA}} |- | ''Mati'' || ''Mother'' || Teona Strugar Mitevska || {{flagicon|MKD}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|SWE}} |- | ''Milost'' || ''La Grazia'' || Paolo Sorrentino || {{flagicon|ITA}} |- | ''Nehvaležna bitja'' || ''Nevděčné bytosti'' || [[Olmo Omerzu]]|| {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|POL}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Ni druge izbire'' || ''Eojjeolsuga eobsda'' || Park Chan-wook || {{flagicon|KOR}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Noro'' || ''Follemente'' || Paolo Genovese || {{flagicon|ITA}} |- | ''Novi val'' || ''Nouvelle vague'' || Richard Linklater || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|USA}} |- | ''Oče mati sestra brat'' || ''Father Mother Sister Brother'' || [[Jim Jarmusch]]|| {{flagicon|USA}}{{flagicon|IRL}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Otoki'' || ''Islands'' || Jan-Ole Gerster || {{flagicon|DEU}} |- | ''Sanje'' || ''Dreams'' || Michel Franco || {{flagicon|MEX}}{{flagicon|USA}} |- | ''Sentimentalna vrednost'' || ''Affeksjonsverdi'' || [[Joachim Trier]]|| {{flagicon|NOR}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} |- | ''Tujec'' || ''L'Etranger'' || François Ozon || {{flagicon|FRA}} |- | ''Umri, ljubezen moja'' || ''Die, My Love'' || Lynne Ramsay || {{flagicon|USA}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Zadnji viking'' || ''Den sidste viking'' || Anders Thomas Jensen || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}} |- | colspan=2|''Zemljo krast'' || [[Žiga Virc]]|| {{flagicon|SVN}} |- | ''Zvok padanja'' || ''In die Sonne schauen'' || Mascha Schilinski || {{flagicon|DEU}} |} ==Kralji in kraljice== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''80+'' || ''Restitucija, ili, San i java stare garde'' || Želimir Žilnik || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|SVN}} |- | ''Da'' || ''Ken'' || Nadav Lapid || {{flagicon|ISR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Dva tožilca'' || ''Dva prokurora / Два прокурора'' || Sergej Loznica || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Enzo'' || ''Enzo'' || Laurent Cantet, Robin Campillo || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|BEL}} |- | ''Kontinental '25'' || ''Kontinental '25'' || Radu Jude || {{flagicon|ROU}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|BRA}}{{flagicon|GBR}} |- | ''Ljubezen, ki ostaja'' || ''Ástin sem eftir er'' || Hlynur Pálmason || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Mlade matere'' || ''Jeunes meres'' || Jean-Pierre & Luc Dardenne || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Primer 137'' || ''Dossier 137'' || Dominik Moll || {{flagicon|FRA}} |- | ''Sirat'' || ''Sirât'' || Oliver Laxe || {{flagicon|ESP}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Tajni agent'' || ''O Agente Secreto'' || Kleber Mendonça Filho || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Tiha prijateljica'' || ''Stille Freundin'' || Ildikó Enyedi || {{flagicon|HUN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|CHN}} |- | ''Vodja operacije'' || ''The Mastermind'' || Kelly Reichardt || {{flagicon|USA}} |} ==Panorama svetovnega filma== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Bog ne bo pomagal'' || ''Bog neće pomoći'' || Hana Jušić || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|GRC}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Botanik'' || ''Zhi wu xue jia'' || Jing Yi || {{flagicon|CHN}} |- | ''Božanska komedija'' || ''Komedie Elahi'' || Ali Asgari || {{flagicon|IRN}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|TUR}} |- | ''DJ Ahmet'' || ''DJ Ahmet'' || Georgi M. Unkovski || {{flagicon|MKD}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|CZE}} |- | ''Dva letna časa, dva tujca'' || ''Tabi to hibi'' || Sho Miyake || {{flagicon|JPN}} |- | ''Kaj Marielle ve'' || ''Was Marielle weiß'' || Frédéric Hambalek || {{flagicon|DEU}} |- | ''Modra sled'' || ''O ultimo azul'' || Gabriel Mascaro || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|NLD}}{{flagicon|CHL}} |- | ''Nerazrešeni detajl'' || ''Un Cabo Suelto'' || Daniel Hendler || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|URY}}{{flagicon|ESP}} |- | ''Pesnik'' || ''Un poeta'' || Simon Mesa Soto || {{flagicon|COL}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Pozna slava'' || ''Late Fame'' || Kent Jones || {{flagicon|USA}} |- | ''Predsednikova torta'' || ''Mamlaket al-qasab'' || Hasan Hadi || {{flagicon|IRQ}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}} |- | ''Rojstnodnevna zabava'' || ''The Birthday Party'' || Miguel Ángel Jiménez || {{flagicon|GRC}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Sestrica'' || ''La petite derniere'' || Hafsia Herzi || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Yugo Florida'' || ''Yugo Florida'' || Vladimir Tagić || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|MNE}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|BGR}} |} ==Ekstravaganca== {| class="wikitable" |- ! scope="col" style="width: 270px;"|Naslov !! scope="col" style="width: 300px;"|Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Kruti policaj'' || ''Lat sau san taam'' || John Woo || {{flagicon|HKG}} |- | ''Nevarna žrela'' || ''Dangerous Animals'' || Sean Byrne || {{flagicon|AUS}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu'' || ''Psycho Therapy: The Shallow Tale of a Writer Who Decided to Write About a Serial Killer'' || Tolga Karaçelik || {{flagicon|USA}}{{flagicon|TUR}} |- | ''Spermagedon'' || ''Spermageddon'' || Tommy Wirkola, Rasmus A. Sivertsen || {{flagicon|NOR}} |- | ''[[Ti si vesolje]]'' || ''Ti - kosmos'' || Pavlo Ostrikov || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|BEL}} |} ==Jadranska mreža festivalov== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Christy'' || ''Christy'' || Brendan Canty || {{flagicon|IRL}} |- | ''Maldoror'' || ''Maldoror'' || Fabrice du Welz || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Miyazaki: Navdih narave'' || ''Miyazaki: L'Esprit de la Nature'' || Leo Favier || {{flagicon|FRA}} |- | ''Perla'' || ''Perla'' || Alexandra Makarová || {{flagicon|SVK}}{{flagicon|AUT}} |- | ''Prenova'' || ''Renovacija'' || Gabriele Urbonaite || {{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|BEL}} |- | ''V Adamovem interesu'' || ''L'intéret d'Adam'' || Laura Wandel || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |} ==Kinobalon== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Aleque in Issay'' || ''Aleque & Issay'' || Tora Martens || {{flagicon|SWE}} |- | ''Gospodična Škorenjček'' || ''Mlle Bottine'' || Yan Lanouette Turgeon || {{flagicon|CAN}} |- | ''Hola, Frida'' || ''Hola Frida'' || André Kadi, Karine Vézina || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Honey'' || ''Honey'' || Natasha Arthy || {{flagicon|DNK}} |- | ''Lučka'' || ''Lampje'' || Margien Rogaar || {{flagicon|NLD}} |- | ''Mary Anning, raziskovalka fosilov'' || ''Mary Anning, chasseuse de fossils'' || Marcel Barelli || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|BEL}} |} ==Retrospektiva: Kelly Reichardt== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Meekov odcep'' || ''Meek's Cutoff'' || rowspan=8|Kelly Reichardt || rowspan=8|{{flagicon|USA}} || 2010 |- | ''Nočne poti'' || ''Night Moves'' || 2013 |- | ''Pojavljanje'' || ''Showing Up'' || 2022 |- | ''Prva krava'' || ''First Cow'' || 2019 |- | ''Stara radost'' || ''Old Joy'' || 2006 |- | ''Travna reka'' || ''River of Grass'' || 1994 |- | ''Wendy in Lucy'' || ''Wendy and Lucy'' || 2008 |- | ''Ženske zgodbe'' || ''Certain Women'' || 2016 |} ==Posvečeno: Julija Solnceva== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Očarljiva Desna'' || ''Začarovanaja Desna / Зачарована Десна'' || rowspan=2|Julija Solnceva || rowspan=4|{{flag icon|Soviet Union}} ({{flagicon|UKR}}) || 1964 |- | ''Pesnitev o morju'' || ''Poema o more / Поэма о море'' || 1958 |- | ''Zemlja'' || ''Zemlja / Земля'' || Aleksandr Dovženko || 1930 |- | ''Zgodba o vojnih letih'' || ''Povest plamenih let / Повесть пламенных лет'' || Julija Solnceva || 1961 |} ==Fokus: Aleluja, zabušant sem== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Aleluja, zabušant sem'' || ''Hallelujah I'm a Bum'' || Lewis Milestone || {{flagicon|USA}} || 1933 |- | ''In to v ponedeljek zjutraj'' || ''Und das am Montagmorgen'' || Luigi Comencini || {{flagicon|DEU}} || 1959 |- | ''Praznik'' || ''Holiday'' || George Cukor || {{flagicon|USA}} || 1938 |- | ''Prestopnika'' || ''Los delincuentes'' || Rodrigo Moreno || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|BRA}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|CHL}} || 2023 |- | ''Velika požrtija'' || ''La grande bouffe'' || Marco Ferreri || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1973 |} ==Kino-integral: Zoltán Huszárik== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Groteska'' || ''Groteszk'' || rowspan=5|Zoltán Huszárik || rowspan=5|{{flagicon|HUN}} || 1963 |- | ''Elegija'' || ''Elégia'' || 1965 |- | ''Capriccio'' || ''Capriccio'' || 1969 |- | ''Poklon starkam'' || ''Tisztelet az öregasszonyoknak'' || 1971 |- | ''Kakor vam drago'' || ''A Piacere'' || 1976 |} ==Evropa na kratko== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- ! colspan=4|<small>I. sklop</small> |- | ''Dan za savno'' || ''Sannapäiv'' || Anna Hints, Tushar Prakash || {{flagicon|EST}} |- | ''Loynes'' || ''Loynes'' || Dorian Jespers || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|MKD}} |- | ''Grške marelice'' || ''Grčke marelice'' || Jan Krevatin || {{flagicon|HRV}} |- | ''Klic siren'' || ''La voix des sirenes'' || Gianluigi Toccafondo || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} |- | ''Prekinitev ognja'' || ''Prekid vatre'' || Jakob Krese || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} |- ! colspan=4|<small>II. sklop</small> |- | ''Apocalypse'' || ''Apocalypse'' || Benoit Mér || {{flagicon|FRA}} |- | ''Silent Panorama'' || ''Silent Panorama'' || Nicolas Piret || {{flagicon|BEL}} |- | ''Rhoda'' || ''Rhoda'' || Alex Lawther || {{flagicon|GBR}} |- | ''Genealogija nasilja'' || ''Généalogie de la violence'' || Mohamed Bourouissa || {{flagicon|FRA}} |- | ''Pobeg skozi kukavičje gnezdo'' || ''Izlaz kroz ludaru'' || Nikola Ilić || {{flagicon|CHE}} |- | ''Eksplodirajoče dekle'' || ''La Fille qui explose'' || Caroline Poggi, Jonathan Vinel || {{flagicon|FRA}} |- | ''Veseli me, da si zdaj mrtev'' || ''I'm Glad You're Dead Now'' || Tawfeek Barhom || {{flagicon|GRC}}{{flagicon|FRA}}{{flag icon|Palestine}} |- ! colspan=4|<small>III. sklop</small> |- | ''En aplavz za smrt'' || ''A Round of Applause for Death'' || Stephen Irwin || {{flagicon|GBR}} |- | ''Ni boga ni očeta'' || ''Ni Dieu ni pere'' || Paul Kermarec || {{flagicon|FRA}} |- | ''Nezaželene vezi'' || ''Ungewollte Verwandtschaft'' || Pavel Mozhar || {{flagicon|DEU}} |- | colspan=2|''Kismet'' || [[Žiga Virc]]|| {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Pomaranča iz Jaffe'' || ''An Orange from Jaffa'' || Mohammed Almughanni || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} |- | ''Alisveris'' || ''Alisveris'' || Vasile Todinca || {{flagicon|ROU}} |} ==VOD== Sklopa filmov, ki si jih je bilo mogoče ogledati le kot video na zahtevo (VOD, video on demand). ===Kratki filmi Ester Ivakič=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Srdohrd'' || rowspan=6|Ester Ivakič || rowspan=6|{{flagicon|SVN}} || 2016 |- | ''Assunta'' || 2018 |- | ''Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš'' || 2019 |- | ''Okrog obrnjen zrak'' || 2020 |- | ''Magični grad je tu'' || 2021 |- | ''Preprost člouk in konec sveta'' || 2022 |} ===Sodobni hrvaški kratki film=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Nizka trava'' || ''Niska trava'' || David Gašo || {{flagicon|HRV}} |- | ''Prava resnica o pretepu'' || ''Prava istina priče o šori'' || Andrea Slaviček || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|ESP}} |- | ''Skummy'' || ''Skummy'' || Saša Postić || rowspan=8|{{flagicon|HRV}} |- | ''Ni zima za komarje'' || ''Nije zima za komarce'' || Josip Jukić, Klara Šovagović |- | ''Ne spodobi se plesati na grobu'' || ''Nije pristojno plesat po grobu'' || Ana Šiškov |- | ''Zof'' || ''Zof'' || Rino Barbir |- | ''Flek'' || ''Fleka'' || Sara Alavanić |- | ''Arka'' || ''Arka'' || Mladen Stanić |- | ''Nekega dne se bo zgodilo nekaj strašnega'' || ''Jednog dana dogodit će se nešto strašno'' || Dalija Dozet |- | ''Krdelo'' || ''Čopor'' || Marko Jukić |} =Sklici in viri= {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_katalog/Liffe_katalog_2025_low_res_2.pdf |title=Katalog 36. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/sl/festival/nagrajenci |title=Nagrajenci |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/vodomec-36-liffa-poletel-k-modri-caplji-tihi-refleksiji-o-dusevnih-motnjah-in-prebolevanju/764959 |title=Vodomec 36. Liffa poletel k Modri čaplji, tihi refleksiji o duševnih motnjah in prebolevanju |accessdate=27. 1. 2026 |date=22. 11. 2025 |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v filmu]] 3ybd1ap7t2liyi3ulhvntkwfyi2cttb 0 597615 6658245 6651192 2026-04-10T11:28:07Z VidicK01 193275 /* Državnozborske volitve */ uradni izidi 6658245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Sloga | country = Slovenija | colorcode = #2d3e52 | logo = [[Slika:SLOGA stranka LOGOTIP (cropped).jpg|250px]] | foundation = 7. april 2018 | headquarters = {{nowrap|Trg zbora odposlancev 64}}<br>1330 Kočevje | ideology = | position = [[liberalizem]]<br>[[korupcija|boj proti korupciji]]<br>[[populizem]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#2d3e52;}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#2d3e52;}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#2d3e52;}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|2|2750|hex=#2d3e52;}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|#2d3e52;}} sivomodra | website = | european affiliation = | slogan = ''Moč je v Slogi!'' | president = [[Janko Veber]] | membership = }} '''SLOGA''' je [[Slovenci|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Janko Veber]], nekdanji župan Kočevja, predsednik Državnega zbora in poslanec [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Ustanovni kongres je potekal 7. aprila 2018 v Ljubljani, na njem je bil Veber izvoljen za predsednika stranke.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nastala je Sloga, stranka, ki jo vodi Janko Veber|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nastala-je-sloga-stranka-ki-jo-vodi-janko-veber/451206|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === 19. decembra 2017 je [[Seznam poslancev 7. državnega zbora Republike Slovenije|tedanji poslanec]] Janko Veber izstopil iz [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanske skupine SD]] in kot razlog navedel neenotnost v zvezi z glasovanji.<ref>{{Navedi splet|title=Veber izstopil iz poslanske skupine SD-ja: "Ne morem podpreti škodljivih odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veber-izstopil-iz-poslanske-skupine-sd-ja-ne-morem-podpreti-skodljivih-odlocitev/440933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 8. januarja 2018 sledil še izstop iz stranke, odločitev pa je Veber pojasnil z besedami, da se ne more poenotiti s stališči stranke, ki »gredo v smer, da razvrednotijo vse tisto, kar so generacije in generacije v Sloveniji ustvarjale.«<ref>{{Navedi splet|title=Janko Veber odhaja iz SD-ja. Levanič: Očitno je prevladala želja po lastni stranki.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janko-veber-odhaja-iz-sd-ja-levanic-ocitno-je-prevladala-zelja-po-lastni-stranki/442438|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Društvo ''Sloga'' je delovalo že pred uradno ustanovitvijo stranke, slednjo pa je Veber napovedal 8. marca 2018, ko je že imel zbranih 200 potrebnih overjenih podpisov podpore.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Janko Veber ustanavlja stranko Sloga, ustanovni kongres aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janko-veber-ustanavlja-stranko-sloga-ustanovni-kongres-aprila/448283|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Napovedal je, da se ne bodo ukvarjali z ideologijo ter med prioritetami izpostavil »vrnitev oblasti ljudstvu« in »dostojno življenje z donosom iz skupne lastnine vsem državljanom.«<ref name=":2" /> === Ustanovitev === Ustanovni kongres nove stranke se je odvil v soboto, 7. aprila 2018 v Ljubljani. Na njem so izvolili organe stranke, sprejeli program in se seznanili z izhodišči za državnozborske volitve, med katerimi so vnovič izpostavili odnos do družbene lastnine.<ref name=":1" /> Na dogodku sta poleg izvoljenega predsednika Vebra spregovorili tudi podjetnik [[Matjaž Gams]], ekonomist Marko Golob in nekdanji kirurg z UKC, Zvonko Hočevar.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sloga proti kraljevini političnih elit, SD stavi na preverjene obraze {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-bi-radi-poskrbeli-za-vecjo-sreco-in-samozavest-slovencev-in-slovenk.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> V stranki so napovedali »takojšnjo prekinitev razprodaje skupnega premoženja državljanov.«<ref name=":0" /> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 5.072 | 0,57 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#2d3e52}} | {{steady}} 0 | 17. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 564 | 0,05 | {{Decrease}} 0,52 | {{Composition bar|0|90|hex=#2d3e52}} | {{steady}} 0 | 19. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 251 | 0,02 | {{Decrease}} 0,03 | {{Composition bar|0|90|hex=#2d3e52}} | {{steady}} 0 | 16. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2018 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Istega dne, ko je izstopil iz SD, je Veber napovedal predvolilno zavezništvo Sloge s stranko Združena levica – [[Demokratična stranka dela]] (ZL – DSD).<ref>{{Navedi splet|title=Po izstopu iz SD Veber napovedal koalicijo s stranko ZL – DSD in drugimi skupinami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janko-veber-izstopil-se-iz-stranke-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Uradni dogovor o skupnem nastopu na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] sta Veber in [[Franc Žnidaršič]] podpisala 10. januarja 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Veber in Žnidaršič na volitve s koalicijo Združena levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veber-in-znidarsic-na-volitve-s-koalicijo-zdruzena-levica/442669|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Stranki sta oblikovali in vložili skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija Združene levice in stranke Sloga bi zaščitila skupno zasebno lastnino|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/stranke-in-liste/koalicija-zdruzene-levice-in-stranke-sloga-bi-zascitila-skupno-zasebno-lastnino/453825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ob tem je prišlo do zavrnitve v [[5. volilna enota (Slovenija)|5. volilni enoti (Celje)]], kjer naj bi bilo na listi preveč žensk, stranki sta vložili pritožbo, a ji ni bilo ugojeno, zato liste v tej enoti ni bilo na glasovnici.<ref>{{Navedi splet|title=Lista Združene desnice zavrnjena tudi v kranjski volilni enoti, na listi Združene levice in Sloge preveč žensk|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lista-zdruzene-desnice-zavrnjena-tudi-v-kranjski-volilni-enoti-na-listi-zdruzene-levice-in-sloge-prevec-zensk/454157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Veber je pritožbo vložil tudi zaradi različne obravnave parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank po zakonu RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Veber: Zakon o RTV SLO neustaven, ker so neparlamentarne stranke v neenakem položaju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/novice/veber-zakon-o-rtv-slo-neustaven-ker-so-neparlamentarne-stranke-v-neenakem-polozaju/456145|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Na volitvah 3. junija 2018 je koalicija strank prejela 0,57 % glasov in se ni uvrstila v državni zbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=2018-06-15|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> Veber je v odzivu za javnost volitve označil za »nepoštene, neenakopravne in nesvobodne.«<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi volilnih izidov Zidanšek odstopil, odstop ponuja tudi Tonin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/novice/zaradi-volilnih-izidov-zidansek-odstopil-odstop-ponuja-tudi-tonin/456926|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Sa J. , G. K. , G. C. , L.|last=L}}</ref> Sloga je skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi strankami vložila pobudo za oceno ustavnosti zapisnika DVK o ugotovitvi izida predčasnih volitev, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pobude zunajparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-pobude-zunajparlamentarnih-strank/461580|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Sa|last=J}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Februarja 2022 se je Sloga pridružila Zavezništvu osvobodimo Slovenijo (ZOS), ki ga je pred volitvami tvorila stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] [[Andrej Šiško|Andreja Šiška]].<ref>{{Navedi splet|title=Anica Bidar na volitve s stranko Za ljudstvo Slovenije, Šiškova Zedinjena Slovenija v koalicijo ZOS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anica-bidar-na-volitve-s-stranko-za-ljudstvo-slovenije-siskova-zedinjena-slovenija-v-koalicijo-zos/610858|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Med programskimi prioritetami so izpostavili svobodno izbiro pri cepljenju, samooskrbo prebivalstva in vrnitev suverenosti države.<ref>{{Navedi splet|title=Med programskimi izhodišči Zavezništva osvobodimo Slovenijo tudi ukinitev PCT-pogoja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-programskimi-izhodisci-zaveznistva-osvobodimo-slovenijo-tudi-ukinitev-pct-pogoja/611106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> DVK jim je liste potrdila le v treh enotah, medtem ko je v [[7. volilna enota (Slovenija)|7. volilni enoti (Maribor)]] potrdila listo z imenom Gibanje Zedinjena Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=V Zavezništvu osvobodimo Slovenjo vložili pobudo za oceno ustavnosti volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-zaveznistvu-osvobodimo-slovenjo-vlozili-pobudo-za-oceno-ustavnosti-volitev/619896|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 21. aprila 2022, tri dni pred volitvami, so predsedniki strank zato napovedali bojkot volitev, ki naj bi bile po njihovem mnenju neveljavne.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavniki Zavezništva osvobodimo Slovenijo na volitvah ne bodo oddali svojega glasu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/predstavniki-zaveznistva-osvobodimo-slovenijo-na-volitvah-ne-bodo-oddali-svojega-glasu/620744|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Zavezništvo je na volitvah prejelo 0,05 % glasov in zasedlo predzadnje mesto med kandidatnimi listami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 12. januarja 2026 je [[Dejan Kaloh]], poslanec in predsednik stranke [[Suvereni]] v televizijskem pogovoru razkril, da bo na njihovi listi kandidiral tudi Janko Veber, predsednik stranke Sloga.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma|date=2026-01-12}}</ref> 15. januarja je bilo nato javno oznanjeno, da sta stranki dosegli dogovor o sodelovanju, pri čemer naj bi se Sloga s svojimi kandidati priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-28|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sodelovanje je kasneje propadlo, saj so se kandidati Suverenih v treh volilnih enotah priključili listi stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]],<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: V vladi ni stranke, ki bi se zavzemala za položaj upokojencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavec-v-vladi-ni-stranke-ki-bi-se-zavzemala-za-polozaj-upokojencev/336703|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sloga pa je vložila svojo listo kandidatov le v četrti volilni enoti (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-28|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Lokalne volitve == === Lokalne volitve 2018 === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Sloveniji 2018}} Na volitvah 2018 je predsednik Sloge Janko Veber kandidiral za župana [[Občina Kočevje|občine Kočevje]], ki jo je sicer že vodil v mandatu od 2006 do 2010. Prejel je 1.278 oziroma 19,11 % glasov in bil že v prvem krogu poražen proti [[Vladimir Prebilič|Vladimirju Prebiliču]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_kocevje.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-28}}</ref> Lista Sloge je medtem prejela 932 glasov in osvojila tri mandate v občinskem svetu.<ref name=":3" /> === Lokalne volitve 2022 === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Sloveniji 2022}} Na volitvah 2022 se je Veber znova potegoval za funkcijo župana. Prejel je 487 oziroma 8,26 % glasov, mandat je vnovič osvojil Prebilič v prvem krogu.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kocevje/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Kočevje|date=2022-12-12|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> Lista Sloge je medtem prejela 484 glasov in osvojila dva mandata v občinskem svetu.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2018]] k79lywylgzugnkfzlj22c6yakh2h0n3 0 597845 6658248 6657703 2026-04-10T11:31:03Z VidicK01 193275 /* Rezultati volitev */ uradni izidi 6658248 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Zeleni Slovenije}} | name = Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij | native_name = | logo = [[Slika:SG in Zeleni LOGO.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsednika strank | leader2_name = [[Vlado Dimovski]]<br>[[Andrej Čuš]] | founded = 3. februar 2026 | headquarters = | ideology = [[zelena politika]]<br>[[socialni liberalizem]]<br>[[zeleni konservatizem]] | position = [[centrizem|sredina]]<ref name=":1" /> | slogan = ''Izbira za vse generacije'' | international = | merger = [[Stranka generacij]]<br>[[Zeleni Slovenije]] | european = | europarl = | colours = {{colorbox|#629b3c;}} [[zelena]] <br> {{colorbox|#006ea1;}} [[modra]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|31|2750|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | website = }} '''Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij''' je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki bo nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Stranka generacij]] in [[Zeleni Slovenije]], ki sta sodelovanje napovedali 3. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje povezovanja === 10. junija 2025 so predstavniki vodstva Zelenih Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> Predsednik [[Andrej Čuš]] je izpostavil, da je razdrobljenost tovrstnih strank velik faktor manka zelene alternative na državni ravni.<ref name=":0" /> V stranki [[VESNA – zelena stranka]] so potrdili prejem pobude, a so izrazili dvom v njeno iskrenost, saj da naj bi šlo za »manever desnice.« Vesna je kasneje tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]] s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Stranke generacij (SG) [[Vlado Dimovski]] je medtem k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika oktobra 2025 ustanovljene stranke [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Svet slednje je v luči ugibanj o povezovanju s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] napovedal samostojno kandidaturo, nadaljevali pa naj bi pogovore s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu tako odločili, četudi naj bi Stranki generacij prvotno ponujalo 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> === Oznanitev sodelovanja === Novica o sodelovanju Zelenih in SG je v medijih prvič zaokrožila 2. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/politikasi/status/2018376445538574751|title=Zeleni Slovenije bodo na prihajajočih volitvah nastopili skupaj s Stranko Generacij.|date=2026-02-02|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=politika.si}}</ref> Prihodnjega dne sta predsednika strank, Čuš in Dimovski, na skupni tiskovni konferenci potrdila ter uradno napovedala oblikovanje skupne liste za volitve v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Oznanila sta kandidaturo pod sloganom ''Izbira za vse generacije'' ter med prioritetami zavezništva izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> 12. februarja 2026 sta sveta obeh strank na ločenih sejah potrdila skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Kandidatna lista === 21. februarja 2026 so se kandidati strank zbrali in predstavili na predvolilni konvenciji na Vrhniki. Poudarili so zavzemanje za »trajnostni razvoj, medgeneracijsko sodelovanje in odgovorno upravljanje države« ter ob tem izrazili prepričanje, da bodo »največje presenečenje teh volitev«.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote Zelenih Slovenije so na listi med drugim predsednik Andrej Čuš (Ptuj I in Ptuj II), generalni sekretar [[Nejc Škof]] (Vrhnika), podpredsednika [[Nada Pavšer]] (Ribnica) in [[Zvonko Lah]] (Trebnje), predsednik programskega sveta Gorazd Pretnar (Radovljica I), predsednik podmladka Jaka Petrovič (Kranj II), pa tudi spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik (Ravne na Koroškem).<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Iz Stranke generacij poleg drugih kandidirajo predsednik Vlado Dimovski (Šiška I), podpredsednik Smiljan Mekicar (Murska Sobota I in II), nekdanji poslanec [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Dušan Šiško]] (Krško), nekdanji minister iz vrst [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] [[Peter Jožef Česnik]] (Tolmin), arhitekt Stojan Lipolt (Ilirska Bistrica) ter univerzitetni profesor [[Matjaž Klemenčič]] (Postojna in Koper I).<ref name=":31" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Seznam kandidatov skupne liste Zeleni Slovenije + Stranke generacij|url=https://strankageneracij.si/index.php/novosti/seznam-kandidatov-skupne-liste-zeleni-slovenije-stranke-generacij|website=strankageneracij.si|accessdate=2026-02-21}}</ref> == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#7ed957; width:2 px;" | | align="center" | '''SG''' | [[Stranka generacij]] | [[socialni liberalizem]] | [[Vlado Dimovski]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#7ed957}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#7ed957}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|48|88|#7ed957}}''' |- ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2 px;" | | align="center" | '''ZS''' | [[Zeleni Slovenije]] | zeleni konservatizem | [[Andrej Čuš]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|40|88|{{party color|Zeleni Slovenije}}}}''' |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.277 | 0,45 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Zeleni Slovenije}}}} | {{steady}} | 12. | style="background:silver" |– |- |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranki sta na volitvah 22. marca nastopili s skupno listo. Kandidatne liste sta v vseh enotah vložili 17. februarja 2026,<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> pri čemer na listi SG pripada 48 okrajev in v njih 45 kandidatov, Zelenim pa 40 okrajev in v njih 38 kandidatov.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Zeleni Slovenije]] [[Kategorija:Stranka generacij]] cmvu36271hmgmn1dsi2hcrcpeq0ev73 5 598965 6657850 6657767 2026-04-09T13:55:29Z Pinky sl 2932 Severni Kavkaz 6657850 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Severni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Severni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) q4svfmur3taejauaubl7t2lnn392w4x 6657917 6657850 2026-04-09T16:49:54Z Upwinxp 126544 /* Severni Kavkaz */ odgovor 6657917 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Severni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Severni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) : Skupnost se je letos [[:meta:Wikimedia_CEE_Spring_2026/Participants#CEE_region|prijavila]] kot "Chechnya, Dagestan" in to sem upošteval. Strogo po pravilih je torej tudi pogoj za hall of fame, da napišeš članek prav o Čečeniji ali Dagestanu (čeprav dvomim, da bi v resnici bili tako strogi, glede na to, da po mojem občutku mednarodna organizacija letos poteka rahlo po liniji najmanjšega odpora in še sami niso opazili razlike – ali pa so se je odločili ne opaziti, da jim ne bi bilo treba popravljati toliko povezav). Kogar bi veselilo pisati o Severni Osetiji, Ingušetiji, Kabardino-Balkariji ali Čerkeziji, pa lahko prispevke umesti v kategorijo Rusija in bodo ravno tako šteli za natečaj. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:49, 9. april 2026 (CEST) i5q1swfrtk0qmbw946rvij3sdjwdv9e 4 599018 6657931 6657769 2026-04-09T17:12:36Z Yerpo 8417 +1 6657931 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-09 11:50:51 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Severni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] mkc0qonb2roxkc904u42obi4d8w1iov 6657983 6657931 2026-04-09T20:12:58Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6657983 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-09 11:50:51 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Severni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ea4pjp38b3b0ta10h2w6ijmzebsdb61 6658005 6657983 2026-04-09T21:47:03Z FJJ 4310 /* Sodelujoči in prispevki */ Zgod. Avstrije 6658005 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-09 11:50:51 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Severni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] otakyyjthi4rxq1zqvdhpkxlfc2uu2m 6658043 6658005 2026-04-10T06:30:15Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ v deu 6658043 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-09 11:50:51 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Severni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] iu9qynw99a5c8q40q7rux9keom36zsg 0 599077 6657822 6657631 2026-04-09T12:02:42Z FJJ 4310 dod info 6657822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta|name=Ulica arhitekta Novaka|former_names=Bolnišnična ulica <br>(pred c. 1906)<br> Kolodvorska ulica <br>(c. 1906–c. 1960)|named_after=[[Feri Novak|Franc Novak]]|location=[[Slika:Coat of arms of Murska Sobota.svg|25px|Grb Mestne občine Murska Sobota]] [[Murska Sobota]]|terminus_a=Križišče s Slovensko ulico|terminus_b=[[železniška postaja Murska Sobota]]|image=Ulica arhitekta Novaka, Murska Sobota.jpg|image_alt=Ulica arhitekta Novaka v Murski Soboti. Pogled od Slovenske ulice proti železniški postaji.|caption=Pogled proti železniški postaji}} '''Ulica arhitekta Novaka''' je [[ulica]] v središču [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. == Poimenovanje == Poimenovana je po [[Feri Novak|Francu Novaku]], murskosoboškemu arhitektu in urbanistu. Je edina ulica s tem imenom v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kako pogosta so enaka imena naselij in ulic?|url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Search?s=arhitekta%20novaka&streets=1|website=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2026-03-07}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Poplava v Murski Soboti (5).jpg|sličica|220x220_pik|Takratna Kolodvorska ulica v poplavi novembra 1925. V daljavi na sredini je vidna takratna bolnišnica.]] Prvotno se je imenovala ''Bolnišnična''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bolnišnična ulica - Kórház utcza (danes Ulica arhitekta Novaka)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bolnisnicna-ulica-korhaz-utcza-danes-ulica-arhitekta-novaka/|accessdate=2026-03-07|date=10. 2. 2015|website=Portal Kamra}}</ref> ali ''Bolniška ulica''<ref>{{Navedi splet|title=Soboške ulice (imena) skozi čas|url=https://www.pomurski-muzej.si/pages/posts/soboke-ulice-imena-skozi-as-159.php|website=Pomurski muzej Murska Sobota|accessdate=2026-03-07|last=Kuzmič|first=Franc}}</ref> (madž. ''Kórház utca''), po gradnji prve bolnišnice leta 1893.<ref name=":0" /> Po gradnji železniške proge Murska Sobota–[[Budimpešta]] leta 1906 so jo preimenovali v Kolodvorsko ulico (madž. ''Vasút utca''). Po smrtni nesreči mestnega urbanista Franca Novaka leta 1959 so jo preimenovali njemu v čast. == Opis == Poteka v smeri zahod–vzhod. Hišne številke se začnejo na zahodni strani, kjer se Ulica arhitekta Novaka priključi na [[Slovenska ulica, Murska Sobota|Slovensko ulico]]. Južna stran ulice med Slovensko in [[Gregorčičeva ulica, Murska Sobota|Gregoričičevo ulico]] je skoraj v celoti prazna. Leta 2021 so porušili kompleks [[Veletrgovina Potrošnik|Veletrgovine Potrošnik]], ki je stal na tem mestu. Od takrat je na parceli divje parkirišče. Lastnik parcele je bil [[Mercator]], ki je tu nameraval zgraditi trgovsko središče. Mestna občina se je z Mercatorjem pogovarjala tudi o gradnji upravnega centra, a sta oba projekta zastala.<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/vecmilijonska-investicija-na-divjem-parkiriscu-v-murski-soboti-bi-namesto-trgovskega|title=Večmilijonska investicija: Na 'divjem parkirišču' v Murski Soboti bi namesto trgovskega centra lahko zrasel ...|date=2025-02-13|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref> Leta 2025 je Mercator parcelo prodal podjetju Alpin ŠTIRI LJ, ki načrtov s parcelo ni razkrilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/ekskluzivno-mercator-ni-vec-lastnik-zemljisca-v-srediscu-murske-sobote-kaj-bo-z-nakupovalnim-centrom/309371|title=Ekskluzivno: Mercator ni več lastnik zemljišča v središču Murske Sobote, kaj bo z nakupovalnim centrom?|date=2025-09-22|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/kdo-je-ante-bracic-skrivnostni-poslovnez-ki-je-kupil-najboljso-parcelo-v-murski-soboti/309577|title=Kdo je Ante Bračić, skrivnostni poslovnež, ki je kupil najboljšo parcelo v Murski Soboti|date=2025-09-23|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref> Proti vzhodu je krožišče z Gregorčičevo ulico, na vzhodnem koncu je [[Železniška postaja Murska Sobota|železniška postaja]]. Tam se ulica razcepi desno na (slepo) parkirišče za zaposlene [[Slovenske železnice|SŽ]] in levo okoli parne lokomotive, kjer se priključi na Partizansko ulico. == Pomembnejše zgradbe, objekti in ustanove == * hiša [[Franc Bajlec|Franca Bajleca]] (hišna št. 2) – po letu 1954 ginekološko-porodniški oddelek bolnišnice<ref>{{Navedi revijo|last=Cipot|first=Aleš|date=februar 2025|title=Sprehod po Slovenski ulici|url=https://www.murska-sobota.si/sites/default/files/2025-02/soboske_novine_februar_2025.pdf|magazine=Soboške novine|page=9|access-date=2026-04-09}}</ref>, po tem delavnice [[Tovarna Mura|Mure]], pozneje pisarne [[Veletrgovina Potrošnik|Potrošnika]] * Brandijeva vila<ref>{{Navedi splet|url=https://eid.gov.si/#!/enota/6812|title=Murska Sobota - Brandijeva vila|accessdate=2026-04-08|website=Register nepremične kulturne dediščine}}</ref>, v kateri je [[Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje|Zavod za zaposlovanje]] (št. 3) * [[Policijska uprava Murska Sobota]] (št. 5) * [[Policijska postaja]] Murska Sobota (št. 11) * ''Žuta kuča'', poslovna zgradba (št. 13) * [[MOL Slovenija]] (št. 6) * [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] Murska Sobota (št. 2b) * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]], Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Murska Sobota (št. 2b) * [[Zavod za gozdove]], območna enota Murska Sobota (št. 17) * parna lokomotiva JŽ 53-017 ''Gorička Mariška'' * [[železniška postaja Murska Sobota]] (št. 23) * stanovanjska bloka, zgrajena po Novakovih načrtih: št. 7 (enakega tipa kot ob [[Ulica Štefana Kovača, Murska Sobota|ulici Štefana Kovača]]) in št. 19 (''bobi blok'') == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ulice v Murski Soboti]] [[Kategorija:Feri Novak]] 7kd4a0sbtpxl77vzj7ant52ratchgqm 0 599795 6658157 6657663 2026-04-10T10:03:56Z VidicK01 193275 aktualno 6658157 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Trenutni minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Trenutni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Predsednik trenutne 15. vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Trenutni minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Trenutni minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec II |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Sevnica|občine Sevnice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Trenutni minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota I |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Trenutni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad II |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] m75fbja4ejib5if1r1fk4q74vxqxern 118 599889 6657970 6657310 2026-04-09T19:37:29Z Oleksandr Miziuk 256992 6657970 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] | image = Sedež podjetja poraVnava d.o.o. v Kočevju.jpg }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == V medijskih objavah je bilo navedeno, da poraVnava d.o.o. deluje na področju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> Portal Žurnal24 je v primerjalnem članku več odškodninskih podjetij predstavil tudi poslovne kazalnike podjetja poraVnava d.o.o. za leto 2019. Po teh podatkih je podjetje doseglo 708.475,57 evra prihodkov ter imelo povprečno 14,65 zaposlenega.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po javno dostopnih bonitetnih podatkih za leto 2024 je imelo podjetje 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Po navedbah podjetja ima družba poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Medijska prisotnost == Podjetje se v slovenskih medijih pojavlja kot eden izmed ponudnikov storitev na področju odškodnin ter kot sogovornik v prispevkih o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. Direktor Ivan Gabrič je bil v članku portala Finance.si citiran kot strokovni sogovornik glede postopkov uveljavljanja odškodnin, pri čemer je izpostavil pomen pravočasnega ukrepanja po nezgodi in zbiranja dokazov.<ref name="finance">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance-vlagatelj/odskodnina-kako-sproziti-postopek-za-telesne-poskodbe/a/8987771 |title=Odškodnina: kako sprožiti postopek za telesne poškodbe |publisher=Finance.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> V istem članku je opozoril tudi na zahtevnost dokazovanja odgovornosti ter pomen strokovne pomoči pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.<ref name="finance" /> V medijih je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi pravnica Lana Ferhatbegović, vodja poslovne enote poraVnava v Kočevju.<ref name="svet24">{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/kronika/kako-se-odzvati-ce-udarna-jama-poskoduje-pnevmatiko-1809538 |title=Kako se odzvati, če udarna jama poškoduje pnevmatiko |publisher=Svet24 |accessdate=2026-04-07}}</ref> V članku portala Svet24 je poudarila pomen zbiranja dokazov na kraju dogodka, vključno s policijskim zapisnikom, za uspešno uveljavljanje odškodnine.<ref name="svet24" /> Ferhatbegovićeva je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi v članku portala RegionalObala, kjer je komentirala najpogostejše poškodbe pri delu ter tveganja, povezana z uporabo delovne opreme.<ref name="regional">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/v-lanskem-letu-je-bilo-v-sloveniji-15-smrtnih-nezgod-na-delu-kateri-so-najpogostejsi-vzroki-za-te-cr |title=V lanskem letu je bilo v Sloveniji 15 smrtnih nezgod na delu |publisher=RegionalObala.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] slhdvx1cfebnvcpp4j1pvf7t9b8jmx2 6657995 6657970 2026-04-09T20:49:42Z Oleksandr Miziuk 256992 6657995 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Komentar ČU|1=Popolnoma preurejeno. Odstranjene oglasne vsebine in neustrezen vir. Besedilo je zdaj v nevtralnem slogu. Dodani so uradni in neodvisni viri (AJPES, Bizi) ter omembe v medijih (Finance.si, Žurnal24, Svet24, RegionalObala), kjer je podjetje citirano kot strokovni sogovornik.}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] | image = Sedež podjetja poraVnava d.o.o. v Kočevju.jpg }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == V medijskih objavah je bilo navedeno, da poraVnava d.o.o. deluje na področju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> Portal Žurnal24 je v primerjalnem članku več odškodninskih podjetij predstavil tudi poslovne kazalnike podjetja poraVnava d.o.o. za leto 2019. Po teh podatkih je podjetje doseglo 708.475,57 evra prihodkov ter imelo povprečno 14,65 zaposlenega.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po javno dostopnih bonitetnih podatkih za leto 2024 je imelo podjetje 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Po navedbah podjetja ima družba poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Medijska prisotnost == Podjetje se v slovenskih medijih pojavlja kot eden izmed ponudnikov storitev na področju odškodnin ter kot sogovornik v prispevkih o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. Direktor Ivan Gabrič je bil v članku portala Finance.si citiran kot strokovni sogovornik glede postopkov uveljavljanja odškodnin, pri čemer je izpostavil pomen pravočasnega ukrepanja po nezgodi in zbiranja dokazov.<ref name="finance">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance-vlagatelj/odskodnina-kako-sproziti-postopek-za-telesne-poskodbe/a/8987771 |title=Odškodnina: kako sprožiti postopek za telesne poškodbe |publisher=Finance.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> V istem članku je opozoril tudi na zahtevnost dokazovanja odgovornosti ter pomen strokovne pomoči pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.<ref name="finance" /> V medijih je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi pravnica Lana Ferhatbegović, vodja poslovne enote poraVnava v Kočevju.<ref name="svet24">{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/kronika/kako-se-odzvati-ce-udarna-jama-poskoduje-pnevmatiko-1809538 |title=Kako se odzvati, če udarna jama poškoduje pnevmatiko |publisher=Svet24 |accessdate=2026-04-07}}</ref> V članku portala Svet24 je poudarila pomen zbiranja dokazov na kraju dogodka, vključno s policijskim zapisnikom, za uspešno uveljavljanje odškodnine.<ref name="svet24" /> Ferhatbegovićeva je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi v članku portala RegionalObala, kjer je komentirala najpogostejše poškodbe pri delu ter tveganja, povezana z uporabo delovne opreme.<ref name="regional">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/v-lanskem-letu-je-bilo-v-sloveniji-15-smrtnih-nezgod-na-delu-kateri-so-najpogostejsi-vzroki-za-te-cr |title=V lanskem letu je bilo v Sloveniji 15 smrtnih nezgod na delu |publisher=RegionalObala.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] l22ufns4hm6cf21ezcokc891wpw9dl5 6657997 6657995 2026-04-09T21:08:06Z Oleksandr Miziuk 256992 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6657997 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovensko pravno podjetje}} {{Teme osnutkov|biography|eastern-europe}} {{AfC topic|org}} {{Predložitev ČU|||ts=20260409230806|u=Oleksandr Miziuk|ns=118}} {{v delu}} {{Komentar ČU|1=Popolnoma preurejeno. Odstranjene oglasne vsebine in neustrezen vir. Besedilo je zdaj v nevtralnem slogu. Dodani so uradni in neodvisni viri (AJPES, Bizi) ter omembe v medijih (Finance.si, Žurnal24, Svet24, RegionalObala), kjer je podjetje citirano kot strokovni sogovornik.}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] | image = Sedež podjetja poraVnava d.o.o. v Kočevju.jpg }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == V medijskih objavah je bilo navedeno, da poraVnava d.o.o. deluje na področju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> Portal Žurnal24 je v primerjalnem članku več odškodninskih podjetij predstavil tudi poslovne kazalnike podjetja poraVnava d.o.o. za leto 2019. Po teh podatkih je podjetje doseglo 708.475,57 evra prihodkov ter imelo povprečno 14,65 zaposlenega.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po javno dostopnih bonitetnih podatkih za leto 2024 je imelo podjetje 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Po navedbah podjetja ima družba poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Medijska prisotnost == Podjetje se v slovenskih medijih pojavlja kot eden izmed ponudnikov storitev na področju odškodnin ter kot sogovornik v prispevkih o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. Direktor Ivan Gabrič je bil v članku portala Finance.si citiran kot strokovni sogovornik glede postopkov uveljavljanja odškodnin, pri čemer je izpostavil pomen pravočasnega ukrepanja po nezgodi in zbiranja dokazov.<ref name="finance">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance-vlagatelj/odskodnina-kako-sproziti-postopek-za-telesne-poskodbe/a/8987771 |title=Odškodnina: kako sprožiti postopek za telesne poškodbe |publisher=Finance.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> V istem članku je opozoril tudi na zahtevnost dokazovanja odgovornosti ter pomen strokovne pomoči pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.<ref name="finance" /> V medijih je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi pravnica Lana Ferhatbegović, vodja poslovne enote poraVnava v Kočevju.<ref name="svet24">{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/kronika/kako-se-odzvati-ce-udarna-jama-poskoduje-pnevmatiko-1809538 |title=Kako se odzvati, če udarna jama poškoduje pnevmatiko |publisher=Svet24 |accessdate=2026-04-07}}</ref> V članku portala Svet24 je poudarila pomen zbiranja dokazov na kraju dogodka, vključno s policijskim zapisnikom, za uspešno uveljavljanje odškodnine.<ref name="svet24" /> Ferhatbegovićeva je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi v članku portala RegionalObala, kjer je komentirala najpogostejše poškodbe pri delu ter tveganja, povezana z uporabo delovne opreme.<ref name="regional">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/v-lanskem-letu-je-bilo-v-sloveniji-15-smrtnih-nezgod-na-delu-kateri-so-najpogostejsi-vzroki-za-te-cr |title=V lanskem letu je bilo v Sloveniji 15 smrtnih nezgod na delu |publisher=RegionalObala.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] g2e38ty8czcz22872hvmzt4ztxnf2c1 6658028 6657997 2026-04-10T05:09:18Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: podjetje - Predložitev se nanaša na podjetje ali organizacijo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6658028 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|corp|u=Oleksandr Miziuk|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260410070918|ts=20260409230806}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|small=yes|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Vse navedene medijske omembe so bežne, razen članka v Žurnal24, ki pa ni dovolj kvaliteten vir, da bi lahko sam dokazoval odmevnost. Tudi tisti članek zgleda zelo odkrito promocijski, čeprav ni označen kot oglas. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:09, 10. april 2026 (CEST)}} ---- {{Kratki opis|Slovensko pravno podjetje}} {{Teme osnutkov|biography|eastern-europe}} {{AfC topic|org}} {{v delu}} {{Komentar ČU|1=Popolnoma preurejeno. Odstranjene oglasne vsebine in neustrezen vir. Besedilo je zdaj v nevtralnem slogu. Dodani so uradni in neodvisni viri (AJPES, Bizi) ter omembe v medijih (Finance.si, Žurnal24, Svet24, RegionalObala), kjer je podjetje citirano kot strokovni sogovornik.}} {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] | image = Sedež podjetja poraVnava d.o.o. v Kočevju.jpg }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == V medijskih objavah je bilo navedeno, da poraVnava d.o.o. deluje na področju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> Portal Žurnal24 je v primerjalnem članku več odškodninskih podjetij predstavil tudi poslovne kazalnike podjetja poraVnava d.o.o. za leto 2019. Po teh podatkih je podjetje doseglo 708.475,57 evra prihodkov ter imelo povprečno 14,65 zaposlenega.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po javno dostopnih bonitetnih podatkih za leto 2024 je imelo podjetje 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Po navedbah podjetja ima družba poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Medijska prisotnost == Podjetje se v slovenskih medijih pojavlja kot eden izmed ponudnikov storitev na področju odškodnin ter kot sogovornik v prispevkih o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. Direktor Ivan Gabrič je bil v članku portala Finance.si citiran kot strokovni sogovornik glede postopkov uveljavljanja odškodnin, pri čemer je izpostavil pomen pravočasnega ukrepanja po nezgodi in zbiranja dokazov.<ref name="finance">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance-vlagatelj/odskodnina-kako-sproziti-postopek-za-telesne-poskodbe/a/8987771 |title=Odškodnina: kako sprožiti postopek za telesne poškodbe |publisher=Finance.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> V istem članku je opozoril tudi na zahtevnost dokazovanja odgovornosti ter pomen strokovne pomoči pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.<ref name="finance" /> V medijih je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi pravnica Lana Ferhatbegović, vodja poslovne enote poraVnava v Kočevju.<ref name="svet24">{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/kronika/kako-se-odzvati-ce-udarna-jama-poskoduje-pnevmatiko-1809538 |title=Kako se odzvati, če udarna jama poškoduje pnevmatiko |publisher=Svet24 |accessdate=2026-04-07}}</ref> V članku portala Svet24 je poudarila pomen zbiranja dokazov na kraju dogodka, vključno s policijskim zapisnikom, za uspešno uveljavljanje odškodnine.<ref name="svet24" /> Ferhatbegovićeva je bila kot predstavnica podjetja omenjena tudi v članku portala RegionalObala, kjer je komentirala najpogostejše poškodbe pri delu ter tveganja, povezana z uporabo delovne opreme.<ref name="regional">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/v-lanskem-letu-je-bilo-v-sloveniji-15-smrtnih-nezgod-na-delu-kateri-so-najpogostejsi-vzroki-za-te-cr |title=V lanskem letu je bilo v Sloveniji 15 smrtnih nezgod na delu |publisher=RegionalObala.si |accessdate=2026-04-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[:Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[:Kategorija:Kočevje]] khlkg29prz97mdq2vh0rxwbnerw2gt9 3 600043 6658027 6653394 2026-04-10T05:09:18Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:PoraVnava d.o.o.|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6658027 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:PoraVnava d.o.o.|PoraVnava d.o.o.]] (28. marec) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Iz sklicev tega osnutka ni razvidno, da je tema [[Wikipedija:Odmevnost|primerna za članek v Wikipediji]]. Če povzamemo, osnutek potrebuje več objavljenih virov, ki so: <br /> *''poglobljeni'' (ne le bežne omembe ali rutinske objave) *[[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivi'']] *[[Wikipedija:SEKUNDARNI|''sekundarni'']] *''strogo neodvisni'' od subjekta <br /> Pred ponovno predložitvijo se prepričajte, da ste dodali sklice, ki ustrezajo ''vsem štirim'' merilom. Če dodatnih sklicev ni mogoče najti, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:PoraVnava_d.o.o. '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:PoraVnava_d.o.o. '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> Beri prosim tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se raje vzdrži pisanja o podjetju, s katerim si osebno povezan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:32, 30. marec 2026 (CEST) :Obstaja kak dober razlog za ignoriranje te smernice? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:49, 31. marec 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:PoraVnava d.o.o.|PoraVnava d.o.o.]] (10. april) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Iz sklicev tega osnutka ni razvidno, da je tema [[Wikipedija:Odmevnost|primerna za članek v Wikipediji]]. Če povzamemo, osnutek potrebuje več objavljenih virov, ki so: <br /> *''poglobljeni'' (ne le bežne omembe ali rutinske objave) *[[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivi'']] *[[Wikipedija:SEKUNDARNI|''sekundarni'']] *''strogo neodvisni'' od subjekta <br /> Pred ponovno predložitvijo se prepričajte, da ste dodali sklice, ki ustrezajo ''vsem štirim'' merilom. Če dodatnih sklicev ni mogoče najti, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Vse navedene medijske omembe so bežne, razen članka v Žurnal24, ki pa ni dovolj kvaliteten vir, da bi lahko sam dokazoval odmevnost. Tudi tisti članek zgleda zelo odkrito promocijski, čeprav ni označen kot oglas.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:PoraVnava_d.o.o. '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:PoraVnava_d.o.o. '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:09, 10. april 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> 5lgt49wy17klf0qv80755cr1ol97tr1 4 600103 6658023 6656968 2026-04-10T01:42:44Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Premier dr. Golob na slovesnosti ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] → [[File:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · The picture shows a rail tunnel, not the prime minister 6658023 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]]=== [[Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|400px|Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] * {{info}} Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri [[Dekani]]h ob vzpostavitvi prevoznosti železniške povezave '''[[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugega tira od Divače do Kopra]]''' marca 2026. Foto Flickrjev profil Vlade RS, Daniel Novakovič/STA * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:41, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:49, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}}, če se da nekoliko bolj smiselno ime.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}} ... sem tudi jaz iskala omenjeno osebo na sliki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:59, 30. marec 2026 (CEST) * {{za}}, isti komentar kot predhodnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:07, 30. marec 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:23, 7. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 7. april 2026 (CEST) kbkk8k6p3pzid619evrum4qlhfr417v 6658025 6658023 2026-04-10T04:22:19Z MZaplotnik 13263 MZaplotnik je prestavil stran [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Premier dr. Golob na slovesnosti ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] na [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] 6658023 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]]=== [[Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|400px|Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] * {{info}} Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri [[Dekani]]h ob vzpostavitvi prevoznosti železniške povezave '''[[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugega tira od Divače do Kopra]]''' marca 2026. Foto Flickrjev profil Vlade RS, Daniel Novakovič/STA * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:41, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:49, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}}, če se da nekoliko bolj smiselno ime.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 29. marec 2026 (CEST) * {{za}} ... sem tudi jaz iskala omenjeno osebo na sliki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:59, 30. marec 2026 (CEST) * {{za}}, isti komentar kot predhodnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:07, 30. marec 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:23, 7. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 7. april 2026 (CEST) kbkk8k6p3pzid619evrum4qlhfr417v 0 600497 6657899 6657394 2026-04-09T15:57:10Z Octopus 13285 /* Sklici */ Sovjetski Azerbajdžan 6657899 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >{{Книга:Шнирельман: Войны памяти|33}}{{oq|ru|Во-вторых, у армян имелись все основания связывать начало своей славной государственности с эпохой эллинизма, а азербайджанцы создали своё первое государство, Азербайджанскую Демократическую Республику, только в 1918 г. Наконец, армяне как особая этническая общность со своим названием были известны ещё в I тыс. до н. э., в то время как консолидация тюрок-мусульман Северного Азербайджана происходила только в 1920—1930-е гг., и именно тогда название «азербайджанцы» стало популярным.}}</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref name=ref97/><ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006"/>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 983gonagvjnthff3gmfwhfhz3iipc14 6657900 6657899 2026-04-09T15:58:57Z Octopus 13285 /* Azerbajdžanska demokratična republika */ ref 6657900 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref name=ref97/><ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006"/>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 15dw5oozcbw2srj6mq1ddzi4pr4xpgy 6657901 6657900 2026-04-09T16:00:50Z Octopus 13285 /* Azerbajdžanska demokratična republika */ ref 6657901 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006"/>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] gx5xhzpdokus0egwhqj8ms94tlf1lfh 6657904 6657901 2026-04-09T16:08:09Z Octopus 13285 /* Sovjetski Azerbajdžan */ ref 6657904 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] sv388ou9gnas9l65jh3yxkx3nh886l9 6657905 6657904 2026-04-09T16:12:08Z Octopus 13285 /* Črni januar */ slika 6657905 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] t3krvq7wdzt663xvkpkl8l3yg16yzxk 6657915 6657905 2026-04-09T16:39:59Z Octopus 13285 /* Obdobje političnih pretresov */ nadaljevanje 6657915 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] jtj672mg5p0z3isquku9vdq90m58fkw 6657948 6657915 2026-04-09T18:41:11Z Ljuba24b 92351 /* Zgodnja prazgodovina */ tp 6657948 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolitik je znan po [[guručajska kultura|guručajski kulturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 56712y2rjgadun70cqwe9q894x2jo6d 6657974 6657948 2026-04-09T19:46:19Z Octopus 13285 /* Obdobje političnih pretresov */ nadaljevanje 6657974 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolitik je znan po [[guručajska kultura|guručajski kulturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> [[Slika:Refugeesaz.jpg|thumb|300px|left|Begunka iz Gorskega Karabaha leta 1993]] Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== 28. maja 1993 se je ruska vojska pred vnaprej določenim rokom umaknila iz Gandže, orožje, ki so ga zapustile ruske enote, pa je padlo v roke sil polkovnika Sureta Huseinova. 4. junija so vladne sile začele operacijo Tajfun, da bi razorožile uporniškega polkovnika, kar je povzročilo poraz vladnih sil in izgubo življenj. Sile Sureta Huseinova so uspele ujeti generalnega tožilca Ihtijarja Širinova in 10. junija začele prodirati proti Bakuju. Sredi naraščajoče politične krize je Elčibej povabil Hejdarja Alijeva v Baku in mu na srečanju ponudil mesto predsednika vlade.<ref>{{cite news | title= Гейдару Алиеву предложили возглавить правительство Азербайджана|publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=f9af8b21-c761-4d32-8904-4db2678d6aae&docsid=50503|author=СЕМЕН Ъ-УЛЬЯНИЧ | date=1993-06-11}}</ref> Alijev je na ponudbo odgovoril, da jo bo preučil. [[Slika:Agdam-nagorno-karabakh-3.jpg|thumb|250px|Ruševine Agrama]] Pogajanja Hejdarja Alijeva s Suretom Huseinovom niso prinesla rezultatov. 10. junija je Isa Gambar odstopil s položaja predsednika Milli Madžlisa (azerdajdžanski parlament) in 15. junija je Milli Madžlis za svojega predsednika izvolil Alijeva. V noči s 17. na 18. junij je Elčibej nepričakovano odletel v Nahičevan in se naselil v svoji rodni vasi Keleki. 25. junija je Milli Madžlis izglasoval odvzem Elčibejevih predsedniških pooblastil in pooblastila prenesel na predsednika parlamenta Hejdarja Alijeva. Ker takšna odločitev ni bila v skladu z ustavo države, so se poslanci odločili, da o vprašanju zaupnice predsedniku glasujejo na nacionalnemu referendumu.<ref>{{cite news | title= Судьбу президента решит народ|publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=69326161-3e79-4208-aefc-691bc42ede17&docsid=55412|author=ДМИТРИЙ Ъ-КАМЫШЕВ | date=1993-07-31}}</ref> Medtem se je država še naprej pogrezala v notranjepolitično krizo, ki je grozila, da se bo stopnjevala v državljansko vojno. 21. junija so v Tališu rojeni azerbajdžanski polkovnik Alakram Hummatov in častniki 704. brigade razglasili avtonomno republiko Tališ-Mugan, ki je obsegala sedem azerbajdžanskih okrožjih. Hummatov je zahteval odstop vršilca dolžnosti predsednika Hejdarja Alijeva in vrnitev nekdanjega predsednika Ajaza Mutalibova v Baku.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Hummatovova dejanja niso naletela na znatno podporo prebivalstva Tališa in dva meseca pozneje, 23. avgusta, je samooklicana avtonomna republika razpadla. Razmere na armensko-azerbajdžanski fronti so se poslabšale. 27. junija so armenske oborožene sile zavzele Martakert, 23. julija pa je po dolgotrajni bitki padel Agdam. Armenske čete so na podlagi svojih uspehov blokirale obmejno regionalno središče Fizuli in cesto, ki povezuje jugozahodne regije Azerbajdžana s preostalim delom države. 20. avgusta so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Džebrail in 22. avgusta še Fizuli. Na podlagi teh dogodkov je bil 28. avgusta izveden referendum o Abulfazu Elčibeju, na katerem je 97,5 % državljanov države glasovalo za Elčibejev odstop.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Dva dni pozneje, 31. avgusta, so armenske čete zavzele regionalno središče Kubatli. ====Stabilizacija razmer==== [[Slika:Vladimir Putin in Azerbaijan 9-10 January 2001-7.jpg|thumb|250px| Hejdar Alijev se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na slovesnosti podpisa skupnih rusko-azerbajdžanskih dokumentov]] 3. oktobra 1993 so v državi potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal nekdanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Azerbajdžanske SSR Hejdar Alijev, ki je prejel 98,8 % glasov.<ref name="Поскриптум">{{cite news| title=Алиев Гейдар Алиевич (Алиев Гейдар Алирза-оглу)| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597| date=2003-12-15| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2013-04-17| archive-url=https://archive.today/20130417030256/http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597}}</ref> Do njegove izvolitve so razmere na karabaški fronti ostale težke. 23. oktobra je Azerbajdžan izgubil Horadiz in 1. novembra Zangelan. Do konca decembra so azerbajdžanske čete prešle v ofenzivo v vseh petih smereh (Fizuli, Martuni, Agdam, Mardakert in Kelbadžar) in 6. januarja 1994 ponovno zavzele Horadiz in del regije Fizuli. Spomladi 1994 so armenske čete začele ofenzivo v smeri Terterja in zasedle več naselij severno od Agdama in zahodno od Terterja. 6. maja so predstavniki Azerbajdžana, Kizgizije in Armenije v [[Biškek]]u podpisali sporazum o premirju, ki ga je posredovala Rusija. Ta sporazum je začel veljati 12. maja. Zaradi konflikta in vojaških akcij je Azerbajdžan izgubil nadzor nad ozemljem nekdanje NKAO, enklavami v Armeniji, delom regije Gazah in sedmimi okrožji, ki obdajajo Gorski Karabah. Prenehanje sovražnosti je azerbajdžanski vladi omogočilo, da je 20. septembra 1994 sklenila sporazum stoletja z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami za obsežen razvoj naftnih in plinskih polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega jezera.<ref>{{cite news| title=““КОНТРАКТ ВЕКА”: долгое и стремительное десятилетие| publisher=Наш век| url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html| archive-date=2008-09-08}}</ref> Sporazum je imel ključno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. Azerbajdžansko gospodarstvo je začelo okrevati.<ref>David C. King. Cultures of the World. Azerbaijan. Marshall Cavendish, 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Nekaj dni pozneje so se notranjepolitične razmere v državi ponovno zaostrile. V noči z 29. na 30. september sta bila v Bakuju ubita dva tesna predsednikova sodelavca: podpredsednik parlamenta Afijaddin Džalilov in vodja posebnega oddelka pri predsedniku Šamsiju Rahimovu. 2. oktobra je bilo pridržanih več častnikov OPON (Posebne policijske enote), osumljenih za njun umor.<ref>{{cite news | title=Захват генпрокуратуры — это ещё не переворот| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5ed7a461-79a1-4cf7-aa4b-86a7f9326200&docsid=91419|author= ГЕОРГИЙ Ъ-БОВТ| date= 1994-10-04| lang=ru}}</ref> Istega dne je skupina pripadnikov OPON zasedla stavbo generalnega tožilstva in vzela 40 talcev, vključno z generalnim tožilcem Alijem Omarovom. V Gandži je bilo zasedenih več stavb.<ref name="Консолидация">{{cite news| title=Гейдар Алиев (Наброски к портрету человека и “портрету режима”)| publisher=Sakharov-center| author=Санобар ШЕРМАТОВА| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| date=1994-10-05| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110505080753/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| archive-date=2011-05-05}}</ref> Naslednje jutro so častniki OPON po dolgih pogajanjih zapustili stavbo generalnega tožilstva. Njihove zahteve so vključevale odstop generalnega tožilca, vodje ministrstva za notranje zadeve in predsednika parlamenta, izpustitev njihovih zaposlenih in sklic izredne seje Milli Madžlisa.<ref name="Полит" /> Hejdar Alijev je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer za dva meseca in se istega večera na televiziji nagovoril narod. V nagovoru je pripadnike OPON pozval, naj odložijo orožje, njihova dejanja pa je označil za poskus državnega udara.<ref name="Полит">{{cite news | title=Политический кризис в Азербайджане| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=8b57c5d9-9f03-40c9-b937-04da1d9d5e8d&docsid=91520| date= 1994-10-05| lang=ru}}</ref><ref name="ОПОН">{{cite news| title="МАРТОВСКИЕ СОБЫТИЯ"| publisher=ПРАВОЗАЩИТНЫЙ ЦЕНТР АЗЕРБАЙДЖАНА| url=http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| date=1997-03-17| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20121105084802/http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| archive-date=2012-11-05}}</ref> Predsednik je organiziranja državnega udara obtožil tudi predsednika vlade Sureta Huseinova in poveljnika OPON, namestnika notranjega ministra Rovšana Džavadova.<ref name="Консолидация" /> Na poznejšem shodu v Bakuju v noči 4. oktobra je OPON podprl predsednika in zato ni bil razpuščen. Zjutraj 5. oktobra so vladne čete po ukazu Rasula Gulijeva vstopile v Gandžo in vzpostavile red.<ref>{{cite news | title=Гроссмейстер готов жертвовать фигуры ради победы в партии| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=0c80c9dc-2b7c-499d-9cac-d56bcb6a4982&docsid=91666| date= 1994-10-06| lang=ru}}</ref> Huseinov je zanikal obtožbe o organizaciji nemirov v Gandži, parlament pa je 7. oktobra kljub temu sprejel njegov odstop s položaja predsednika vlade. Huseinov je kasneje zapustil državo in se preselil v Rusijo. 12. marca 1995 so azerbajdžanske oblasti prestregle vozila s 150 tonami bakra, ki so jih prevažali pripadniki OPON.<ref>{{cite news | title=Цветные металлы как основание для мятежа| author=АНДРЕЙ Ъ-СМИРНОВ |publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=c0eda3d0-cca7-446b-ba09-f1022c6d5b2e&docsid=104261| date=1995-03-15| lang=ru}}</ref> V noči na 13. marec je v severozahodnih regijah Azerbajdžana prišlo do oboroženih spopadov med OPON in lokalnimi silami pregona. Uporniki so zavzeli upravne stavbe in policijske postaje v dveh okrožjih na meji z Gruzijo. Vladne sile so nato ukrepale proti upornikom in po zatrtju oboroženega vstaje ponovno vzpostavile nadzor v severozahodnem Azerbajdžanu. 15. marca 1995 je Hejdar Alijev odstavil vodjo OPON Rovšana Džavadova z mesta namestnika ministra za notranje zadeve. Džavadov, ki se je utrdil v bazi OPON v naselju 8. kilometer od Bakuja, je pozval k odstopu predsednika države, predsednika parlamenta in ministra za notranje zadeve.<ref name="Акстафа">{{cite news | title=Политик политику lupus est |publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=9600a10b-d861-43fe-859e-8951330fb0f6&docsid=104495| date=1995-03-17| lang=ru}}</ref> V noči s 16. na 17. marec so v bližini baze OPON izbruhnili spopadi med borci OPON in vladnimi silami, ki so se končali s smrtjo Džavadova in zatrtjem upora OPON. OPON je bil kot varnostna agencija v okviru ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana ukinjen. 12. novembra 1995 so bile izvedene prve parlamentarne volitve in referendum o sprejetju ustave države, ki jo je podprlo 91,9 % volivcev. Azerbajdžan je zaradi izbruha konflikta v Gorskem Karabahu doživljal veliko politično nestabilnost. Razmere so se korenito spremenile po izvolitvi Alijeva za predsednika države.<ref>David C. King. ''Cultures of the World. Azerbaijan''. Marshall Cavendish. 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Prenehanje vojaških operacij je Alijevu omogočilo, da se osredotoči na obnovo gospodarstva države. ====Razvoj gospodarstva==== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 3aom1fy02bzu9xzqaupmv652bpy0et0 6658034 6657974 2026-04-10T05:38:42Z Octopus 13285 /* Razvoj gospodarstva */ nadaljevanje 6658034 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolitik je znan po [[guručajska kultura|guručajski kulturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> [[Slika:Refugeesaz.jpg|thumb|300px|left|Begunka iz Gorskega Karabaha leta 1993]] Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== 28. maja 1993 se je ruska vojska pred vnaprej določenim rokom umaknila iz Gandže, orožje, ki so ga zapustile ruske enote, pa je padlo v roke sil polkovnika Sureta Huseinova. 4. junija so vladne sile začele operacijo Tajfun, da bi razorožile uporniškega polkovnika, kar je povzročilo poraz vladnih sil in izgubo življenj. Sile Sureta Huseinova so uspele ujeti generalnega tožilca Ihtijarja Širinova in 10. junija začele prodirati proti Bakuju. Sredi naraščajoče politične krize je Elčibej povabil Hejdarja Alijeva v Baku in mu na srečanju ponudil mesto predsednika vlade.<ref>{{cite news | title= Гейдару Алиеву предложили возглавить правительство Азербайджана|publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=f9af8b21-c761-4d32-8904-4db2678d6aae&docsid=50503|author=СЕМЕН Ъ-УЛЬЯНИЧ | date=1993-06-11}}</ref> Alijev je na ponudbo odgovoril, da jo bo preučil. [[Slika:Agdam-nagorno-karabakh-3.jpg|thumb|250px|Ruševine Agrama]] Pogajanja Hejdarja Alijeva s Suretom Huseinovom niso prinesla rezultatov. 10. junija je Isa Gambar odstopil s položaja predsednika Milli Madžlisa (azerdajdžanski parlament) in 15. junija je Milli Madžlis za svojega predsednika izvolil Alijeva. V noči s 17. na 18. junij je Elčibej nepričakovano odletel v Nahičevan in se naselil v svoji rodni vasi Keleki. 25. junija je Milli Madžlis izglasoval odvzem Elčibejevih predsedniških pooblastil in pooblastila prenesel na predsednika parlamenta Hejdarja Alijeva. Ker takšna odločitev ni bila v skladu z ustavo države, so se poslanci odločili, da o vprašanju zaupnice predsedniku glasujejo na nacionalnemu referendumu.<ref>{{cite news | title= Судьбу президента решит народ|publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=69326161-3e79-4208-aefc-691bc42ede17&docsid=55412|author=ДМИТРИЙ Ъ-КАМЫШЕВ | date=1993-07-31}}</ref> Medtem se je država še naprej pogrezala v notranjepolitično krizo, ki je grozila, da se bo stopnjevala v državljansko vojno. 21. junija so v Tališu rojeni azerbajdžanski polkovnik Alakram Hummatov in častniki 704. brigade razglasili avtonomno republiko Tališ-Mugan, ki je obsegala sedem azerbajdžanskih okrožjih. Hummatov je zahteval odstop vršilca dolžnosti predsednika Hejdarja Alijeva in vrnitev nekdanjega predsednika Ajaza Mutalibova v Baku.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Hummatovova dejanja niso naletela na znatno podporo prebivalstva Tališa in dva meseca pozneje, 23. avgusta, je samooklicana avtonomna republika razpadla. Razmere na armensko-azerbajdžanski fronti so se poslabšale. 27. junija so armenske oborožene sile zavzele Martakert, 23. julija pa je po dolgotrajni bitki padel Agdam. Armenske čete so na podlagi svojih uspehov blokirale obmejno regionalno središče Fizuli in cesto, ki povezuje jugozahodne regije Azerbajdžana s preostalim delom države. 20. avgusta so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Džebrail in 22. avgusta še Fizuli. Na podlagi teh dogodkov je bil 28. avgusta izveden referendum o Abulfazu Elčibeju, na katerem je 97,5 % državljanov države glasovalo za Elčibejev odstop.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Dva dni pozneje, 31. avgusta, so armenske čete zavzele regionalno središče Kubatli. ====Stabilizacija razmer==== [[Slika:Vladimir Putin in Azerbaijan 9-10 January 2001-7.jpg|thumb|250px| Hejdar Alijev se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na slovesnosti podpisa skupnih rusko-azerbajdžanskih dokumentov]] 3. oktobra 1993 so v državi potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal nekdanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Azerbajdžanske SSR Hejdar Alijev, ki je prejel 98,8 % glasov.<ref name="Поскриптум">{{cite news| title=Алиев Гейдар Алиевич (Алиев Гейдар Алирза-оглу)| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597| date=2003-12-15| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2013-04-17| archive-url=https://archive.today/20130417030256/http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597}}</ref> Do njegove izvolitve so razmere na karabaški fronti ostale težke. 23. oktobra je Azerbajdžan izgubil Horadiz in 1. novembra Zangelan. Do konca decembra so azerbajdžanske čete prešle v ofenzivo v vseh petih smereh (Fizuli, Martuni, Agdam, Mardakert in Kelbadžar) in 6. januarja 1994 ponovno zavzele Horadiz in del regije Fizuli. Spomladi 1994 so armenske čete začele ofenzivo v smeri Terterja in zasedle več naselij severno od Agdama in zahodno od Terterja. 6. maja so predstavniki Azerbajdžana, Kizgizije in Armenije v [[Biškek]]u podpisali sporazum o premirju, ki ga je posredovala Rusija. Ta sporazum je začel veljati 12. maja. Zaradi konflikta in vojaških akcij je Azerbajdžan izgubil nadzor nad ozemljem nekdanje NKAO, enklavami v Armeniji, delom regije Gazah in sedmimi okrožji, ki obdajajo Gorski Karabah. Prenehanje sovražnosti je azerbajdžanski vladi omogočilo, da je 20. septembra 1994 sklenila sporazum stoletja z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami za obsežen razvoj naftnih in plinskih polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega jezera.<ref>{{cite news| title=““КОНТРАКТ ВЕКА”: долгое и стремительное десятилетие| publisher=Наш век| url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html| archive-date=2008-09-08}}</ref> Sporazum je imel ključno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. Azerbajdžansko gospodarstvo je začelo okrevati.<ref>David C. King. Cultures of the World. Azerbaijan. Marshall Cavendish, 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Nekaj dni pozneje so se notranjepolitične razmere v državi ponovno zaostrile. V noči z 29. na 30. september sta bila v Bakuju ubita dva tesna predsednikova sodelavca: podpredsednik parlamenta Afijaddin Džalilov in vodja posebnega oddelka pri predsedniku Šamsiju Rahimovu. 2. oktobra je bilo pridržanih več častnikov OPON (Posebne policijske enote), osumljenih za njun umor.<ref>{{cite news | title=Захват генпрокуратуры — это ещё не переворот| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5ed7a461-79a1-4cf7-aa4b-86a7f9326200&docsid=91419|author= ГЕОРГИЙ Ъ-БОВТ| date= 1994-10-04| lang=ru}}</ref> Istega dne je skupina pripadnikov OPON zasedla stavbo generalnega tožilstva in vzela 40 talcev, vključno z generalnim tožilcem Alijem Omarovom. V Gandži je bilo zasedenih več stavb.<ref name="Консолидация">{{cite news| title=Гейдар Алиев (Наброски к портрету человека и “портрету режима”)| publisher=Sakharov-center| author=Санобар ШЕРМАТОВА| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| date=1994-10-05| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110505080753/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| archive-date=2011-05-05}}</ref> Naslednje jutro so častniki OPON po dolgih pogajanjih zapustili stavbo generalnega tožilstva. Njihove zahteve so vključevale odstop generalnega tožilca, vodje ministrstva za notranje zadeve in predsednika parlamenta, izpustitev njihovih zaposlenih in sklic izredne seje Milli Madžlisa.<ref name="Полит" /> Hejdar Alijev je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer za dva meseca in se istega večera na televiziji nagovoril narod. V nagovoru je pripadnike OPON pozval, naj odložijo orožje, njihova dejanja pa je označil za poskus državnega udara.<ref name="Полит">{{cite news | title=Политический кризис в Азербайджане| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=8b57c5d9-9f03-40c9-b937-04da1d9d5e8d&docsid=91520| date= 1994-10-05| lang=ru}}</ref><ref name="ОПОН">{{cite news| title="МАРТОВСКИЕ СОБЫТИЯ"| publisher=ПРАВОЗАЩИТНЫЙ ЦЕНТР АЗЕРБАЙДЖАНА| url=http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| date=1997-03-17| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20121105084802/http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| archive-date=2012-11-05}}</ref> Predsednik je organiziranja državnega udara obtožil tudi predsednika vlade Sureta Huseinova in poveljnika OPON, namestnika notranjega ministra Rovšana Džavadova.<ref name="Консолидация" /> Na poznejšem shodu v Bakuju v noči 4. oktobra je OPON podprl predsednika in zato ni bil razpuščen. Zjutraj 5. oktobra so vladne čete po ukazu Rasula Gulijeva vstopile v Gandžo in vzpostavile red.<ref>{{cite news | title=Гроссмейстер готов жертвовать фигуры ради победы в партии| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=0c80c9dc-2b7c-499d-9cac-d56bcb6a4982&docsid=91666| date= 1994-10-06| lang=ru}}</ref> Huseinov je zanikal obtožbe o organizaciji nemirov v Gandži, parlament pa je 7. oktobra kljub temu sprejel njegov odstop s položaja predsednika vlade. Huseinov je kasneje zapustil državo in se preselil v Rusijo. 12. marca 1995 so azerbajdžanske oblasti prestregle vozila s 150 tonami bakra, ki so jih prevažali pripadniki OPON.<ref>{{cite news | title=Цветные металлы как основание для мятежа| author=АНДРЕЙ Ъ-СМИРНОВ |publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=c0eda3d0-cca7-446b-ba09-f1022c6d5b2e&docsid=104261| date=1995-03-15| lang=ru}}</ref> V noči na 13. marec je v severozahodnih regijah Azerbajdžana prišlo do oboroženih spopadov med OPON in lokalnimi silami pregona. Uporniki so zavzeli upravne stavbe in policijske postaje v dveh okrožjih na meji z Gruzijo. Vladne sile so nato ukrepale proti upornikom in po zatrtju oboroženega vstaje ponovno vzpostavile nadzor v severozahodnem Azerbajdžanu. 15. marca 1995 je Hejdar Alijev odstavil vodjo OPON Rovšana Džavadova z mesta namestnika ministra za notranje zadeve. Džavadov, ki se je utrdil v bazi OPON v naselju 8. kilometer od Bakuja, je pozval k odstopu predsednika države, predsednika parlamenta in ministra za notranje zadeve.<ref name="Акстафа">{{cite news | title=Политик политику lupus est |publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=9600a10b-d861-43fe-859e-8951330fb0f6&docsid=104495| date=1995-03-17| lang=ru}}</ref> V noči s 16. na 17. marec so v bližini baze OPON izbruhnili spopadi med borci OPON in vladnimi silami, ki so se končali s smrtjo Džavadova in zatrtjem upora OPON. OPON je bil kot varnostna agencija v okviru ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana ukinjen. 12. novembra 1995 so bile izvedene prve parlamentarne volitve in referendum o sprejetju ustave države, ki jo je podprlo 91,9 % volivcev. Azerbajdžan je zaradi izbruha konflikta v Gorskem Karabahu doživljal veliko politično nestabilnost. Razmere so se korenito spremenile po izvolitvi Alijeva za predsednika države.<ref>David C. King. ''Cultures of the World. Azerbaijan''. Marshall Cavendish. 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Prenehanje vojaških operacij je Alijevu omogočilo, da se osredotoči na obnovo gospodarstva države. ===Razvoj gospodarstva=== Med decembrom 1994 in marcem 1995 so bile ustanovljene posebne komisije za opredelitev načel agrarne reforme. Komisije so v letih 1995–1996 pripravile tri osnovne zakone o zemljiški reformi in prestrukturiranju kmetij. Splošna načela novega gospodarskega sistema so bila opisana v državni ustavi, sprejeti novembra 1995. Nova ustava je odpravila državni monopol nad zemljišči, ki je v Azerbajdžanu obstajal od začetka dvajsetih let 19. stoletja, in priznala pravico do zasebne lastnine premičnin in nepremičnin, vključno z zemljišči. Nova ustava je določila prehod iz načrtnega v tržno gospodarstvo.<ref name="Rural Transition" /> Začela so se pogajanja z zahodnimi podjetji o razvoju naftnih polj v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska vlada je 20. septembra 1994 podpisala 'Pogodbo stoletja' z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami: BP (Velika Britanija), Amoco, Unocal, Exxon, McDermott in Pennzoil (ZDA), Lukoil (Rusija), Statoil (Norveška) ter z azerbajdžansko državno naftno družbo TPAO (Turčija), Delta Nimir (Saudova Arabija) in Ramco (Škotska) za razvoj bloka polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega morja.<ref>{{cite news |title=«Контракт века»: долгое и стремительное десятилетие» |publisher=Наш век |url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html |access-date=2010-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html |archive-date=2008-09-08 }}</ref> Ta sporazum je imel izjemno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. ===2000. leta=== [[Slika:Dmitry Medvedev 2 November 2008-3.jpg|250px|thumb|Predsedniki Azerbajdžana, Rusije in Armenije, Ilham Alijev, Dmitrij Medvedjev in Serž Sargsjan, leta 2008 podpisujejo Deklaracijo o Gorskem Karabahu]] 15. oktobra 2003 je Ilham Alijev zmagal na predsedniških volitvah s 79,46 % glasov.<ref>{{cite news| title=Столкновения в Баку: есть две жертвы| publisher=Русская служба Би-би-си| url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm| date=2003-10-16| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2016-03-07| archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042023/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm}}</ref> Opozicija ni priznala izida volitev. Naslednji dan je več kot 3000 podpornikov predsedniškega kandidata Ise Gambarja, vodje stranke Musavat, korakalo po osrednjih ulicah prestolnice proti Trgu svobode. Na kraj dogodka je prispel polk vojske in se spopadel s protestniki. Spopadi so povzročili žrtve.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref> 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju naftovoda Baku-Tbilisi-Cejhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti ob združitvi azerbajdžanskega in gruzijskega dela glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan na azerbajdžansko-gruzijski meji. 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju projekta naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti na azerbajdžansko-gruzijski meji, na kateri so združili azerbajdžanski in gruzijski del glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan. Oktobra 2005 je bilo objavljeno, da je bil preprečen poskus državnega udara. Zaradi obtožb v zvezi z njim je bilo aretiranih 12 oseb, vključno z ministrom za gospodarski razvoj Farhadom Alijevim, ministrom za finance Fikretom Jusifovim, ministrom za zdravje Alijem Insanovom, predsednikom državnega koncerna Azerkhimija in poslancem Fikretom Sadigovom ter predsednikom Azerbajdžanske akademije znanosti Eldarjem Salajevim.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref><ref>Евгений Шестаков (24 октября 2005). В Баку ждут переворота. "Российская газета". Arhiviran 18. novembra 2011. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</ref> Leta 2006 je bil [[azerbajdžanski manat]] denominiran.<ref>189 - Azərbaycan Respublikasında pul nişanlarının nominal dəyərinin və qiymətlər miqyasının dəyişdirilməsi (denominasiyası) haqqında. e-qanun.az. Pridobljeno 1. junija 2023. Arhivirano 1. junija 2023</ref> 25. marca 2007 je bil odprt plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. Slovesnosti so se udeležili voditelji Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 15. septembra 2008 je bil sprejet Državni program za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj v Republiki Azerbajdžan za obdobje 2008–2015. Obratovati sta začela glavna izvozna naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan in plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. V petih letih so bile z izvajanjem gospodarskih in energetskih projektov dosežene družbeno-ekonomske preobrazbe. Gospodarstvo države se je povečalo za 2,6-krat, industrijska proizvodnja pa za 2,5-krat. Ustvarjenih je bilo približno 770.000 novih delovnih mest. Stopnja revščine se je znižala z 49 % na 13,2 %. Proračunski odhodki so se povečali za več kot dvanajst krat.<ref>Диверсификация экономики через развитие регионов (27 мая 2009). Диверсификация экономики через развитие регионов. "ИЗВЕСТИЯ". Arhivirano iz izvirnika 1. junija 2009</ref> ===2010. leta=== 24. decembra 2011 se je v Bakuju na območju, znanem kot Črno mesto, ki je bilo 150 let onesnaženo z odpadki naftne industrije, začelo graditi Belo mesto.<ref>Ильхам Алиев посетил «Баку Белый город» » Официальный сайт президента Азербайджанской Республики. president.az. Pridobljeno 7. januarja 2026</ref> 17. septembra 2017 je bila podpisana 'Nova pogodba stoletja', v skladu s katero sta se Azerbajdžan in mednarodni konzorcij naftnih družb dogovorila o podaljšanju 'Pogodbe stoletja'. V novi pogodbi je bil dogovorjen razvoj treh novih naftnih polj – Azeri, Čirag in Gunešli – v azerbajdžanskem delu Kaspijskega jezera do leta 2050.<ref>Азербайджан продлил "Контракт века" еще на 25 лет: Подписан новый «Контракт века». Kun.uz. Pridobljeno 15. septembra 2020. Arhivirano 21. junija 2020</ref> 30. oktobra 2017 je bila odprta železniška proga Baku-Tbilisi-Kars.<ref> Bagirova, Nailia (30 октября 2017). Azerbaijan, Georgia, Turkey launch 'Silk Road' rail link. Reuters. Arhivirano 22. junija 2020. Pridobljeno 15. septembra 2020</ref> 12. avgusta 2018 je bila podpisana Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera. 27. septembra 2019 je Azerbajdžan postal član skupine 77 držav v razvoju.<ref> Ministerial Declaration. www.g77.org. Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 20. septembra 2023</ref><ref> Глава МИД Азербайджана заявил, что в карабахском урегулировании за год не было подвижек - ТАСС. TACC. Pridobljeno 18. Septembra 2023. Arhivirano 4. oktobra 2023.</ref><ref>Эльмар Мамедъяров: Азербайджан готов вносить вклад в организацию Группы 77. Azertag (28 сентября 2019). Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 19. februarja 2020</ref> ===2020. leta=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] dymoitad0fjjjo9bxkngqoa9h606wzo 6658039 6658034 2026-04-10T06:24:47Z Octopus 13285 /* 2020. leta */ nadaljevanje 6658039 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolitik je znan po [[guručajska kultura|guručajski kulturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> [[Slika:Refugeesaz.jpg|thumb|300px|left|Begunka iz Gorskega Karabaha leta 1993]] Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== 28. maja 1993 se je ruska vojska pred vnaprej določenim rokom umaknila iz Gandže, orožje, ki so ga zapustile ruske enote, pa je padlo v roke sil polkovnika Sureta Huseinova. 4. junija so vladne sile začele operacijo Tajfun, da bi razorožile uporniškega polkovnika, kar je povzročilo poraz vladnih sil in izgubo življenj. Sile Sureta Huseinova so uspele ujeti generalnega tožilca Ihtijarja Širinova in 10. junija začele prodirati proti Bakuju. Sredi naraščajoče politične krize je Elčibej povabil Hejdarja Alijeva v Baku in mu na srečanju ponudil mesto predsednika vlade.<ref>{{cite news | title= Гейдару Алиеву предложили возглавить правительство Азербайджана|publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=f9af8b21-c761-4d32-8904-4db2678d6aae&docsid=50503|author=СЕМЕН Ъ-УЛЬЯНИЧ | date=1993-06-11}}</ref> Alijev je na ponudbo odgovoril, da jo bo preučil. [[Slika:Agdam-nagorno-karabakh-3.jpg|thumb|250px|Ruševine Agrama]] Pogajanja Hejdarja Alijeva s Suretom Huseinovom niso prinesla rezultatov. 10. junija je Isa Gambar odstopil s položaja predsednika Milli Madžlisa (azerdajdžanski parlament) in 15. junija je Milli Madžlis za svojega predsednika izvolil Alijeva. V noči s 17. na 18. junij je Elčibej nepričakovano odletel v Nahičevan in se naselil v svoji rodni vasi Keleki. 25. junija je Milli Madžlis izglasoval odvzem Elčibejevih predsedniških pooblastil in pooblastila prenesel na predsednika parlamenta Hejdarja Alijeva. Ker takšna odločitev ni bila v skladu z ustavo države, so se poslanci odločili, da o vprašanju zaupnice predsedniku glasujejo na nacionalnemu referendumu.<ref>{{cite news | title= Судьбу президента решит народ|publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=69326161-3e79-4208-aefc-691bc42ede17&docsid=55412|author=ДМИТРИЙ Ъ-КАМЫШЕВ | date=1993-07-31}}</ref> Medtem se je država še naprej pogrezala v notranjepolitično krizo, ki je grozila, da se bo stopnjevala v državljansko vojno. 21. junija so v Tališu rojeni azerbajdžanski polkovnik Alakram Hummatov in častniki 704. brigade razglasili avtonomno republiko Tališ-Mugan, ki je obsegala sedem azerbajdžanskih okrožjih. Hummatov je zahteval odstop vršilca dolžnosti predsednika Hejdarja Alijeva in vrnitev nekdanjega predsednika Ajaza Mutalibova v Baku.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Hummatovova dejanja niso naletela na znatno podporo prebivalstva Tališa in dva meseca pozneje, 23. avgusta, je samooklicana avtonomna republika razpadla. Razmere na armensko-azerbajdžanski fronti so se poslabšale. 27. junija so armenske oborožene sile zavzele Martakert, 23. julija pa je po dolgotrajni bitki padel Agdam. Armenske čete so na podlagi svojih uspehov blokirale obmejno regionalno središče Fizuli in cesto, ki povezuje jugozahodne regije Azerbajdžana s preostalim delom države. 20. avgusta so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Džebrail in 22. avgusta še Fizuli. Na podlagi teh dogodkov je bil 28. avgusta izveden referendum o Abulfazu Elčibeju, na katerem je 97,5 % državljanov države glasovalo za Elčibejev odstop.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Dva dni pozneje, 31. avgusta, so armenske čete zavzele regionalno središče Kubatli. ====Stabilizacija razmer==== [[Slika:Vladimir Putin in Azerbaijan 9-10 January 2001-7.jpg|thumb|250px| Hejdar Alijev se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na slovesnosti podpisa skupnih rusko-azerbajdžanskih dokumentov]] 3. oktobra 1993 so v državi potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal nekdanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Azerbajdžanske SSR Hejdar Alijev, ki je prejel 98,8 % glasov.<ref name="Поскриптум">{{cite news| title=Алиев Гейдар Алиевич (Алиев Гейдар Алирза-оглу)| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597| date=2003-12-15| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2013-04-17| archive-url=https://archive.today/20130417030256/http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597}}</ref> Do njegove izvolitve so razmere na karabaški fronti ostale težke. 23. oktobra je Azerbajdžan izgubil Horadiz in 1. novembra Zangelan. Do konca decembra so azerbajdžanske čete prešle v ofenzivo v vseh petih smereh (Fizuli, Martuni, Agdam, Mardakert in Kelbadžar) in 6. januarja 1994 ponovno zavzele Horadiz in del regije Fizuli. Spomladi 1994 so armenske čete začele ofenzivo v smeri Terterja in zasedle več naselij severno od Agdama in zahodno od Terterja. 6. maja so predstavniki Azerbajdžana, Kizgizije in Armenije v [[Biškek]]u podpisali sporazum o premirju, ki ga je posredovala Rusija. Ta sporazum je začel veljati 12. maja. Zaradi konflikta in vojaških akcij je Azerbajdžan izgubil nadzor nad ozemljem nekdanje NKAO, enklavami v Armeniji, delom regije Gazah in sedmimi okrožji, ki obdajajo Gorski Karabah. Prenehanje sovražnosti je azerbajdžanski vladi omogočilo, da je 20. septembra 1994 sklenila sporazum stoletja z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami za obsežen razvoj naftnih in plinskih polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega jezera.<ref>{{cite news| title=““КОНТРАКТ ВЕКА”: долгое и стремительное десятилетие| publisher=Наш век| url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html| archive-date=2008-09-08}}</ref> Sporazum je imel ključno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. Azerbajdžansko gospodarstvo je začelo okrevati.<ref>David C. King. Cultures of the World. Azerbaijan. Marshall Cavendish, 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Nekaj dni pozneje so se notranjepolitične razmere v državi ponovno zaostrile. V noči z 29. na 30. september sta bila v Bakuju ubita dva tesna predsednikova sodelavca: podpredsednik parlamenta Afijaddin Džalilov in vodja posebnega oddelka pri predsedniku Šamsiju Rahimovu. 2. oktobra je bilo pridržanih več častnikov OPON (Posebne policijske enote), osumljenih za njun umor.<ref>{{cite news | title=Захват генпрокуратуры — это ещё не переворот| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5ed7a461-79a1-4cf7-aa4b-86a7f9326200&docsid=91419|author= ГЕОРГИЙ Ъ-БОВТ| date= 1994-10-04| lang=ru}}</ref> Istega dne je skupina pripadnikov OPON zasedla stavbo generalnega tožilstva in vzela 40 talcev, vključno z generalnim tožilcem Alijem Omarovom. V Gandži je bilo zasedenih več stavb.<ref name="Консолидация">{{cite news| title=Гейдар Алиев (Наброски к портрету человека и “портрету режима”)| publisher=Sakharov-center| author=Санобар ШЕРМАТОВА| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| date=1994-10-05| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110505080753/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| archive-date=2011-05-05}}</ref> Naslednje jutro so častniki OPON po dolgih pogajanjih zapustili stavbo generalnega tožilstva. Njihove zahteve so vključevale odstop generalnega tožilca, vodje ministrstva za notranje zadeve in predsednika parlamenta, izpustitev njihovih zaposlenih in sklic izredne seje Milli Madžlisa.<ref name="Полит" /> Hejdar Alijev je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer za dva meseca in se istega večera na televiziji nagovoril narod. V nagovoru je pripadnike OPON pozval, naj odložijo orožje, njihova dejanja pa je označil za poskus državnega udara.<ref name="Полит">{{cite news | title=Политический кризис в Азербайджане| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=8b57c5d9-9f03-40c9-b937-04da1d9d5e8d&docsid=91520| date= 1994-10-05| lang=ru}}</ref><ref name="ОПОН">{{cite news| title="МАРТОВСКИЕ СОБЫТИЯ"| publisher=ПРАВОЗАЩИТНЫЙ ЦЕНТР АЗЕРБАЙДЖАНА| url=http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| date=1997-03-17| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20121105084802/http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| archive-date=2012-11-05}}</ref> Predsednik je organiziranja državnega udara obtožil tudi predsednika vlade Sureta Huseinova in poveljnika OPON, namestnika notranjega ministra Rovšana Džavadova.<ref name="Консолидация" /> Na poznejšem shodu v Bakuju v noči 4. oktobra je OPON podprl predsednika in zato ni bil razpuščen. Zjutraj 5. oktobra so vladne čete po ukazu Rasula Gulijeva vstopile v Gandžo in vzpostavile red.<ref>{{cite news | title=Гроссмейстер готов жертвовать фигуры ради победы в партии| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=0c80c9dc-2b7c-499d-9cac-d56bcb6a4982&docsid=91666| date= 1994-10-06| lang=ru}}</ref> Huseinov je zanikal obtožbe o organizaciji nemirov v Gandži, parlament pa je 7. oktobra kljub temu sprejel njegov odstop s položaja predsednika vlade. Huseinov je kasneje zapustil državo in se preselil v Rusijo. 12. marca 1995 so azerbajdžanske oblasti prestregle vozila s 150 tonami bakra, ki so jih prevažali pripadniki OPON.<ref>{{cite news | title=Цветные металлы как основание для мятежа| author=АНДРЕЙ Ъ-СМИРНОВ |publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=c0eda3d0-cca7-446b-ba09-f1022c6d5b2e&docsid=104261| date=1995-03-15| lang=ru}}</ref> V noči na 13. marec je v severozahodnih regijah Azerbajdžana prišlo do oboroženih spopadov med OPON in lokalnimi silami pregona. Uporniki so zavzeli upravne stavbe in policijske postaje v dveh okrožjih na meji z Gruzijo. Vladne sile so nato ukrepale proti upornikom in po zatrtju oboroženega vstaje ponovno vzpostavile nadzor v severozahodnem Azerbajdžanu. 15. marca 1995 je Hejdar Alijev odstavil vodjo OPON Rovšana Džavadova z mesta namestnika ministra za notranje zadeve. Džavadov, ki se je utrdil v bazi OPON v naselju 8. kilometer od Bakuja, je pozval k odstopu predsednika države, predsednika parlamenta in ministra za notranje zadeve.<ref name="Акстафа">{{cite news | title=Политик политику lupus est |publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=9600a10b-d861-43fe-859e-8951330fb0f6&docsid=104495| date=1995-03-17| lang=ru}}</ref> V noči s 16. na 17. marec so v bližini baze OPON izbruhnili spopadi med borci OPON in vladnimi silami, ki so se končali s smrtjo Džavadova in zatrtjem upora OPON. OPON je bil kot varnostna agencija v okviru ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana ukinjen. 12. novembra 1995 so bile izvedene prve parlamentarne volitve in referendum o sprejetju ustave države, ki jo je podprlo 91,9 % volivcev. Azerbajdžan je zaradi izbruha konflikta v Gorskem Karabahu doživljal veliko politično nestabilnost. Razmere so se korenito spremenile po izvolitvi Alijeva za predsednika države.<ref>David C. King. ''Cultures of the World. Azerbaijan''. Marshall Cavendish. 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Prenehanje vojaških operacij je Alijevu omogočilo, da se osredotoči na obnovo gospodarstva države. ===Razvoj gospodarstva=== Med decembrom 1994 in marcem 1995 so bile ustanovljene posebne komisije za opredelitev načel agrarne reforme. Komisije so v letih 1995–1996 pripravile tri osnovne zakone o zemljiški reformi in prestrukturiranju kmetij. Splošna načela novega gospodarskega sistema so bila opisana v državni ustavi, sprejeti novembra 1995. Nova ustava je odpravila državni monopol nad zemljišči, ki je v Azerbajdžanu obstajal od začetka dvajsetih let 19. stoletja, in priznala pravico do zasebne lastnine premičnin in nepremičnin, vključno z zemljišči. Nova ustava je določila prehod iz načrtnega v tržno gospodarstvo.<ref name="Rural Transition" /> Začela so se pogajanja z zahodnimi podjetji o razvoju naftnih polj v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska vlada je 20. septembra 1994 podpisala 'Pogodbo stoletja' z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami: BP (Velika Britanija), Amoco, Unocal, Exxon, McDermott in Pennzoil (ZDA), Lukoil (Rusija), Statoil (Norveška) ter z azerbajdžansko državno naftno družbo TPAO (Turčija), Delta Nimir (Saudova Arabija) in Ramco (Škotska) za razvoj bloka polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega morja.<ref>{{cite news |title=«Контракт века»: долгое и стремительное десятилетие» |publisher=Наш век |url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html |access-date=2010-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html |archive-date=2008-09-08 }}</ref> Ta sporazum je imel izjemno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. ===2000. leta=== [[Slika:Dmitry Medvedev 2 November 2008-3.jpg|250px|thumb|Predsedniki Azerbajdžana, Rusije in Armenije, Ilham Alijev, Dmitrij Medvedjev in Serž Sargsjan, leta 2008 podpisujejo Deklaracijo o Gorskem Karabahu]] 15. oktobra 2003 je Ilham Alijev zmagal na predsedniških volitvah s 79,46 % glasov.<ref>{{cite news| title=Столкновения в Баку: есть две жертвы| publisher=Русская служба Би-би-си| url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm| date=2003-10-16| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2016-03-07| archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042023/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm}}</ref> Opozicija ni priznala izida volitev. Naslednji dan je več kot 3000 podpornikov predsedniškega kandidata Ise Gambarja, vodje stranke Musavat, korakalo po osrednjih ulicah prestolnice proti Trgu svobode. Na kraj dogodka je prispel polk vojske in se spopadel s protestniki. Spopadi so povzročili žrtve.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref> 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju naftovoda Baku-Tbilisi-Cejhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti ob združitvi azerbajdžanskega in gruzijskega dela glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan na azerbajdžansko-gruzijski meji. 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju projekta naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti na azerbajdžansko-gruzijski meji, na kateri so združili azerbajdžanski in gruzijski del glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan. Oktobra 2005 je bilo objavljeno, da je bil preprečen poskus državnega udara. Zaradi obtožb v zvezi z njim je bilo aretiranih 12 oseb, vključno z ministrom za gospodarski razvoj Farhadom Alijevim, ministrom za finance Fikretom Jusifovim, ministrom za zdravje Alijem Insanovom, predsednikom državnega koncerna Azerkhimija in poslancem Fikretom Sadigovom ter predsednikom Azerbajdžanske akademije znanosti Eldarjem Salajevim.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref><ref>Евгений Шестаков (24 октября 2005). В Баку ждут переворота. "Российская газета". Arhiviran 18. novembra 2011. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</ref> Leta 2006 je bil [[azerbajdžanski manat]] denominiran.<ref>189 - Azərbaycan Respublikasında pul nişanlarının nominal dəyərinin və qiymətlər miqyasının dəyişdirilməsi (denominasiyası) haqqında. e-qanun.az. Pridobljeno 1. junija 2023. Arhivirano 1. junija 2023</ref> 25. marca 2007 je bil odprt plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. Slovesnosti so se udeležili voditelji Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 15. septembra 2008 je bil sprejet Državni program za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj v Republiki Azerbajdžan za obdobje 2008–2015. Obratovati sta začela glavna izvozna naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan in plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. V petih letih so bile z izvajanjem gospodarskih in energetskih projektov dosežene družbeno-ekonomske preobrazbe. Gospodarstvo države se je povečalo za 2,6-krat, industrijska proizvodnja pa za 2,5-krat. Ustvarjenih je bilo približno 770.000 novih delovnih mest. Stopnja revščine se je znižala z 49 % na 13,2 %. Proračunski odhodki so se povečali za več kot dvanajst krat.<ref>Диверсификация экономики через развитие регионов (27 мая 2009). Диверсификация экономики через развитие регионов. "ИЗВЕСТИЯ". Arhivirano iz izvirnika 1. junija 2009</ref> ===2010. leta=== 24. decembra 2011 se je v Bakuju na območju, znanem kot Črno mesto, ki je bilo 150 let onesnaženo z odpadki naftne industrije, začelo graditi Belo mesto.<ref>Ильхам Алиев посетил «Баку Белый город» » Официальный сайт президента Азербайджанской Республики. president.az. Pridobljeno 7. januarja 2026</ref> 17. septembra 2017 je bila podpisana 'Nova pogodba stoletja', v skladu s katero sta se Azerbajdžan in mednarodni konzorcij naftnih družb dogovorila o podaljšanju 'Pogodbe stoletja'. V novi pogodbi je bil dogovorjen razvoj treh novih naftnih polj – Azeri, Čirag in Gunešli – v azerbajdžanskem delu Kaspijskega jezera do leta 2050.<ref>Азербайджан продлил "Контракт века" еще на 25 лет: Подписан новый «Контракт века». Kun.uz. Pridobljeno 15. septembra 2020. Arhivirano 21. junija 2020</ref> 30. oktobra 2017 je bila odprta železniška proga Baku-Tbilisi-Kars.<ref> Bagirova, Nailia (30 октября 2017). Azerbaijan, Georgia, Turkey launch 'Silk Road' rail link. Reuters. Arhivirano 22. junija 2020. Pridobljeno 15. septembra 2020</ref> 12. avgusta 2018 je bila podpisana Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera. 27. septembra 2019 je Azerbajdžan postal član skupine 77 držav v razvoju.<ref> Ministerial Declaration. www.g77.org. Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 20. septembra 2023</ref><ref> Глава МИД Азербайджана заявил, что в карабахском урегулировании за год не было подвижек - ТАСС. TACC. Pridobljeno 18. Septembra 2023. Arhivirano 4. oktobra 2023.</ref><ref>Эльмар Мамедъяров: Азербайджан готов вносить вклад в организацию Группы 77. Azertag (28 сентября 2019). Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 19. februarja 2020</ref> ===2020. leta=== V začetku leta 2020 je po vsem svetu izbruhnila pandemija [[koronavirus]]a. Prvi primer v Azerbajdžanu je bil odkrit 28. februarja 2020. Do maja 2023 je bilo v Azerbajdžanu zabeleženih 831.834 primerov. 821.500 oseb je ozdravelo, 10.274 pa umrlo. Med pandemijo je bilo porabljenih približno 14 milijonov odmerkov cepiva.<ref> Статистика зараженных и вакцинированных от COVID-19 в Азербайджане. Pridobljeno 1. junija 2023. Arhivirano 1. junuija 2023</ref> Od 2. do 6. oktobra 2023 je v Azerbajdžanu potekal 74. mednarodni astronavtični kongres.<ref>На Международный конгресс астронавтики в Баку представлено рекордное количество научных статей - ФОТО. Day.Az (12 апреля 2023). Pridobljeno 12. aprila 2023. Arhivirano 12.aprila 2023</ref><ref> Federation, International Astronautical. IAF : International Astronautical Congress 2023 (англ.). www.iafastro.org. Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhovirano 6. marca 2021</ref> 7. februarja 2024 so bile predsedniške volitve,<ref> Центральная избирательная комиссия назначила внеочередные выборы Президента Азербайджанской Республики. Azertag (8 декабря 2023). Pridobljeno 7. januarja 2024. Arhivirano 8. decembra 2023</ref> na katerih je zmagal Ilham Alijev.<ref>ЦИК: Алиев победил на выборах президента Азербайджана с результатом 92,12%. Коммерсантъ (11 февраля 2024). Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhivirano 17. aprila 2024</ref> 19. marca 2024 je bil Azerbajdžan izvoljen za predsednika Konference o mednarodnem sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji za obdobje 2024–2026.<ref>Азербайджан избран председателем СВМДА. Trend.Az (19 марта 2024). Pridobljeno 20. marca 2024. Arhivirano 20. marca 2024</ref> Predsedovanje je prevzel 17. decembra 2024.<ref> Председательство в СВМДА перешло к Азербайджану - ОБНОВЛЕНО. 1news.az. Pridobljeno 20. decembra 2024. Arhivirano 19. decembra 2024</ref> V Bakuju od 11. do 22. novembra 2024 potekala 29. konferenca ZN o podnebnih spremembah.<ref> UN Climate Change Conference Baku. unfccc.int. Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhivirano 17. aprila 2024</ref> 19. decembra 2024 je bil Azerbajdžan izvoljen za člana islamske skupine G8.<ref> Азербайджан избран членом D-8. Day.Az (19 декабря 2024). Pridobljeno 20. decembra 2024. Arhivirano 19. decembra 2024</ref> 28. maja 2025 je v Lačinu potekal vrh predsednikov Azerbajdžana Ilhamom Alijevim, Turčije Recepom Tayyipom Erdoğanom in pakistanskim premierjem Muhammadom Šahbazom Šarifom.<ref>В Лачине состоялся Саммит Президента Азербайджана, Президента Турции и премьер-министра Пакистана » Официальный сайт президента Азербайджанской Республики. president.az. Pridobljeno 30. maja 2025</ref> 1. septembra 2025 je Azerbajdžan po združitvi statusa opazovalca in partnerja v dialogu prejel status partnerja v Šanghajski organizaciji za sodelovanje.<ref> Страны ШОС приняли решение о статусе государств-партнеров. Day.Az (1 сентября 2025). Pridobljeno 2. septembra 2025</ref><ref>Азербайджан станет партнером основанной Россией организации. Lenta.RU. Pridobljeno 2. septembra 2025</ref> 1. septembra 2025 je bila razpuščena Minska skupina OVSE. ОБСЕ закрыла Минскую группу по конфликту в Нагорном Карабахе. Коммерсантъ (1 сентября 2025). Pridobljeno 2. septembra 2025</ref> 24. novembra 2025 je bil Azerbajdžan izvoljen v Odbor za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.<ref>Азербайджан избран членом Комитета Всемирного наследия UNESCO на 2025-2029 гг. Day.Az (24 ноября 2025). Pridobljeno 25. novembra 2025</ref> 5. marca 2026 je bilo med iransko vojno z Izraelom in Združenimi državami Amerike na ozemlje Nahičevanske avtonomne republike izvedenih več zračnih napadov, domnevno s strani Irana.<ref>Иранские дроны ударили по аэропорту Нахичевани в Азербайджане, заявили в Баку. Иран возложил вину на Израиль. BBC News Русская служба (5 марта 2026). Pridobljeno 6. marca 2026</ref> ===Konflikt v Gorskem Karabahu=== 27. septembra 2020 so se v Gorskem Karabahu začeli obsežni spopadi, ki so trajali do 10. novembra 2020. 10. novembra so predsednik Azerbajdžana, predsednik armenske vlade in predsednik Rusije podpisali izjavo o prekinitvi ognja.<ref>Subscribe to read | Financial Times. www.ft.com. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 20. novembra 2020</ref> Med boji je azerbajdžanska vojska dobila nadzor nad petimi mesti (Džebrail, Fizuli, Zangilan, Gubadli, Šuša), štirimi naselji in 240 vasmi. Obnovljen je bil nadzor nad azerbajdžansko-iransko mejo.<ref> Таймлайн конфликта в Нагорном Карабахе: от эскалации до первой попытки перемирия. ТАСС. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 24. novembra 2020</ref> V skladu z določili sporazuma naj bi regija Kelbadžar do 15. novembra 2020 ponovno prišla pod oblast Azerbajdžana. Kasneje se je Azerbajdžan na zahtevo armenske strani strinjal s podaljšanjem roka do 25. novembra. Do 20. novembra je to veljalo tudi za regijo Agdam in do 1. decembra za regijo Lačin.<ref>Заявление Президента Азербайджанской Республики, Премьер-министра Республики Армения и Президента Российской Федерации. Президент России. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 10. novembra 2020</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] psj2cic61kuccjl559pl524vyxqr1km 6658041 6658039 2026-04-10T06:27:38Z Octopus 13285 /* Razvoj gospodarstva */ ref 6658041 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolitik je znan po [[guručajska kultura|guručajski kulturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ===Kavkaška Albanija in Velika Armenija=== {{glavni|Albanija, Kavkaz|Armensko kraljestvo (antika)}} [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ">''История древнего мира''. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Srednji vek== ===Arabsko osvajanje in islamizacija=== [[Slika:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|250px|Mošeja Džuma v Šamahiju iz 7. stoletja je ena najstarejših islamskih stavb v Azerbajdžanu<ref>Jonathan M. Bloom, Sheila Blair. The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press, 2009. Vol. 2. str. 237. ISBN 9780195309911</ref>]] Prvi spopad med [[Perzijci]] in [[Arabci]] se je zgodil leta 637 v bližini [[Ktezifon]]a, prestolnice sasanidske države. V vrstah perzijske vojske so se borili tudi Albanci pod vodstvom Džavanširja. Leta 642 se je začelo arabsko osvajanje vzhodnega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. Na osvojeno ozemlje so se začeli seliti številni arabski klani in cela plemena in Arabci so postali prevladujoč razred prebivalstva. Nekateri Arabci so se tja preselili na ukaz kalifov, da bi si slednji zagotovili politično prevlado. V nekaterih pokrajinah so ostali na oblasti lokalni knezi, ki so priznavali arabsko oblast. Pod arabsko oblastjo je prebivalstvo vzhodnega Zakavkazja še naprej govorilo svoje jezike, lezginščino v Albaniji in perzijščino v kaspijski regiji. Prevladujoča religija je postopoma postal [[islam]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM Руслан Курахви: Сподвижники Пророка в горах Дагестана] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Qnh7vdRrrZM |date=20160124100233 }}, лекция к.п.н.</ref> V Srednji Aziji je podoben etnični proces privedel do nastanka [[Tadžikistan|tadžiškega]] naroda. Po zgodovinarju Balazuriju je že v času vladavine kalifa [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]] (656–661) večina lokalnega prebivalstva prestopila v islam. Na severu je ta proces nekoliko zakasnil.<ref>{{Cite web |url=http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |title=ИСТОРИЯ РЕЛИГИЙ |access-date=2008-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121112030950/http://www.azerbaijan.az/_GeneralInfo/_TraditionReligion/traditionReligion_01_r.html |archive-date=2012-11-12 |url-status=dead }}</ref> Islamska osvajanja so marsikje potekala mirno, drugod pa z orožjem. Na zavzetih ozemljih so pogane povabili k spreobrnitvi v islam. Tisti, ki so se spreobrnili, so plačevali [[zakat]] in dobili pravico do sodelovanja v bitkah v vrstah muslimanov. Tisti, ki so sodelovali v vojaških operacijah, so bili upravičeni do deleža vojnega plena. Na osvojenih ozemljih so Arabci lokalnim prebivalcem naložili davke, sklepali mirovne sporazume, nadaljevali svoje pohode in se nato vračali. Ko prebivalstvo ni hotelo plačevati davkov, se je začelo nasilje in upori. Nekaj stoletij pozneje je večina ozemlja Kavkaške Albanije postala del države Širvanšahov. ====Babekov upor==== Med letoma 816 in 837 je v Iranu izbruhnil velik protiarabski in protiislamski upor, ki ga je vodil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] voditelj Kuramitov Babek. Glavna gonilna sila upora so bili kmetje in obrtniki, privrženci kuramitskih naukov, ki so se borili proti vladavini Arabskega kalifata, fevdalnemu izkoriščanju in islamu. Babakovemu uporu v Iranu se je pridružilo veliko malih posestnikov, ki so trpeli pod arabskim jarmom.<ref name=ref62>Восстание Бабека. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров.3. izdaja. Mosva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> Središče upornikov je bila trdnjava Bez v Azerbajdžanu južno od Araksa. Po izgonu arabskih garnizij je v roke upornikov padlo skoraj celotno ozemlje sedanjega Azerbajdžana in nekaj regij sedanjega Irana. Upor je zajel tudi vzhodno Armenijo.<ref name=ref62/> Babakov upor je bil po svoji moči in obsegu najmočnejši in najobsežnejši na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Med uporom so Kuramiti uničili šest rednih vojsk kalifata. Po primarnih virih je število Kuramitov v južnem Azerbajdžanu in Dajlamu doseglo številko 300.000. Pod vplivom Babakovega upora se je uprlo tudi prebivalstvo Džibala, [[Veliki Horasan|Horasana]], [[Tabaristan]]a, Astrabada, [[Isfahan]]a in drugih regij.<ref name=ref63> История Азербайджана с древнейших времён до начала XX в. Баку: ЭЛМ,1995. str. 432</ref> Na teh ozemljih se je vzpostavila oblast Kuramitov, ki so izvedli številne družbeno-ekonomske reforme.<ref> Формирование раннефеодального общества в странах Закавказья. Pridobljeno 30. marca 2008. Arhivirano 22. junija 2008</ref> Arabska vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in boji proti vstajnikom v [[Egipt]]u (830–833) sta nekoliko oslabila moč kalifata, po sklenitvi miru z Bizantinskim cesarstvom leta 833 pa je kalif Mutasim (833–842) vse svoje moči usmeril v zatiranje vstaje.<ref name=ref62/> Lokalni fevdalci, ki so podpirali Kuramite, prestrašeni zaradi obsega ljudske vstaje, so izdali Babeka in prešli na stran njegovih nasprotnikov. Babek je bil poražen in je pobegnil v [[Gorski Karabah]], kjer ga je lokalni armenski knez Sahl Smbatjan ujel in izročil Arabcem, ki so ga usmrtili. Kuramitsko gibanje je po mnenju mnogih zgodovinarjev kljub porazu pospešilo padec arabskega kalifata in olajšala osvobodilni boj drugih narodov.<ref name=ref63/> ===Država Širvanšahov=== [[Slika:Shirvanshah Palace 001.JPG|thumb|250px|[[Širvanšahova palača]] v [[Baku]]ju, zgrajen sredi 15. stoletja]] Arabski guvernerji Širvana so privzeli naziv Širvanšah in zaradi raznolikih teženj kalifata leta 861 ustanovili svojo državo s središčem v Šamahi. Med 7. in 10. stoletjem je bilo ozemlje sodobnega Azerbajdžana večkrat izpostavljeno vpadom [[Hazari|Hazarov]] in [[Rusi|Rusov]]. V 12. stoletju je bila prestolnica preseljena iz Širvana v [[Baku]], kjer je bila v 15. stoletju zgrajena [[Širvanšahova palača]]. Država Širvanšahov je trajala do 16. stoletja, ko so jo prevzeli [[Safavidi]]. Skozi zgodovino so na njenem ozemlju vladale tri dinastije arabskega izvora: Mazjadidi, Kesranidi in Derbendi. Širvanšahi se zaradi svojega perzijskega kulturnega okolja štejejo za perzijske. Nosili so imena iranskih nacionalnih junakov iz preteklosti in trdili, da izvirajo iz Sasanida Bahrama Gura.<ref name="Šervānšāhs"> C. E. Bosworth. [http://www.iranicaonline.org/articles/servansahs Šervānšāhs]. Iranica</ref> ===Armenska kraljestva (9.–11. stoletje)=== Deli ozemlja današnjega Azerbajdžana so bili v antiki del armenskih držav. Tako je konec 9. stoletja arabski [[Nahičevan]] zavzel [[Smbat I. Armenski|Smbat I.]], drugi kralj armenskega kraljestva [[Bagratidi|Bagratidov]]. Leta 891/892 ga je kot pogojni fevd podelil armenski kneževini [[Sjunik]]. Leta 902 ga je Smbat I. prenesel na Ašota Arcrunija, vladarja [[Vaspurakansko kraljestvo|Vaspurakan]]a, po njegovi smrti leta 904 pa ponovno na Smbata, vladarja Sjunika.<ref>Lynn Jones. ''Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the visual construction of medieval Armenian rulership''. Ashgate Publishing, 2007. str. 65. ISBN 0754638529, ISBN 9780754638520</ref> Posledično je Arcrunijev ogorčeni brat in naslednik Gagik, ki je imel Nahčivan za dedno domeno vaspurakanskih vladarjev, razglasil neodvisnost Vaspurakana.<ref>Арцруниды - статья из Большой советской энциклопедии</ref><ref>Ованес Драсханакертци. История Армении. Гл. 43 и прим. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 22. aprila 2008</ref> Armensko kraljestvo Sjunik je na vzhodu segalo do reke Akere, kjer je mejilo na armensko kneževino Hačen. ===Sadžidski emirat=== Konec 8. stoletja je v Širvanu prišla na oblast arabska, kasneje iranizirana Jazidska dinastija, ki je kmalu dosegla neodvisnost od kalifata.<ref name=ref69> В. Ф. Минорский. ''ИСТОРИЯ ШИРВАНА И АЛ-БАБА''. Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 24. oktobra 2015</ref> Aran je bil od leta 889 del domene emirja Mohameda, sina Abu al-Saja Divdada, enega od Babakovih zmagovalcev. Mohameda je kalif imenoval za guvernerja Armenije in Azerbajdžana, nakar je Mohamed poskušal razglasiti svojo neodvisnost, vendar mu to ni uspelo. Na splošno so se Mohamed in njegovi potomci Sadžidi obnašali bolj kot vazali in ne kot varovanci kalifov. Poskušali so ponovno vzpostaviti trdno oblast v Zakavkazju in ohraniti tradicije kalifata. Leta 924 so Sadžidi ponovno razglasili svojo neodvisnost od kalifata, potem pa je njihova država kmalu propadla zaradi notranjih nemirov. Hkrati je močno gibanje med iranskimi plemeni, Dajlamiti in Kurdi, osvobodilo zahodni Iran izpod oblasti kalifata.<ref name=ref69/><ref>Атропатена. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref><ref>[mirslovarei.com/content_his/ATROPATENA-I-ALBANIJA-V-III-I-VV-DO-N-JE-33257.html Атропатена И Албания В Iii- I Вв. До Н. Э. Мир словарей]</ref> V 40. letih 19. stoletja so provinco Azerbajdžan in del Arrana zavzeli Salaridi, znani tudi kot Musafiridi, ki so bili potomci lokalnih iranskih vladarjev Dajlama južno od Gilana.<ref>Саджиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref> Мусафириды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>Срок регистрации домена закончился. Pridobljeno 31. marca 2008. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2009</ref> ===Salaridski emirat=== Salaridi (ali Musafiridi) so bili vladajoča islamska iranska dinastija, znana predvsem po svoji vladavini nad iranskim Azerbajdžanom in delom Armenije od leta 942 do 979. Vladavina Salaridov je zaznamovala novo obdobje v iranski zgodovini, znano kot "iranski intermezzo", ki je trajalo od 9. do 11. stoletja. Za to obdobje je bil značilen vzpon avtohtonih iranskih dinastij na oblast. Arabski pisec Ibn Miskavejh je poročal, da so Rusi leta 943/944 zavzeli nekdanjo prestolnico kavkaške Albanije, bogato mesto Berda ob reki Terter, pritoku Kure. Leta 971 je Fadil ibn Mohamed, sin kurdskega voditelja Mohameda ibn Šadada, s pomočjo lokalnih prebivalcev izgnal iz Gandže salaridskega guvernerja. Pred tem je bil vladar Dvina, ki je takrat pripadal vladarju iranskega Azerbajdžana Marzubanu ibn Mohamedu iz klana Musafiridov.<ref name=ref75>Шаддадиды. Монархи. Мусульманский Восток VII—XV</ref><ref>К.Э.Босворт. Мусульманские династии. Под. ред. И.П.Петрушевского. Мoskva: Наука, 1971</ref> ===Država Šadadidov=== Šadadidi so bili dinastija kurdskega izvora, ki je vladala regiji Aran od leta 969 do 970, s prestolnico v Gandži, ki je bila prej del domene Musafiridov. Po seldžuški osvojitvi Zakavkazja so Šadadidi že leta 1054 postali seldžuški vazali in so kot taki leta 1072 prejeli ozemlje nekdanjega Bagratidskega kraljestva [[Ani, Turčija|Ani]] in ustanovili Anijski emirat. Fadil ibn Mohamed, sin vladarja Dvina Mohameda ibn Šadada, je oblast v Gandži prenesel na svojega starejšega brata Alija Laškarija. Slednji je kmalu po Fadilovi smrti ubil svojega drugega brata in sam prevzel oblast nad Aranom. Privzel je naziv aranšah in vladal od leta 985 do 1036. Šadadidi so delu Arana vladali več kot 100 let, dokler niso [[Seldžuki]] leta 1075 likvidirali šadadidsko oblast v Gandži in Aran priključili k svojim posestim.<ref name=ref75/> Hkrati je salaridsko oblast v iranskem Azerbajdžanu strmoglavila dinastija Ravadidov jemenskega izvora, ki je za svojo prestolnico razglasila [[Tabriz]].<ref>Раввадиды. Большой советской энциклопедии</ref> ===Ravadidski emirat=== Ravadidi so bili dinastija jemenskega (arabskega) izvora, ki je vladala iranski provinci Azerbajdžan od sredine 8. do 12. stoletja. Prepletali so se z iranskim prebivalstvom Azerbajdžana in bili podvrženi kurdizaciji. Dinastija je cvetela v osemdesetih letih 10. stoletja, nato pa so jo iztrebili Seldžuki. ===Seldžuška osvojitev in začetek poturčevanja=== Seldžuške vpade, ki so se začeli v 11. stoletju, je spremljalo strašno opustošenje in uničenje številnih mest v Zakavkazju, kar je imelo ogromne zgodovinske posledice za regijo. Iz Srednje Azije je prišel velik val turških ljudstev. Posamezne skupine Turkov so v regijo vdirale že prej, predvsem s severa, tako kot Hazari in Bolgari, vendar niso spremenile etnične sestave prebivalstva zakavkaških držav.<ref> Новосельцев А. П., Пашуто В. Т., Черепнин Л. В. Пути развития феодализма (Закавказье, Средняя Азия, Русь, Прибалтика. Наука, 1972. str. 56-57</ref> Za Seldžuke tega ni mogoče trditi. Seldžuška plemena so se naselila predvsem na odličnih pašnikih južnega Azerbajdžana in Mugana in nato v Aran v jugovzhodnem Zakavkazju. Med 12. in 15. stoletjem so Aran še posebej intenzivno naseljevali turški nomadi in starodavno ime Aran postopoma nadomestili z imenom Karabah. Gorske regije, ki so bile takrat še armenizirane, so se odločno upirale poturčevanju in postale zatočišče za krščansko prebivalstvo.<ref name="АИ">[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm История Востока. В 6 т. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2510.htm|date=20130314163135}} М., «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> ==== Država Ildegizidov==== [[Slika:Momine Hatoon Mausoleum.jpg|thumb|left|250px|Mavzolej Momine hatun v Nahičevanu, zgrajen v 12. stoletju]] Sto let pozneje je z oslabitvijo seldžuške države v regiji postal pomemben kipčaški (kumanski) gulam Šams ad-Din Ildegiz. Leta 1136 je kot ikto (fevd) prejel Arran in nato je prevzel tudi oblast nad Azerbajdžanom. Ko je prejel dedni naziv atabeg, je postal praktično varuh oslabljenih seldžuških sultanov in absolutni gospodar ostankov razpadajočega seldžuškega cesarstva. Njegov sin Kizil Arslan je leta 1191 od Seldžukov celo prevzel naziv sultana. V tem času so se atabegi, ki so prevzeli nadzor nad zahodnim Iranom, spopadli s horezmšahi, ki so prevzeli nadzor nad vzhodnim Iranom. Na koncu je državo atabegov leta 1225 uničil zadnji horezmšah Džalal ad-Din. ===Mongoli=== ====Prva invazija Mongolov==== [[Slika:Beyləqandan aşkarlanmış Elxanilər dövrünə aid saxsı boşqab.JPG|thumb|250px|Skleda iz Bejlagana iz obdobja mongolske invazije; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] V letih 1220 in 1222 so mongolske horde prvič vdrle na ozemlje Azerbajdžana. Spričo nevarnosti, ki je grozila prebivalcem Zakavkazja, sta vladarja Gruzije in Širvana predlagala atabegu Uzbeku, da se združijo in se skupaj uprejo Mongolom. Mongoli so jih prehiteli in udarili prvi. Leta 1221 so skoraj popolnoma uničili mesta Maraga, Ardabil, Sarab, Hoj, Salmas in Nahičevan. Usoda bogatega mesta Bajlakan, znanega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Kljub obupnemu odporu Bajlakancev so Mongoli vdrli v mesto, ga oropali in ga spremenili v ruševine. V začetku leta 1222 so Mongoli napredovali proti Gandži, a so tam naleteli na oster odpor in samo izsilili plačevanje davka. Njihove horde so nato oblegale Šemaho, prestolnico Širvanšahov. Šemahi so Mongolom zadali hud poraz in šele po več dneh obleganja, ko so bili branilci popolnoma izčrpani, je sovražnim četam uspelo prodreti v mesto. Osvajalci so izropali mesto in pobili skoraj vse prebivalstvo. Istega leta je mongolska vojska generalov Džebeja in [[Subedej]]a zapustila Širvan in se skozi Derbentski prelaz umaknila proti severu. ====Druga invazija Mongolov==== Leta 1231 je mongolska vojska pod vodstvom Džormaguna zlahka premagala Džalala ad-Dina in okupirala Azerbajdžan (zdaj Iranski Azerbajdžan). Mongoli so izropali Marago in opustošili številne vasi. Sledili sta pokrajini Aran in Širvan. Usoda Ganže, pomembnega trgovskega in obrtnega središča, je bila tragična. Leta 1231 je mesto po dolgotrajnih bojih padlo. Večina prebivalcev je bila ubitih, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Prebivalci Šamhorja, Bakuja in drugih mest so se pogumno uprli Mongolom, vendar se država Širvanšahov, katere sile so bile med prejšnjo mongolsko invazijo med vladavino Džalala ad-Dina popolnoma izčrpane, ni bila sposobna dolgotrajnega odpora. Odpor so še dodatno ovirala nesoglasja med lokalnimi fevdalci in vladarji Zakavkazja. ====Hulegujevo cesarstvo v Azerbajdžanu==== Nekaj desetletij po drugi mongolski invaziji je bilo ozemlje današnjega Azerbajdžana leta 1258 vključeno v mongolski iranski [[Ilkanat]]. Mongolski invaziji sta bili za regijo popolbna katastrofa. Papeški veleposlanik Rubruck, ki je obiskal Nahičevan kmalu po njegovem padcu zapisal, da je nekoč ''"največje in najlepše mesto postalo skoraj puščava. V mestu je bilo pred tem osemsto armenskih cerkva, zdaj pa sta tam le dve majhni, ostale pa so uničili Saraceni"''.<ref name="Рубрук">[http://kitap.net.ru/archive/13.php Гильом де Рубрук]. Путешествие в Восточные страны, гл. 51. Pridobljeno 27. marca 2008. Arhivirano 2. aprila 2012</ref> Po padcu mongolske dinastije v Širvanu je bila oživljena država Širvanšahov. V Azerbajdžanu južno od Araksa je bila na mestu nekdanje države Ildegizidov leta 1410 ustanovljena nova turkmenska država [[Kara Kojunlu]] s prestolnico v [[Tabriz]]u, ki jo je vodilo oguško pleme Ive. Pol stoletja pozneje, leta 1467, je državo Kara Kojunlu osvojilo sorodno turkmensko pleme [[Ak Kojunlu]] iz vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. === Državi Kara Kojunlu in Ak Kojunlu=== {{glavni|Ak Kojunlu|Kara Kojunlu}} [[Slika:Weapons and armors of Aqqoyunlu and Qaraqoyunlu wariors in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|Orožje in oklep vojakov držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu v Azerbajdžanskem zgodovinskem muzeju<ref name="azhistorymuseum">[http://www.azhistorymuseum.az/index.php?mod=5&view=item&id=231 Vitrin 66]. Официальный сайт Музей истории Азербайджана. Arhivirano te=27. junija 2013</ref>]] Timurjeva smrt je povzročila hiter razpad njegovega imperija. Države Zakavkazja so prišle pod oblast oziroma v vplivno sfero najprej države Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. V teh državah je vladalo plemstvo nomadskih turških plemen, predvsem tako imenovanih Turkmenov, torej Turkov oguškega izvora. V 14. in 15. stoletju je bilo prebivalstvo južnega Azerbajdžana in Karabaške ravnine skoraj popolnoma poturčeno.<ref name="АИ"/> Širvan je ohranil svojo neodvisnost skozi vse 15. stoletje. Ta regija, pa tudi majhna kneževina Šeki severozahodno od Širvana, sta bili bogati. Preostalemu delu Zakavkazja so vladale turške horde, najprej Kara Kojunlu in nato Ak Kojunlu. Vladarji Ak Kojunluja, ki so se uveljavili v zahodnem Iranu, vzhodni Anatoliji in južnem Zakavkazju, so hitro prepoznali grožnjo, ki jo je predstavljalo rastoče [[Osmansko cesarstvo]]. Poskušali so ustvariti protiosmansko koalicijo, ki bi vključevala gruzijska kraljestva, [[Trapezundsko cesarstvo]] in celo nekatere evropske države, vendar so Osmani leta 1461 uničili Trapezundsko cesarstvo. Leta 1473 so Osmane pri Terjanu premagale sile Uzuna Hasana, vladarja Ak Kojunluja.<ref name="АИ"/> ===Izoblikovanje azerbajdžanske narodnosti=== Do konca 15. stoletja je bilo poturčenje prebivalstva Azerbajdžana končano in pojavilo se je sodobno turško govoreče azerbajdžansko ljudstvo. Etnična meja med Turki in Azerbajdžanci je bila kljub temu vzpostavljena šele v 16. stoletju in tudi takrat še ni bila dokončna.<ref name="АИ"/> V etnogenezi Azerbajdžancev je bilo udeleženo tudi starodavno avtohtono prebivalstvo Atropatene in Kavkaške Albanije,<ref>James Steward. [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA27&dq An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires]. Greenwood Publishing Group, 1994. str. 27. ISBN 0313274975 </ref> ki se je mešalo z iransko govorečimi in turško govorečimi plemeni, ki so se sem priselila v 1. tisočletju pr. n. št. in 1. tisočletju n. št.<ref> Азербайджанцы. Большая советская энциклопедия. Gl. ur. А. М. Прохоров. 3. Izdaja. Moskva: Советская энциклопедия, 1969—1978.</ref> V 14. in 15. stoletju se je pojavila tudi neodvisna azerbajdžanska kultura. Ko se govori o nastanku te kulture, je treba upoštevati predvsem književnost in druge dele kulture, ki so organsko povezani z jezikom. Kar zadeva materialno kulturo, je ostala tradicionalna tudi po poturčenju lokalnega prebivalstva. Prisotnost znatnega deleža iranskega prebivalstva, ki je tudi prispevalo k oblikovanju azerbajdžanske etnične skupine, je pustila pečat predvsem na besedišču azerbajdžanskega jezika, ki vsebuje ogromno iranskih in arabskih besed. Slednje so v azerbajdžanščino in turščino vstopile predvsem pod iranskim vplivom. Azerbajdžanska kultura je po osamosvojitvi ohranila tesne vezi z iransko in arabsko kulturo. Obe sta bili okrepljeni s skupno vero in skupnimi kulturnimi in zgodovinskimi izročili. Selitev turških plemen na ozemlje sodobnega Azerbajdžana se je nadaljevala do 16.–17. stoletja.<ref> Н. Г. Волкова. Этнические процессы в Закавказье в XIX—XX веках, Кавказский Этнографический сборник, IV часть, Институт Этнографии им. Н. Н. Миклухо-Маклая АН СССР, Москва, Наука, 1969, str. 4</ref> Do 18. stoletja se je azerbajdžanski jezik, ki se takrat še ni imenova azerbajdžanski, pojavil kot ločen jezik od drugih turških jezikov in postal še ena od značilnosti naroda.<ref>A. С. Сумбатзаде. Азербайджанцы - этногенез и формирование народа, Баку, 1990, гл. XII, 1</ref> ==Vladavina Safavidov== {{glavni|Safavidi}} [[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|300px|Država Safavidov od okoli leta 1501 do 1722 (maksimalno ozemlje)]] Leta 1501 je bila na ostankih države Ak Kojunlu ustanovljena safavidska država s prestolnico v Tabrizu, ki se je takrat imenoval Kazvin. Safavidska dinastija izvira iz safavidskega sufijskega reda, ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu Azerbajdžana. [[Ismail I.]], njen prvi vladar in ustanovitelj vladajoče dinastije, je bil šejk sufijskega reda, ki je vodil Kizilbaš, zavezništvo turških plemen Ustajlu, Kadžar, Saadli, Karadaghlu, Rumlu, Šamlu in drugih. Leta 1501 je privzel naziv azerbajdžanskega šaha<ref>Britannica. Safavid Dynasty (Iranian dynasty)</ref> in leta 1502 naziv šahinšaha vse Perzije. Šah Ismail I. je bil potomec ardabilskega šejka Safija ad-Dina, čigar izvor je zavit v tančico skrivnosti. Domneva se, da je bil po kurdskega, turškega, arabskega in iransko-azerbajdžanskega porekla.<ref>Encyclopaedia of Islam. SAFAWIDS</ref><ref>Z. V. Togan. "Sur l’Origine des Safavides, "in Melanges Louis Massignon, Damask, 1957, III, str. 345-357</ref><ref>Б. В. Миллер. Талышский язык и языки азери. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 10. aprila 2003</ref><ref> А.Мамедов, к.ф.н. Талыши как носители древнего языка Азербайджана. Pridobljeno 31. maja 2013. Arhivirano 18. Februarja 2010</ref><ref> Barry D. Wood. The Tarikh-i Jahanara in the Chester Beatty Library: an illustrated manuscript of the «Anonymous Histories of Shah Isma’il», Islamic Gallery Project, Asian Department Victoria & Albert Museum London, Routledge, Volume 37, Number 1 / March 2004, str. 89- 107</ref><ref> Payvand News Архивная копия. Arhivirano 4. marca na Wayback Machine.</ref><ref>Samples of the Azeri Persian language include poems written by Sheikh Safi al-Din Ardebili. David Menashri Central Asia Meets the Middle East. Routledge, 1998 ISBN 0-7146-4600-8, 9780714646008. str.123</ref><ref>Habibollah Ayatollahi, Ḥabīb Allāh Āyat Allāhī, Shermin Haghshenās, Sāzmān-i Farhang va Irtibāṭāt-i Islāmī (Iran). Markaz-i Muṭālaʻāt-i Farhangī-Bayn al-Milalī Shermin Haghshenās Alhoda UK, 2003 ISBN 964-94491-4-0, 9789649449142. str.180</ref><ref>E. Yarshater. Encyclopedia Iranica. Book 1, p. 240. Arhivirano 21. januarja 2012 na Wayback Machine</ref><ref> Encyclopaedia Iranica. E. Yarshater, The Iranian Language of Azerbaijan. Arhivirano 4. aprila 2011 na Wayback Machine</ref> Azerbajdžanski Turki so sprva tvorili vojaško in politično elito safavidske države, medtem ko so bili upravni položaji v rokah Perzijcev. Vloga Tabriza, Šamahija, Bakuja, Ardabila, Džulfe in drugih mest se je znatno povečala. Mednarodni trgovinski odnosi so se razširili. Glavni izvozni artikel je postala surova svila. Pod šahom [[Abas I. Veliki|Abasom I.]] se je safavidska država iranizirala in Abas I. je leta 1598 preselil prestolnico iz Tabriza v [[Isfahan]], globoko na iranskem ozemlju, kar je prispevalo k naraščajočemu vplivu perzijskega plemstva na dvoru in v državni upravi. Perzijski fevdalci so vse bolj postajali šahova opora, saj so zasedli ključne dvorne in visoke upravne položaje. Mnogi turški poveljniki so bili odstranjeni iz vojske. Ozemlje sodobnega Azerbajdžana je postalo periferija Perzije. [[Slika:Tile fragment of the Sefevid's period in Museum of History of Azerbaijan.jpg|thumb|200px|left|Fragment keramične ploščice iz obdobja Safavidov; Zgodovinski muzej Azerbajdžana]] Od 16. do 18. stoletja se je med Osmanskim cesarstvom in Safavidi nadaljeval niz vojn za prevlado v Zakavkazju in sosednjih ozemljih, pa tudi za prevlado [[Šiitizem|šiitske]] ali [[Sunitizem|sunitske]] ideologije v islamu. Temu boju se je kasneje pridružila Rusija, ki si je prizadevala razširiti in okrepiti svoj vpliv na vzhodu, zlasti na obali Kaspijskega jezera. Poseben pomen je dajala nadzoru nad Bakujem. Afganistanci, ki so leta 1722 zavzeli Isfahan, so končali prevlado Safavidov, kar sta izkoristila tako Rusija kot Osmansko cesarstvo. Poleti 1723 so se ruske čete izkrcale v Bakuju in po kratkem odporu garnizije zasedle mesto. Po Bakuju je Rusija priključila kaspijske regije vse do Rašta in Astrabada na jugu. Hkrati so turške čete napadle Gruzijo in konec leta 1723 in v začetku leta 1724 zavzele velik del vzhodnega Zakavkazja. Rusija, ki se je pravkar izvila iz vojne s Švedsko, si ni mogla privoščiti še ene vojne, zato je 12. (23.) junija 1724 z Osmanskim cesarstvom sklenila Konstantinopelski (Istanbulski) sporazum, s katerim je dobila nadzor nad kaspijskimi regijami Bakujske gubernije, vključno z Bakujem, Saljanom in Lankaranom, medtem ko je Osmansko cesarstvo dobilo nadzor nad preostalim Zakavkazjem. Leta 1734 je perzijski šah, general [[Nadir Šah|Nadir]], ponovno osvoji Gandžo, v posesti Osmanskega cesarstva. Da bi se izognila vojni z vzhajajočo Perzijo in pridobila Nadir šaha za zaveznika proti Osmanskemu cesarstvu, je Rusija leta 1735 Perziji odstopila kaspijske regije Bakujske gubernije. Marca 1735 sta Perzija in Rusija podpisali Gandžski sporazum, po katerem so se ruske čete umaknile iz Bakuja in Derbenta. Perzijski nadzor nad Azerbajdžanom je bil v celoti obnovljen. ==Moderno obdobje== ===Azerbajdžanski kanati=== [[Slika:Khanates of the Caucasus in the 18th-19th centuries.png|thumb|250px|right|Kanati v Zakavkazju in Iranskem Azerbajdžanu v 18. in začetku 19. stoletja]] Leta 1736 se je na iranski prestol povzpel etnični Turek [[Nadir Šah|Nadir šah Afšar]]. Po atentatu nanj leta 1747 so se v državi okrepile osamosvojitvene težnje. Ko je centralna oblast med nemiri oslabela, se je na ozemlju današnjega Azerbajdžana, Armenije in Irana (iranskega Azerbajdžana) pojavila vrsta kanatov, ki so jih vodile turške dinastije: * Karabaški kanat, * Šekinski kanat, * Širvanski kanat, * Bakinski kanat, * Gandžanski kanat, * Kubinski kanat, * Nahičevanski kanat, * Tališki kanat in * [[Erevanski kanat]] ===Azerbajdžan kot del Rusije=== V letih 1803–1805 sta bila Karabaški in Šekinski kanat mirno priključena Rusiji. Leta 1803 je ruski general Pavel Dmitrijevič Cicianov zavzel Gandžanski kanat. Gandža je bila leta 1804 preimenovana Elizavetpol. Med rusko-iransko vojno 1804–1813 je Rusija najprej zavzela Kubski in Bakujski kanat (1806) in nato Tališki kanat (1809). [[Gulistanski mirovni sporazum]], sklenjen 24. oktobra (5. novembra 1813) med Rusijo in Perzijo, je to stanje pravno potrdil. Perzija se je odpovedala svojim zahtevam do Karabaškega, Gandžanskega, Širvanskega, Šaškega, Bakujskega, Derbentskega, Kubskega in Tališkega kanata ter vzhodne [[Gruzija|Gruzije]] in [[Dagestan]]a. Vsi južni kanati so ostali pod oblastjo perzijskega šaha. Po [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni 1826–1828]] so po [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskem mirovnem sporazumu]] Rusiji pripadli tudi Erevanski in Nahičevanski kanat, okrožje Ordubad in druga ozemlja. Severna perzijska ozemlja so bila dokončno razdeljena med Perzijo in Rusijo. Mejo je tvorila reka Araks. [[Slika:Map-1903-caucasus.jpg|thumb|300px|right|Kavkaz na ruskem zemljevidu iz leta 1903]] Za regijo je bila zelo pomembna izgradnja železnice od Tbilisija do Bakuja leta 1883 in vključitev Zakavkaške železnice v rusko železniško omrežje leta 1900. Pomembno vlogo je imela tudi širitev ladjedelnic trgovskih ladij na [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Konec 19. stoletja je Baku postal pomembno železniško vozlišče in kaspijsko pristanišče. V bakujski regiji se je razvila proizvodnja nafte, ki je bila do leta 1872 neznatna. Po tem letu so se začela tukaj ustanavljati prva velika industrijska podjetja, primitivne naftne vrtine so nadomestile sodobne vrtine, pri vrtanju pa so se začeli uporabljati parni stroji. Visoki dobički naftne industrije so v Baku privabili domači in tuji kapital. Proizvodnja nafte se je povečala z 26.000 ton leta 1872 na 11 milijonov ton leta 1901, kar je predstavljalo približno 50 % svetovne proizvodnje nafte. Na začetku 20. stoletja so, tako kot po vsem Ruskem carstvu, industrijski razvoj, rast delavskega razreda in nenehna stiska prebivalstva privedli do stopnjevanja stavk in revolucionarne zavesti, ki so jih spodbujale nastajajoče politične stranke. Poleg vseruskih strank - obe frakciji RSDLP – boljševiki in manjševiki, socialistični revolucionarji in ustavni demokrati, so bile priljubljene tudi nacionalne stranke: armenska socialdemokratska stranka Hnčak in revolucionarno nacionalistična Dašnaktsutjun, od leta 1911 tudi tatarska (azerbajdžanska) stranka Musavat. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo province upadlo. Iskanje in vrtanje nafte sta bila omejena, površine, namenjene kmetijskim pridelkom, zlasti bombažu, pa so se močno skrčile. ===Revolucija in propad Ruskega imperija=== 9. (22.) marca 1917 je začasna vlada, ustanovljena kot posledica [[Februarska revolucija|februarske revolucije]] v Rusiji, v Tbilisiju ustanovila Posebni zakavkaški odbor (OZAKOM) za upravljanje Zakavkazja. Sestavljali so ga člani 4. državne dume, ki so zastopali buržoazno-nacionalistične stranke. V mestih in okrožjih so bili ustanovljeni izvršilni odbori. Guvernerje so zamenjali pokrajinski komisarji, okrožne uradnike pa okrožni komisarji. Po zmagi februarske revolucije leta 1917 se je v Bakuju, tako kot po vsej Rusiji, pojavila dvojna oblast: na eni strani Izvršilni odbor javnih organizacij – organ naftne industrijske buržoazije in posestnikov kot lokalni organ začasne vlade, na drugi strani pa Svet delavskih poslancev, ustanovljen 6. marca 1917 pod predsedstvom Stepana Šaumjana. Slednji se je 20. marca 1917 združil s Svetom častniških in vojaških poslancev. Spomladi in poleti 1917 so bili sovjeti ustanovljeni tudi v Elizavetpolu, Šemahi, Nuhi, Lankaranu, Nahičevanu in Šuši. 31. oktobra (13. novembra) je Bakujski sovjet delavskih poslancev v Bakuju razglasil sovjetsko oblast. 15. (28) novembra 1917 je bil v Tbilisiju s sodelovanjem gruzijskih manjševikov, socialističnih revolucionarjev, armenskih dašnakov in azerbajdžanskih musavatistov ustanovljen Zakavkaški komisariat – vlada Zakavkazja, ki je nadomestila OZAKOM. Zakavkaški komisariat je zavzel odkrito sovražno stališče do Sovjetske Rusije in podpiral vse protiboljševiške sile na Severnem Kavkazu – na Kubanu, Donu, Tereku in Dagestanu – v skupnem boju proti sovjetski oblasti in njenim podpornikom v Zakavkazju. Zakavkaški komisariat je, opirajoč se na nacionalne oborožene formacije, razširil svojo oblast po celotnem Zakavkazju, razen na območje Bakuja, kjer je bila vzpostavljena sovjetska oblast. ===Azerbajdžanska demokratična republika=== [[Slika:Flag of the Democratic Republic of Azerbaijan (1918).svg|thumb|right|250px|Zastava Azerbajdžanske demokratične republike do 9. novembra 1918]] [[Slika:Flag of Azerbaijan Democtratic Republic.PNG|thumb|250px| Zastava Azerbajdžanske demokratične republike po 9. novembru 1918]] Zakavkaški komisariat je 10. (23.) februarja 1918 sklical Zakavkaški sejm (skupščino), upravni organ Zakavkazja. Sejm so sestavljali poslanci, izvoljeni v Zakavkazju v ustavodajno skupščino, in predstavniki zakavkaških političnih strank. Marca 1918 je sejm odobril odcepitev Zakavkazja od Sovjetske Rusije. 9. (22.) aprila 1918 je razglasil ustanovitev neodvisne Zakavkaške demokratične federativne republike (ZDFR).<ref> Янис Шилиньш. Что и почему нужно знать о месяце существования Закавказской республики. Rus.lsm.lv (22. April 2018)</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi zaostrovanja medetničnih napetosti napovedal svojo razpustitev. V začetku leta 1918 je Bakujska komuna začela ustanavljati lastne oborožene odrede. Spomladi so Sovjeti prevzeli oblast v okrožjih Baku, Lankaran, Javad in Kuba. Bakujski komunisti so uživali široko podporo Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je Stepana Šaumjana imenovala za izrednega komisarja za kavkaške zadeve. Konec marca in v začetku aprila 1918 so združene sile boljševiške Bakujske komune, v kateri so prevladovali etnični Armenci, in armenske nacionalistične stranke Dašnaktsutjun, izvedle pokol muslimanskega prebivalstva v Bakuju, ki je postal znan kot "marčevski dogodki". Ubitih je bilo do 12.000 muslimanov.<ref>Майкл Смит. ''Память об утратах и азербайджанское общество''. Arhivirano 10. marca 2011</ref> Pokoli so se dogajali tudi drugod v bakujski guberniji, zlasti v Šemahi in Kubi. 25. maja so vodilne enote turške 5. kavkaške divizije vstopile v Gandžo, kamor je naslednji dan iz Tabriza s svojim štabom prispel turški general Nuri Paša. General je začel oblikovati kavkaško islamsko vojsko, ki je vključevala enote dveh turških divizij, 5. kavkaške in 15. čanahgalske, ter ločen azerbajdžanski korpus. Turški kontingent je do sredine junija štel 15 tisoč mož, azerbajdžanski pa približno 5 tisoč. Kasneje, v drugi polovici julija, so bile na bakujsko fronto premeščene tudi enote 36. turške pehotne divizije.<ref name=ref98>Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. str. 36. ISBN 5-87902-097-5</ref> 26. maja (8. junija) 1918 je zaradi nesoglasij med nacionalnimi sveti Gruzije, Armenije in Azerbajdžana Zakavkaška demokratična federativna republika razpadla na tri države. 26. maja (8. junija) je bila ustanovljena Gruzijska demokratična republika, 27. maja (9. junija) 1918 Azerbajdžanska demokratična republika in 28. maja (10. junija) 1918 Republika Armenija. Azerbajdžanska demokratična republika je postala prva azerbajdžanska država v zgodovini.<ref name="Шнирельман,33" >Шнирельман: Войны памяти, str. 33</ref> Pred letom 1918 Azerbajdžanci niso imeli lastne državnosti. Za razliko od sosednjih Gruzincev in Armencev, ki so se imeli za nadaljevalce stoletne nacionalne tradicije, so se muslimani Zakavkazja imeli za sestavni del širšega muslimanskega sveta, ''umme''.<ref name=" Azerbaijani state ">Энциклопедия Британника, статья: [http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty Azerbaijan] {{Wayback|url=http://britannica.com/EBchecked/topic/46781/Azerbaijan/44298/Russian-suzerainty |date=20150427055647}}</ref> [[Slika:Members of Parliament of the Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Prvo zasedanje 4. Kabineta ministrov; na čelu sedi predsednik vlade Nasib-bek Usubekov]] [[Slika:1ST AZ REP.GIF|thumb|250px|Zemljevid Azerbajdžanske demokratične republike leta 1919]] [[Slika:Plaque commemorating the establishment of the First Azerbaijan Democratic Republic.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v dvorani, kjer je bila razglašena neodvisnost Azerbajdžana]] 27. maja 1918 se je na izredni seji nekdanjih članov Zakavkaški sejm (muslimanov) razglasil za Začasni narodni svet muslimanov Zakavkazja. Izvoljeno je bilo predsedstvo narodnega sveta, ki ga je vodil predsednik Mammad Emin Rasulzade,<ref> Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str. 117-119</ref> predsednik centralnega komiteja stranke Musavat. 28. maja 1918 je bila na seji Narodnega sveta razglašena Azerbajdžanska demokratična republika (ADR)<ref>Протоколы заседаний мусульманских фракций Закавказского Сейма и Азербайджанского Национального Совета 1918 г. Баку, 2006, str.120-121</ref> s prestolnico v Ganji. Rzglasitev je bila posledica razpada Zakavkaške federacije, ki ga je povzročilo napredovanje turško-nemških čet v Zakavkazje. Hkrati z Azerbajdžanom je bila razglašena tudi neodvisnost Gruzije in Armenije. 4. junija 1918 je bil v [[Batumi]]ju podpisan sporazum o miru in prijateljstvu med Turčijo in Azerbajdžansko demokratično republiko.<ref>Азербайджанская Демократическая Республика (1918—1920). Внешняя политика. (Документы и материалы). Баку, 1998, str. 14-17</ref> 16. junija 1918 se je azerbajdžanska vlada preselila iz Tbilisija v Gandžo. 27. junija 1918 je bil azerbajdžanski jezik razglašen za državni jezik. 12. junija 1918 so oborožene sile Bakujskega sovjeta po ukazu Stepana Šaumjana začele ofenzivo na Gandžo. Med boji 16. in 18. junija so turško-azerbajdžanske čete utrpele svoj prvi resnejši poraz in so se bile po izgubi več kot 800 mož, po podatkih Bakujskega sveta do 3000 mož,<ref name=ref98/>{{rp|38}} prisiljene umakniti se v Geokčaj. Kmalu zatem so med boji v bližini Geokčaja od 27. junija do 1. julija turško-azerbajdžanske čete premagale vojsko Bakujskega sveta. Konec julija in v začetku avgusta so se turško-azerbajdžanske čete približale Bakuju. 5. in 6. avgusta so se odvijali hudi boji na območju Bibi-Hejbata, Patamdarja in Volčjih vrat<ref name=ref98/>{{rp|42}} in 15. septembra je turška vojska vstopila v Baku in pobila Armence kot odgovor na množične poboje muslimanov v Bakuju.<ref>Азербайджан и Россия. Общества и государства. Майкл Смит. Память об утратах и азербайджанское общество. Arhivirano 10. marca 2011</ref><ref>Kazemzadeh, F. The Struggle For Transcaucasia: 1917-1921, The New York Philosophical Library, 1951, str.143</ref><ref>Tadeusz Swietochowski. Russian Azerbaijan, 1905-1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community. Cambridge University Press, 2004. ISBN 0-521-52245-5, 9780521522458</ref> Po teh dogodkih se je vlada preselila iz Gandže v Baku. 7. decembra 1918 se je odprl parlament Azerbajdžanske republike, ki je sprva štel 97 članov. Predsednik parlamenta je postal A. M. Topčibašev, njegov namestnik pa G. Agajev. Turčija se je medtem 31. oktobra 1918 predala Antanti, kar je pomenilo umik turških čet iz Zakavkazja. Kmalu zatem so Baku zasedle britanske čete iz Irana pod poveljstvom generala Thompsona, ki ga je vrhovni svet Antante imenoval za generalnega guvernerja Bakuja. Z britansko podporo je azerbajdžanska vlada razglasila mobilizacijo in začela oblikovati svojo vojsko. Od pozne pomladi 1919 je Azerbajdžan skozi vse leto izvajal vojaške operacije proti Armeniji za oblast nad spornimi območji z mešanim prebivalstvom – okrožji Nahičevan, Šarur-Daralagez, Zangezur in Gorski Karabah. Sredi aprila 1920 so se enote 11. rdeče armade, potem ko so premagale ostanke Denikinovih sil, približale severnim mejam Azerbajdžana. 27. aprila so prečkale azerbajdžansko mejo in 28. aprila vstopile v Baku. Z intervencijo Sovjetske Rusije je Azerbajdžanska demokratična republika padla in azerbajdžansko ljudstvo je vstopilo v novo poglavje svoje zgodovine. === Sovjetski Azerbajdžan=== 27. aprila 1920 ob 00:05 je desantni odred Rdeče armade prečkal rusko-azerbajdžansko mejo. Na poti proti postaji Jalama je sovjetska vojska po kratkem boju premagala dve četi Kubinskega polka azerbajdžanske vojske in naslednje jutro praktično brez boja zavzela postajo Hudat. Dve bateriji azerbajdžanske konjeniško-gorske divizije sta bili presenečeni in sta zapustili svoje položaje in topove.<ref name="mustafa2006">Рахман Мустафа-заде. Две республики. Азербайджано-российские отношения в 1918-1922 гг. Moskva: МИК, 2006. ISBN 5-87902-097-5</ref>{{rp|100}} Zjutraj 28. aprila so v Baku vstopili štirje oklepni vlaki z desantnimi silami pod poveljstvom M. G. Efremova. Za oklepnimi vlaki so naslednji dan v mesto vstopile enote 11. armade. 30. aprila so v Baku prispeli Levandovski, G.K. Ordžonikidze in [[Sergej Mironovič Kirov|Sergej Kirov]]. V 10–15 dneh je Rdeča armada vzpostavila nadzor nad večino ozemlja Azerbajdžana. V Azerbajdžanu je bila ustanovljena sovjetska vlada pod vodstvom Narimana Narimanova. 19. maja 1921 je bila sprejeta ustava Azerbajdžanske SSR, ki je postala prva ustava Azerbajdžana. December 1922 so se Azerbajdžan, Gruzija in Armenija združili v začasno Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko (ZSFR), ki je 30. decembra 1922 postala del ZSSR. Leta 1936 se je Azerbajdžan pridružil ZSSR kot zvezna republika. Azerbajdžanski Turki so postali uradno znani kot Azerbajdžanci, njihov nacionalni jezik pa je postala azerbajdžanščina. Hkrati je bila po odločitvi sovjetske vlade azerbajdžanska pisava preklopljena iz latinice v cirilico. Od leta 1941 do 1946 je Rdeča armada okupirala Iranski Azerbajdžan, zatem pa so bili v letih 1947–1950 Azerbajdžanci iz Armenije preseljeni v Azerbajdžansko SSR. Junija 1959 je bil objavljen odlok partijskih organov republike, ki je od vseh javnih uslužbencev zahteval, da se naučijo azerbajdžanskega jezika in opravijo izpit iz tega jezika.<ref>Казиев С. Ш. Национальная политика и межэтнические отношения в Казахстане в постсталинский период. Вестник Калмыцкого института гуманитарных исследований РАН. 2014. № 4. str. 57</ref> ====Začetek karabaškega konflikta==== V drugi polovica leta 1987 se je začelo razvijati karabaško separatistično gubanje.<ref name="waal1">{{cite web|author=Том де Ваал|date=2005-07-03|url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|title=«Чёрный сад». Глава 1. Февраль 1988 года|publisher=Русская служба Би-би-си|access-date=2010-08-09|lang=ru|archive-date=2011-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105173251/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/in_depth/newsid_4640000/4640183.stm|url-status=live}}</ref> Skupaj z njim se je začel zaostrovati armensko-azerbajdžanskega konflikt, ki se je še okrepil v letih perestrojke. Konec leta 1987 in v začetku leta 1988 so začeli v Baku in Sumgait prihajati prvi azerbajdžanski begunci iz armenskih regij Kapan in Megri. Po podatkih Gorbačovove fundacije se je to začelo dogajati 25. januarja 1988,<ref name="refugees">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |title=Горбачёв-фонд. Научно-информационный центр / Хроника перестройки / 1988 |access-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090904085143/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13941&rubr_id=173&page=1 |archive-date=2009-09-04 |url-status=dead }}</ref> vendar dve priči trdita, da sta azerbajdžanske begunce iz Armenije v Bakuju videli že novembra 1987 in januarja 1988. Druge priče govorijo tudi drugače in da so bili vzrok za beg govorice in provokacije.<ref name="Izv03031988">«Известия» от 3 марта 1988.</ref><ref name="gorby">{{Cite web |url=http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |title=Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988 |access-date=2008-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930015633/http://www.gorby.ru/rubrs.asp?art_id=13976&rubr_id=173&page=2 |archive-date=2007-09-30 |url-status=dead }}</ref> Armenska stran vztraja, da so prvi azerbajdžanski begunci Armenijo zapustili šele februarja 1988.<ref> Арсен Мелик-Шахназаров, Нагорный Карабах: факты против лжи. Pridobljeno 11. februarja 2010. Arhivirano 16. februarja 2010</ref> Po prihodu v Azerbajdžan so begunci govorili o grozotah, ki so jih doživeli, in nasilju nad njimi. Med 26. in 29. februarjem 1988 se je v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu dogajal pogrom nad Armenci, prvi<ref>Том де Ваал. «Чёрный сад». Глава 2. Февраль 1988 года: Азербайджан. Arhivirano 14. aprila 2016 na Wayback Machine</ref> množični izbruh etničnega nasilja v sodobni sovjetski zgodovini. Z izbruhom armensko-azerbajdžanskega konflikta leta 1988 je med azerbajdžanskim prebivalstvom, ki je živelo v Armeniji, izbruhnila panika. Mnogi prebivalci okrožja Kapan so se izselili in odšli v Baku iskat zaščito. Lačni in prezebli begunci so v Sumgaitu opisovali tamkajšnje stanje in grozote, čeprav je bilo v resnici v okrožju Kapan v Armeniji vse precej mirno.<ref name=ref112>Труд № 020 за 01.02.2001. 10 баллов по шкале Политбюро. Arhivirano 7. marca 2008 na Wayback Machine</ref> 28. februarja se je zgodil sumgaitski pogrom nad Armenci. Po mestu so tavale tolpe od deset do petdeset ali več ljudi, razbijale okna, zažigale avtomobile, predvsem pa iskale Armence. Po uradnih podatkih generalnega tožilstva ZSSR je bilo ubitih 26 državljanov armenske in 6 državljanov azerbajdžanske narodnosti.<ref>«Известия», 3. marec 1988</ref><ref>Научно-информационный центр Горбачёв Фонда. Хроника перестройки. 1988. Pridobljeno 6. junija 2008. Arhivirano 30. septembra 2007</ref> Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih.<ref> «Правда», 21. marec 1988. Эмоции и разум. О событиях в Нагорном Карабахе и вокруг него.</ref> 276 vojakov je bilo lažje ali težje poškodovanih.<ref> «Сумгаит… Геноцид… Гласность». Pridobljeno 27. septembra 2008. Arhivirano 27. septembra 2007</ref> Avgusta 1988 je bila ustanovljena Ljudska fronta Azerbajdžana. ====Črni januar==== [[Slika:RedArmy Paratroops Baku 1990.jpg|thumb|250px|Enote sovjetske vojske v Bakuju pozimi 1990]] V letih 1988–1989 je v Baku prispelo veliko število azerbajdžanskih beguncev iz Armenije, kar je v mestu povzročilo nemire, ki so se stopnjevali v bakujske pogrome 13.–15. januarja 1990. Azerbajdžanski begunci, izgnani iz Armenije, so začeli napadati lokalne armenske prebivalce.<ref name=ref112/> Med pogromi je bilo ubitih 48 ljudi armenskega porekla.<ref name=ref117> Human Rights Watch. «Playing the „Communal Card“: Communal Violence and Human Rights». Pridobljeno 5. junija 2008. Arhivirano 11. oktobra 2007</ref> Po prihodu dodatnih enot sovjetske armade, ki so naletele na odpor, je bilo med 20. januarjem in 11. februarjem 1990 ubitih 36 sovjetskih vojakov in 132 lokalnih prebivalcev, tudi ženske, otroci in starejši. Cilj vojaške operacije je bil poraziti protisovjetsko Ljudsko fronto Azerbajdžana in ohraniti sovjetsko oblast.<ref name=ref117/> ==Neodvisni Azerbajdžan== ===Obdobje političnih pretresov=== Po dogodkih avgusta 1991 je Vrhovni svet Azerbajdžana 30. avgusta 1991 sprejel Deklaracijo o obnovi državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan, 18. oktobra pa je bil sprejet Ustavni zakon o državni neodvisnosti Republike Azerbajdžan, ki je postavil temelje državne, politične in gospodarske strukture neodvisnega Azerbajdžana. 29. decembra 1991 je bil v Azerbajdžanu izveden referendum o državni neodvisnosti, na katerem je 99,58 % udeležencev referenduma glasovalo za neodvisnost.<ref name="Сахаров-центр">{{cite news| title=Азербайджанская революция| author=Дмитрий ФУРМАН, Али АБАСОВ| publisher=sakharov-center| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| date=1992-05-18| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110221124913/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_005.htm| archive-date=2011-02-21}}</ref> [[Slika:Refugeesaz.jpg|thumb|300px|left|Begunka iz Gorskega Karabaha leta 1993]] Z razpadom ZSSR se je armensko-azerbajdžanski konflikt, ki je tlel že štiri leta, stopnjeval v vojno velikih razsežnosti. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile zasedle mesto Hodžali in zagrešile pokol nad civilinim prebivalstvom. Po neuspehih azerbajdžanske vojske v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pod pritiskom opozicije je predsednik Mutalibov odstopil. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Jakub Mamadov. 9. maja so armenske oborožene sile zavzele Šušo. Po padcu Šuše so Mutalibovovi podporniki organizirali shod, na katerem so zahtevali njegovo ponovno imenovanje na položaj predsednika. 14. maja je na seji vrhovnega sveta 219 od 250 prisotnih poslancev glasovalo za ponovno imenovanje Ajaza Mutalibova na položaj predsednika. Opozicija na seji ni bila prisotna.<ref name="Муталибо"/> V odgovor na Mutalibovo ponovno imenovanje na položaj predsednika države so se podporniki opozicije začeli zbirati pred predsedniško rezidenco. Zjutraj 15. maja je vodstvo Ljudske fronte Mutalibovu izdalo ultimat, v katerem je zahtevalo, da do 15.00 prostovoljno odstopi s predsedniškega položaja.<ref name="Муталибо"/> Po izteku ultimata je opozicija začela pohod na predsedniško rezidenco in kmalu prevzela oblast v mestu. Ob 18.00 je predsednik vojaške komisije Ljudske fronte Azerbajdžana Fahmin Hadžijev na televiziji sporočil, da mesto, z izjemo predsedniške palače, nadzorujejo opozicijske sile, in predsedniku podaljšal ultimat do 20.00.<ref name="Муталибо">{{cite news| title=Муталибовы приходят и уходят...| author=АЗЕР Ъ-ХАЛИЛОВ, РОМАН Ъ-ГЛЕБОВ| publisher=Журнал «Власть»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=22b22cfb-6ab6-42f6-942c-b5ef53b86fa2&docsid=4810| date=1992-05-18| lang=ru|url-status=dead}}</ref> Ob 21.00 je bila predsedniška palača zasedena, vendar vodje države ni bilo tam. Mutalibovu je uspelo zapustiti državo in odleteti v Moskvo. 18. maja je na zasedanju vrhovnega sveta Azerbajdžana Jakub Mamadov odstopil s položaja predsednika parlamenta. Vršilec dolžnosti predsednika je postal Isa Gambar. Istega dne so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Lačin. 7. junija 1992 so bile v Azerbajdžanu predsedniške volitve, na katerih je zmagal Abulfaz Elčibej, ki je prejel 59,4 % glasov.<ref>{{cite web|author=Curtis, Glenn E.|url=http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|title=Azerbaijan: Government and Politics:The Presidential Election of 1992|date=1995|publisher=U.S. Country Studies, [[Library of Congress]]|access-date=2008-08-31|archive-date=2006-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20060927123026/http://countrystudies.us/azerbaijan/30.htm|url-status=live}}</ref> 12. junija so azerbajdžanske čete začele obsežno ofenzivo in ponovno prevzele nadzor nad nekdanjo regijo Šahumjan ter delom regij Mardakert in Askeran. 24. oktobra so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana poskušali izvesti oborožen državni udar v Nahičivanski avtonomni republiki. Zasedli so stavbe ministrstva za notranje zadeve in televizijski center v Nahčivanu, da bi zagotovili, da bi minister za notranje zadeve avtonomije Sijavuš Mustafajev lahko opravljal svoje uradne dolžnosti. Po ultimatu vodje avtonomije Hejdarja Alijeva so podporniki Ljudske fronte Azerbajdžana zapustili stavbo ministrstva za notranje zadeve.<ref>{{cite news| title=НАРОДНЫЙ ФРОНТ АЗЕРБАЙДЖАНА ПОПЫТАЛСЯ ОВЛАДЕТЬ НАХИЧЕВАНЬЮ| author=ИГОРЬ Ъ-ЩЕГОЛЕВ| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5e5d5106-9632-4a60-9898-5b1d3c7fa894&docsid=27962| date=1992-10-27| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2018-09-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20180922064002/https://www.kommersant.ru/doc/27962}}</ref> Konec leta 1992 in v začetku leta 1993 je na fronti prišlo do prelomnice v vojaških operacijah v korist armenske strani. Do 25. februarja 1993 so Armenci zavzeli Sarsang in 3. aprila Kelbajar. ====Vojaško-politična kriza==== 28. maja 1993 se je ruska vojska pred vnaprej določenim rokom umaknila iz Gandže, orožje, ki so ga zapustile ruske enote, pa je padlo v roke sil polkovnika Sureta Huseinova. 4. junija so vladne sile začele operacijo Tajfun, da bi razorožile uporniškega polkovnika, kar je povzročilo poraz vladnih sil in izgubo življenj. Sile Sureta Huseinova so uspele ujeti generalnega tožilca Ihtijarja Širinova in 10. junija začele prodirati proti Bakuju. Sredi naraščajoče politične krize je Elčibej povabil Hejdarja Alijeva v Baku in mu na srečanju ponudil mesto predsednika vlade.<ref>{{cite news | title= Гейдару Алиеву предложили возглавить правительство Азербайджана|publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=f9af8b21-c761-4d32-8904-4db2678d6aae&docsid=50503|author=СЕМЕН Ъ-УЛЬЯНИЧ | date=1993-06-11}}</ref> Alijev je na ponudbo odgovoril, da jo bo preučil. [[Slika:Agdam-nagorno-karabakh-3.jpg|thumb|250px|Ruševine Agrama]] Pogajanja Hejdarja Alijeva s Suretom Huseinovom niso prinesla rezultatov. 10. junija je Isa Gambar odstopil s položaja predsednika Milli Madžlisa (azerdajdžanski parlament) in 15. junija je Milli Madžlis za svojega predsednika izvolil Alijeva. V noči s 17. na 18. junij je Elčibej nepričakovano odletel v Nahičevan in se naselil v svoji rodni vasi Keleki. 25. junija je Milli Madžlis izglasoval odvzem Elčibejevih predsedniških pooblastil in pooblastila prenesel na predsednika parlamenta Hejdarja Alijeva. Ker takšna odločitev ni bila v skladu z ustavo države, so se poslanci odločili, da o vprašanju zaupnice predsedniku glasujejo na nacionalnemu referendumu.<ref>{{cite news | title= Судьбу президента решит народ|publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=69326161-3e79-4208-aefc-691bc42ede17&docsid=55412|author=ДМИТРИЙ Ъ-КАМЫШЕВ | date=1993-07-31}}</ref> Medtem se je država še naprej pogrezala v notranjepolitično krizo, ki je grozila, da se bo stopnjevala v državljansko vojno. 21. junija so v Tališu rojeni azerbajdžanski polkovnik Alakram Hummatov in častniki 704. brigade razglasili avtonomno republiko Tališ-Mugan, ki je obsegala sedem azerbajdžanskih okrožjih. Hummatov je zahteval odstop vršilca dolžnosti predsednika Hejdarja Alijeva in vrnitev nekdanjega predsednika Ajaza Mutalibova v Baku.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Hummatovova dejanja niso naletela na znatno podporo prebivalstva Tališa in dva meseca pozneje, 23. avgusta, je samooklicana avtonomna republika razpadla. Razmere na armensko-azerbajdžanski fronti so se poslabšale. 27. junija so armenske oborožene sile zavzele Martakert, 23. julija pa je po dolgotrajni bitki padel Agdam. Armenske čete so na podlagi svojih uspehov blokirale obmejno regionalno središče Fizuli in cesto, ki povezuje jugozahodne regije Azerbajdžana s preostalim delom države. 20. avgusta so armenske oborožene sile zavzele regionalno središče Džebrail in 22. avgusta še Fizuli. Na podlagi teh dogodkov je bil 28. avgusta izveden referendum o Abulfazu Elčibeju, na katerem je 97,5 % državljanov države glasovalo za Elčibejev odstop.<ref>{{cite news | title=Гейдар Алиев выступил за улучшение отношений с Россией| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=4ddd69d9-760e-4aef-afa9-561c89321925&docsid=56938|author=ОЛЕГ Ъ-МЕДВЕДЕВ| date= 1993-08-18| lang=ru}}</ref> Dva dni pozneje, 31. avgusta, so armenske čete zavzele regionalno središče Kubatli. ====Stabilizacija razmer==== [[Slika:Vladimir Putin in Azerbaijan 9-10 January 2001-7.jpg|thumb|250px| Hejdar Alijev se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na slovesnosti podpisa skupnih rusko-azerbajdžanskih dokumentov]] 3. oktobra 1993 so v državi potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal nekdanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Azerbajdžanske SSR Hejdar Alijev, ki je prejel 98,8 % glasov.<ref name="Поскриптум">{{cite news| title=Алиев Гейдар Алиевич (Алиев Гейдар Алирза-оглу)| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597| date=2003-12-15| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2013-04-17| archive-url=https://archive.today/20130417030256/http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=e1d8475f-0620-445e-abb4-02ef62ccf1b7&docsid=435597}}</ref> Do njegove izvolitve so razmere na karabaški fronti ostale težke. 23. oktobra je Azerbajdžan izgubil Horadiz in 1. novembra Zangelan. Do konca decembra so azerbajdžanske čete prešle v ofenzivo v vseh petih smereh (Fizuli, Martuni, Agdam, Mardakert in Kelbadžar) in 6. januarja 1994 ponovno zavzele Horadiz in del regije Fizuli. Spomladi 1994 so armenske čete začele ofenzivo v smeri Terterja in zasedle več naselij severno od Agdama in zahodno od Terterja. 6. maja so predstavniki Azerbajdžana, Kizgizije in Armenije v [[Biškek]]u podpisali sporazum o premirju, ki ga je posredovala Rusija. Ta sporazum je začel veljati 12. maja. Zaradi konflikta in vojaških akcij je Azerbajdžan izgubil nadzor nad ozemljem nekdanje NKAO, enklavami v Armeniji, delom regije Gazah in sedmimi okrožji, ki obdajajo Gorski Karabah. Prenehanje sovražnosti je azerbajdžanski vladi omogočilo, da je 20. septembra 1994 sklenila sporazum stoletja z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami za obsežen razvoj naftnih in plinskih polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega jezera.<ref>{{cite news| title=““КОНТРАКТ ВЕКА”: долгое и стремительное десятилетие| publisher=Наш век| url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html| archive-date=2008-09-08}}</ref> Sporazum je imel ključno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. Azerbajdžansko gospodarstvo je začelo okrevati.<ref>David C. King. Cultures of the World. Azerbaijan. Marshall Cavendish, 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Nekaj dni pozneje so se notranjepolitične razmere v državi ponovno zaostrile. V noči z 29. na 30. september sta bila v Bakuju ubita dva tesna predsednikova sodelavca: podpredsednik parlamenta Afijaddin Džalilov in vodja posebnega oddelka pri predsedniku Šamsiju Rahimovu. 2. oktobra je bilo pridržanih več častnikov OPON (Posebne policijske enote), osumljenih za njun umor.<ref>{{cite news | title=Захват генпрокуратуры — это ещё не переворот| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=5ed7a461-79a1-4cf7-aa4b-86a7f9326200&docsid=91419|author= ГЕОРГИЙ Ъ-БОВТ| date= 1994-10-04| lang=ru}}</ref> Istega dne je skupina pripadnikov OPON zasedla stavbo generalnega tožilstva in vzela 40 talcev, vključno z generalnim tožilcem Alijem Omarovom. V Gandži je bilo zasedenih več stavb.<ref name="Консолидация">{{cite news| title=Гейдар Алиев (Наброски к портрету человека и “портрету режима”)| publisher=Sakharov-center| author=Санобар ШЕРМАТОВА| url=http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| date=1994-10-05| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20110505080753/http://www.sakharov-center.ru/publications/azrus/az_006.htm| archive-date=2011-05-05}}</ref> Naslednje jutro so častniki OPON po dolgih pogajanjih zapustili stavbo generalnega tožilstva. Njihove zahteve so vključevale odstop generalnega tožilca, vodje ministrstva za notranje zadeve in predsednika parlamenta, izpustitev njihovih zaposlenih in sklic izredne seje Milli Madžlisa.<ref name="Полит" /> Hejdar Alijev je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer za dva meseca in se istega večera na televiziji nagovoril narod. V nagovoru je pripadnike OPON pozval, naj odložijo orožje, njihova dejanja pa je označil za poskus državnega udara.<ref name="Полит">{{cite news | title=Политический кризис в Азербайджане| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=8b57c5d9-9f03-40c9-b937-04da1d9d5e8d&docsid=91520| date= 1994-10-05| lang=ru}}</ref><ref name="ОПОН">{{cite news| title="МАРТОВСКИЕ СОБЫТИЯ"| publisher=ПРАВОЗАЩИТНЫЙ ЦЕНТР АЗЕРБАЙДЖАНА| url=http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| date=1997-03-17| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20121105084802/http://mitglied.multimania.de/politzek/reports/opon.htm| archive-date=2012-11-05}}</ref> Predsednik je organiziranja državnega udara obtožil tudi predsednika vlade Sureta Huseinova in poveljnika OPON, namestnika notranjega ministra Rovšana Džavadova.<ref name="Консолидация" /> Na poznejšem shodu v Bakuju v noči 4. oktobra je OPON podprl predsednika in zato ni bil razpuščen. Zjutraj 5. oktobra so vladne čete po ukazu Rasula Gulijeva vstopile v Gandžo in vzpostavile red.<ref>{{cite news | title=Гроссмейстер готов жертвовать фигуры ради победы в партии| publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=0c80c9dc-2b7c-499d-9cac-d56bcb6a4982&docsid=91666| date= 1994-10-06| lang=ru}}</ref> Huseinov je zanikal obtožbe o organizaciji nemirov v Gandži, parlament pa je 7. oktobra kljub temu sprejel njegov odstop s položaja predsednika vlade. Huseinov je kasneje zapustil državo in se preselil v Rusijo. 12. marca 1995 so azerbajdžanske oblasti prestregle vozila s 150 tonami bakra, ki so jih prevažali pripadniki OPON.<ref>{{cite news | title=Цветные металлы как основание для мятежа| author=АНДРЕЙ Ъ-СМИРНОВ |publisher=Газета «Коммерсантъ» | url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=c0eda3d0-cca7-446b-ba09-f1022c6d5b2e&docsid=104261| date=1995-03-15| lang=ru}}</ref> V noči na 13. marec je v severozahodnih regijah Azerbajdžana prišlo do oboroženih spopadov med OPON in lokalnimi silami pregona. Uporniki so zavzeli upravne stavbe in policijske postaje v dveh okrožjih na meji z Gruzijo. Vladne sile so nato ukrepale proti upornikom in po zatrtju oboroženega vstaje ponovno vzpostavile nadzor v severozahodnem Azerbajdžanu. 15. marca 1995 je Hejdar Alijev odstavil vodjo OPON Rovšana Džavadova z mesta namestnika ministra za notranje zadeve. Džavadov, ki se je utrdil v bazi OPON v naselju 8. kilometer od Bakuja, je pozval k odstopu predsednika države, predsednika parlamenta in ministra za notranje zadeve.<ref name="Акстафа">{{cite news | title=Политик политику lupus est |publisher=Газета «Коммерсантъ»| url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?fromsearch=9600a10b-d861-43fe-859e-8951330fb0f6&docsid=104495| date=1995-03-17| lang=ru}}</ref> V noči s 16. na 17. marec so v bližini baze OPON izbruhnili spopadi med borci OPON in vladnimi silami, ki so se končali s smrtjo Džavadova in zatrtjem upora OPON. OPON je bil kot varnostna agencija v okviru ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana ukinjen. 12. novembra 1995 so bile izvedene prve parlamentarne volitve in referendum o sprejetju ustave države, ki jo je podprlo 91,9 % volivcev. Azerbajdžan je zaradi izbruha konflikta v Gorskem Karabahu doživljal veliko politično nestabilnost. Razmere so se korenito spremenile po izvolitvi Alijeva za predsednika države.<ref>David C. King. ''Cultures of the World. Azerbaijan''. Marshall Cavendish. 2006. str. 35. ISBN 0761420118, 9780761420118</ref> Prenehanje vojaških operacij je Alijevu omogočilo, da se osredotoči na obnovo gospodarstva države. ===Razvoj gospodarstva=== Med decembrom 1994 in marcem 1995 so bile ustanovljene posebne komisije za opredelitev načel agrarne reforme. Komisije so v letih 1995–1996 pripravile tri osnovne zakone o zemljiški reformi in prestrukturiranju kmetij. Splošna načela novega gospodarskega sistema so bila opisana v državni ustavi, sprejeti novembra 1995. Nova ustava je odpravila državni monopol nad zemljišči, ki je v Azerbajdžanu obstajal od začetka dvajsetih let 19. stoletja, in priznala pravico do zasebne lastnine premičnin in nepremičnin, vključno z zemljišči. Nova ustava je določila prehod iz načrtnega v tržno gospodarstvo.<ref name="Rural Transition"> Zvi Lerman, David Sedik. ''Rural Transition in Azerbaijan''. Lexington Books, 2010. str. 72. ISBN 0739143182, 9780739143186</ref> Začela so se pogajanja z zahodnimi podjetji o razvoju naftnih polj v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska vlada je 20. septembra 1994 podpisala 'Pogodbo stoletja' z največjimi svetovnimi naftnimi in plinskimi korporacijami: BP (Velika Britanija), Amoco, Unocal, Exxon, McDermott in Pennzoil (ZDA), Lukoil (Rusija), Statoil (Norveška) ter z azerbajdžansko državno naftno družbo TPAO (Turčija), Delta Nimir (Saudova Arabija) in Ramco (Škotska) za razvoj bloka polj Azeri-Čirag-Gunešli v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega morja.<ref>{{cite news |title=«Контракт века»: долгое и стремительное десятилетие» |publisher=Наш век |url=http://nashvek.media-az.com/276/index.html |access-date=2010-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908040731/http://nashvek.media-az.com/276/index.html |archive-date=2008-09-08 }}</ref> Ta sporazum je imel izjemno vlogo pri privabljanju naložb in razvoju industrije države. ===2000. leta=== [[Slika:Dmitry Medvedev 2 November 2008-3.jpg|250px|thumb|Predsedniki Azerbajdžana, Rusije in Armenije, Ilham Alijev, Dmitrij Medvedjev in Serž Sargsjan, leta 2008 podpisujejo Deklaracijo o Gorskem Karabahu]] 15. oktobra 2003 je Ilham Alijev zmagal na predsedniških volitvah s 79,46 % glasov.<ref>{{cite news| title=Столкновения в Баку: есть две жертвы| publisher=Русская служба Би-би-си| url=http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm| date=2003-10-16| lang=ru| access-date=2010-08-02| archive-date=2016-03-07| archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042023/http://news.bbc.co.uk/hi/russian/news/newsid_3197000/3197588.stm}}</ref> Opozicija ni priznala izida volitev. Naslednji dan je več kot 3000 podpornikov predsedniškega kandidata Ise Gambarja, vodje stranke Musavat, korakalo po osrednjih ulicah prestolnice proti Trgu svobode. Na kraj dogodka je prispel polk vojske in se spopadel s protestniki. Spopadi so povzročili žrtve.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref> 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju naftovoda Baku-Tbilisi-Cejhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti ob združitvi azerbajdžanskega in gruzijskega dela glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan na azerbajdžansko-gruzijski meji. 3. februarja 2004 je v palači Gulustan v Bakuju potekala slovesnost ob podpisu dokumentov o financiranju projekta naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan, na kateri so sodelovali predsedniki Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 16. oktobra istega leta se je Ilham Alijev udeležil slovesnosti na azerbajdžansko-gruzijski meji, na kateri so združili azerbajdžanski in gruzijski del glavnega naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan. Oktobra 2005 je bilo objavljeno, da je bil preprečen poskus državnega udara. Zaradi obtožb v zvezi z njim je bilo aretiranih 12 oseb, vključno z ministrom za gospodarski razvoj Farhadom Alijevim, ministrom za finance Fikretom Jusifovim, ministrom za zdravje Alijem Insanovom, predsednikom državnega koncerna Azerkhimija in poslancem Fikretom Sadigovom ter predsednikom Azerbajdžanske akademije znanosti Eldarjem Salajevim.<ref>СЕРГЕЙ Ъ-НИКОЛАЕВ, БОРИС Ъ-ВОЛХОНСКИЙ (17 октября 2003). Оппозиции намяли Баку. Газета «Коммерсантъ».</ref><ref>Евгений Шестаков (24 октября 2005). В Баку ждут переворота. "Российская газета". Arhiviran 18. novembra 2011. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</ref> Leta 2006 je bil [[azerbajdžanski manat]] denominiran.<ref>189 - Azərbaycan Respublikasında pul nişanlarının nominal dəyərinin və qiymətlər miqyasının dəyişdirilməsi (denominasiyası) haqqında. e-qanun.az. Pridobljeno 1. junija 2023. Arhivirano 1. junija 2023</ref> 25. marca 2007 je bil odprt plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. Slovesnosti so se udeležili voditelji Azerbajdžana, Gruzije in Turčije. 15. septembra 2008 je bil sprejet Državni program za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj v Republiki Azerbajdžan za obdobje 2008–2015. Obratovati sta začela glavna izvozna naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan in plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum. V petih letih so bile z izvajanjem gospodarskih in energetskih projektov dosežene družbeno-ekonomske preobrazbe. Gospodarstvo države se je povečalo za 2,6-krat, industrijska proizvodnja pa za 2,5-krat. Ustvarjenih je bilo približno 770.000 novih delovnih mest. Stopnja revščine se je znižala z 49 % na 13,2 %. Proračunski odhodki so se povečali za več kot dvanajst krat.<ref>Диверсификация экономики через развитие регионов (27 мая 2009). Диверсификация экономики через развитие регионов. "ИЗВЕСТИЯ". Arhivirano iz izvirnika 1. junija 2009</ref> ===2010. leta=== 24. decembra 2011 se je v Bakuju na območju, znanem kot Črno mesto, ki je bilo 150 let onesnaženo z odpadki naftne industrije, začelo graditi Belo mesto.<ref>Ильхам Алиев посетил «Баку Белый город» » Официальный сайт президента Азербайджанской Республики. president.az. Pridobljeno 7. januarja 2026</ref> 17. septembra 2017 je bila podpisana 'Nova pogodba stoletja', v skladu s katero sta se Azerbajdžan in mednarodni konzorcij naftnih družb dogovorila o podaljšanju 'Pogodbe stoletja'. V novi pogodbi je bil dogovorjen razvoj treh novih naftnih polj – Azeri, Čirag in Gunešli – v azerbajdžanskem delu Kaspijskega jezera do leta 2050.<ref>Азербайджан продлил "Контракт века" еще на 25 лет: Подписан новый «Контракт века». Kun.uz. Pridobljeno 15. septembra 2020. Arhivirano 21. junija 2020</ref> 30. oktobra 2017 je bila odprta železniška proga Baku-Tbilisi-Kars.<ref> Bagirova, Nailia (30 октября 2017). Azerbaijan, Georgia, Turkey launch 'Silk Road' rail link. Reuters. Arhivirano 22. junija 2020. Pridobljeno 15. septembra 2020</ref> 12. avgusta 2018 je bila podpisana Konvencija o pravnem statusu Kaspijskega jezera. 27. septembra 2019 je Azerbajdžan postal član skupine 77 držav v razvoju.<ref> Ministerial Declaration. www.g77.org. Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 20. septembra 2023</ref><ref> Глава МИД Азербайджана заявил, что в карабахском урегулировании за год не было подвижек - ТАСС. TACC. Pridobljeno 18. Septembra 2023. Arhivirano 4. oktobra 2023.</ref><ref>Эльмар Мамедъяров: Азербайджан готов вносить вклад в организацию Группы 77. Azertag (28 сентября 2019). Pridobljeno 18. septembra 2023. Arhivirano 19. februarja 2020</ref> ===2020. leta=== V začetku leta 2020 je po vsem svetu izbruhnila pandemija [[koronavirus]]a. Prvi primer v Azerbajdžanu je bil odkrit 28. februarja 2020. Do maja 2023 je bilo v Azerbajdžanu zabeleženih 831.834 primerov. 821.500 oseb je ozdravelo, 10.274 pa umrlo. Med pandemijo je bilo porabljenih približno 14 milijonov odmerkov cepiva.<ref> Статистика зараженных и вакцинированных от COVID-19 в Азербайджане. Pridobljeno 1. junija 2023. Arhivirano 1. junuija 2023</ref> Od 2. do 6. oktobra 2023 je v Azerbajdžanu potekal 74. mednarodni astronavtični kongres.<ref>На Международный конгресс астронавтики в Баку представлено рекордное количество научных статей - ФОТО. Day.Az (12 апреля 2023). Pridobljeno 12. aprila 2023. Arhivirano 12.aprila 2023</ref><ref> Federation, International Astronautical. IAF : International Astronautical Congress 2023 (англ.). www.iafastro.org. Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhovirano 6. marca 2021</ref> 7. februarja 2024 so bile predsedniške volitve,<ref> Центральная избирательная комиссия назначила внеочередные выборы Президента Азербайджанской Республики. Azertag (8 декабря 2023). Pridobljeno 7. januarja 2024. Arhivirano 8. decembra 2023</ref> na katerih je zmagal Ilham Alijev.<ref>ЦИК: Алиев победил на выборах президента Азербайджана с результатом 92,12%. Коммерсантъ (11 февраля 2024). Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhivirano 17. aprila 2024</ref> 19. marca 2024 je bil Azerbajdžan izvoljen za predsednika Konference o mednarodnem sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji za obdobje 2024–2026.<ref>Азербайджан избран председателем СВМДА. Trend.Az (19 марта 2024). Pridobljeno 20. marca 2024. Arhivirano 20. marca 2024</ref> Predsedovanje je prevzel 17. decembra 2024.<ref> Председательство в СВМДА перешло к Азербайджану - ОБНОВЛЕНО. 1news.az. Pridobljeno 20. decembra 2024. Arhivirano 19. decembra 2024</ref> V Bakuju od 11. do 22. novembra 2024 potekala 29. konferenca ZN o podnebnih spremembah.<ref> UN Climate Change Conference Baku. unfccc.int. Pridobljeno 17. aprila 2024. Arhivirano 17. aprila 2024</ref> 19. decembra 2024 je bil Azerbajdžan izvoljen za člana islamske skupine G8.<ref> Азербайджан избран членом D-8. Day.Az (19 декабря 2024). Pridobljeno 20. decembra 2024. Arhivirano 19. decembra 2024</ref> 28. maja 2025 je v Lačinu potekal vrh predsednikov Azerbajdžana Ilhamom Alijevim, Turčije Recepom Tayyipom Erdoğanom in pakistanskim premierjem Muhammadom Šahbazom Šarifom.<ref>В Лачине состоялся Саммит Президента Азербайджана, Президента Турции и премьер-министра Пакистана » Официальный сайт президента Азербайджанской Республики. president.az. Pridobljeno 30. maja 2025</ref> 1. septembra 2025 je Azerbajdžan po združitvi statusa opazovalca in partnerja v dialogu prejel status partnerja v Šanghajski organizaciji za sodelovanje.<ref> Страны ШОС приняли решение о статусе государств-партнеров. Day.Az (1 сентября 2025). Pridobljeno 2. septembra 2025</ref><ref>Азербайджан станет партнером основанной Россией организации. Lenta.RU. Pridobljeno 2. septembra 2025</ref> 1. septembra 2025 je bila razpuščena Minska skupina OVSE. ОБСЕ закрыла Минскую группу по конфликту в Нагорном Карабахе. Коммерсантъ (1 сентября 2025). Pridobljeno 2. septembra 2025</ref> 24. novembra 2025 je bil Azerbajdžan izvoljen v Odbor za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.<ref>Азербайджан избран членом Комитета Всемирного наследия UNESCO на 2025-2029 гг. Day.Az (24 ноября 2025). Pridobljeno 25. novembra 2025</ref> 5. marca 2026 je bilo med iransko vojno z Izraelom in Združenimi državami Amerike na ozemlje Nahičevanske avtonomne republike izvedenih več zračnih napadov, domnevno s strani Irana.<ref>Иранские дроны ударили по аэропорту Нахичевани в Азербайджане, заявили в Баку. Иран возложил вину на Израиль. BBC News Русская служба (5 марта 2026). Pridobljeno 6. marca 2026</ref> ===Konflikt v Gorskem Karabahu=== 27. septembra 2020 so se v Gorskem Karabahu začeli obsežni spopadi, ki so trajali do 10. novembra 2020. 10. novembra so predsednik Azerbajdžana, predsednik armenske vlade in predsednik Rusije podpisali izjavo o prekinitvi ognja.<ref>Subscribe to read | Financial Times. www.ft.com. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 20. novembra 2020</ref> Med boji je azerbajdžanska vojska dobila nadzor nad petimi mesti (Džebrail, Fizuli, Zangilan, Gubadli, Šuša), štirimi naselji in 240 vasmi. Obnovljen je bil nadzor nad azerbajdžansko-iransko mejo.<ref> Таймлайн конфликта в Нагорном Карабахе: от эскалации до первой попытки перемирия. ТАСС. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 24. novembra 2020</ref> V skladu z določili sporazuma naj bi regija Kelbadžar do 15. novembra 2020 ponovno prišla pod oblast Azerbajdžana. Kasneje se je Azerbajdžan na zahtevo armenske strani strinjal s podaljšanjem roka do 25. novembra. Do 20. novembra je to veljalo tudi za regijo Agdam in do 1. decembra za regijo Lačin.<ref>Заявление Президента Азербайджанской Республики, Премьер-министра Республики Армения и Президента Российской Федерации. Президент России. Pridobljeno 17. novembra 2020. Arhivirano 10. novembra 2020</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 29zwzxxr5x9xzdjs3wz3m4j8aqrxe7o 0 600561 6657960 6656236 2026-04-09T18:55:06Z 97E 228462 razno 6657960 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Preobraženska katedrala | other name = Katedrala Odrešenikovega spremenjenja | native_name = Спасо-Преображенський кафедральний собор | native_name_lang = uk | image = Панораму двору Спасо-Преображенського кафедрального собору.jpg | imagesize = 300px | caption = Cerkev leta 2014 | coordinates = {{coord|48|27|29.71|N|35|03|59.89|E|format=dms|type:landmark_region:UA-46|display=inline,title}} | location = [[Dnipro]] | country = Ukrajina | address = 1 Soborna Square | denomination = Vzhodno pravoslavje | founded date = 1786 | founder = [[Grigorij Potemkin]] | dedication = [[Jezusovo spremnjenje]] | consecrated date = 1835 | status = aktivna | functional status = Metropolija | style = [[Neoklasicistična arhitektura]] | dome quantity = 1 | architectural type = [[stolnica]] | years built = 1787–1835 | completed date = 1835 | archdiocese = [[Ukrajinska pravoslavna cerkev]] | embedded = {{Infobox historic site |embed = yes |designation1 = UKRAINE NATIONAL |designation1_offname = {{Lang|uk|Преображенський собор}} (''Transfiguration Cathedral'') |designation1_type = Architecture |designation1_number = 040040}} }} '''Preobraženska katedrala''' ali '''Katedrala Odrešenikovega spremenjenja''' ({{langx|uk|Спасо-Преображенський кафедральний собор}}; {{langx|ru|Спасо-Преображенский собор}}) je glavna pravoslavna cerkev v [[Dnipro|Dnipru]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Je ena od glavnih cerkva Dnipropetrovske škofije Ukrajinske pravoslavne cerkve; cerkev je bila posvečena v spomin na Gospodovo spremenjenje.<ref name=":3">{{Cite web |title=#МандруйУкраїною |url=https://discover.ua/locations/spaso-preobrazhenskiy-sobor2 |access-date=2024-03-15 |website=discover.ua |language=uk}}</ref> == Zasnova == Misel, da bi morala biti glavna mestna stavba, Preobraženska katedrala, zgrajena v skladu z načrti [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] v Rimu, je v literaturi Dnipra globoko zakoreninjena že več kot 200 let. Cerkev je veljala za širok simbol obsežnih družbeno-ekonomskih in kulturnih sprememb, ki so se dogajale na nedavno priključenem južnem ozemlju Ruskega imperija.<ref name=":0">{{Cite web |title=Спасо-Преображенський собор: історія кафедрального храму Дніпра |url=https://www.dnipro.libr.dp.ua/richka_Dnipro_naberejna |access-date=2024-03-15 |website=www.dnipro.libr.dp.ua |language=uk}}</ref> Nacionalni ruski vojaški zgodovinski arhiv v Moskvi hrani originalne projekte Preobraženske katedrale. Domneva se, da je njihov lastnik arhitekt Claude Gerua. Cerkev je impozantna [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s petimi ladjami. Krasijo jo [[portik]]i, med katerimi je osemstebrni portik v [[korintski slog|korintskem slogu]] na glavni fasadi in šeststebrni portiki na stranskih fasadah, poleg ogromne [[kupola|kupole]] nad stavbo. Na določenem mestu v temeljih oltarja za bodoči tempelj je vstavljena pozlačena bakrena hipotekarna plošča z napisom. Kasneje so jo odkrili med polaganjem temeljev leta 1830 in jo postavili v novo položene temelje sedanje stavbe.<ref name=":0" /> Cerkev je zasnovana v obliki črke T in je bila zgrajena v neoklasicističnem slogu. Sprednji del je razširjen tako, da tvori dva roba, enega na levi strani v čast veliki mučeni Katarini, drugega na desni pa v čast svetemu Nikolaju. Kupola, ki se dviga nad osrednjim predoltarnim delom, vsaka s premerom več kot 8 metrov, je podprta s štirimi pravokotnimi krili oboka. Stene vključujejo šestnajst podolgovatih oken, ki prikazujejo osem svetopisemskih prerokov. Neposredno pod njimi so na obokih naslikane slike štirih evangelistov, Mateja, Marka, Luke in Janeza.<ref name=":3" /><ref name=":4">{{Cite web |last= |date=2017-01-27 |title=Спасо-Преображенський кафедральний собор - Дніпро |url=https://i-love-ukraine.vpoltave.net/sobori/spaso-preobrazenskii-kafedralnii-sobor-dnipro |access-date=2024-03-15 |website=Я кохаю Україну - цікаві місця |language=uk}}</ref> == Zgodovina == V obeh prvih glavnih načrtih mesta je bila prednostna naloga ideja o velikem templju, ki bi služil kot središče nove Katerinoslave.<ref name=":0" /> Temeljni kamen sta 20. maja [9. maja po starem redu] 1787 položil ruska cesarica [[Katarina Velika]] in avstrijski cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] med Katarininim potovanjem na Krim.<ref name="sobor"/> Dogodek je opisan v spominih grofa de Ségurja. Knez [[Grigorij Potemkin]] si je cerkev zamislil kot eno od duhovnih središč Nove Rusije.<ref name="sobor">[http://gorod.dp.ua/history/article_ru.php?article=124 Gorod.dp.ua]</ref> Po takratnih poročilih so bili do leta 1787–1789 dokončani le temelji: ogromen in droben divji kamen je bil vložen z apnenčastim polnilom, zgrajeni pa so bili tudi globoki jarki. Ruska cesarska državna blagajna je morala samo za to gradnjo plačati 71.102 rubljev.<ref name=":0" /> Gradnjo je močno zavlekla [[rusko-turška vojna (1787–1792)]], ki je izbruhnila nekaj mesecev po postavitvi cerkve in trajala do leta 1791. Natančneje, financiranje se je skoraj ustavilo. Vendar je treba vedeti, da so bili temelji zgrajeni med vojno, glavna gradnja pa je bila končana v naslednjih dveh letih. Vendar pa so se 5. oktobra 1791 zaradi nepričakovane Potemkinove smrti pojavile težave pri gradnji nove Katerinoslave. Ugotovljeno je bilo, da je bila cerkev po Potemkinovi smrti zgrajena hkrati po dveh projektih. Poleg tega so gradbeni uradniki že izrazili nezadovoljstvo zaradi nezmožnosti, da bi natančno določili opravljene naloge. 29. marca 1806 je cesar [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] odredil, da vojvoda de Richelieu oživi in ​​posodobi načrte, vendar se je gradnja začela šele leta 1830. Cesar Aleksander I. je 8. februarja 1807 izdal odlok, da se nameni 69.550 rubljev in začnejo dela v treh letih.<ref name=":0" /> Pod vodstvom nadškofa Gabriela je bila cerkev zgrajena v manjšem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano,<ref name=":1">{{Cite web |title=Спасо-Преображенський кафедральний собор |url=http://tourism.dp.gov.ua/objects/spaso-preobrazhenskyy-kafedralnyy-sobor/ |access-date=2024-03-15 |website=DniproViews |language=uk}}</ref> in posvečena leta 1835. Načrt pripisujejo Andrejanu Zaharovu, predvsem zaradi podobnosti z Zaharovo cerkvijo v [[Kronštat]]u.<ref name="sobor" /> Stavbo je poškodoval [[potres]] leta 1888 in kasneje bombe med drugo svetovno vojno.<ref name=":2">[http://ua.vlasenko.net/_pgs/dnipropetrovska.html UA.vlasenko.net]</ref> Ko je bila zgrajena na enem od hribov ob Dnepru, je postala simbol spreminjanja stepskega območja in njegovega preoblikovanja v mesto. Cerkev je bila zaprta leta 1930 in naj bi bila porušena po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917,<ref name=":5">{{Cite web |title=Спасо-Преображенський кафедральний собор Дніпропетровська, тури і подорожі в Україні, фото, відпочинок |url=https://snap.com.ua/travel/spaso-preobrazhenskiy-kafedralniy-sobor-dnipropetrovska |access-date=2024-03-15 |website=snap.com.ua}}</ref> da bi namesto nje zgradili spomenik v čast vodji svetovnega proletariata.<ref name=":1" /> Med veliko domovinsko vojno je cerkev nadaljevala delo pod pretvezo muzeja. Leta 1941 so bile tukaj začasno obnovljene maše z odobritvijo nemških oblasti.<ref>{{Cite web |title=Преображенський собор, Дніпро: інформація, фото, відгуки |url=https://travels.in.ua/uk/object/630 |access-date=2024-03-15 |website=travels.in.ua |language=en}}</ref> Počivališča škofijskih škofov in duhovnikov so trenutno na posestvu cerkve, ob osrednjih vratih pa je množični grob tistih, ki so bili ubiti leta 1941 v okoliških ulicah. Toda sčasoma je požar uničil skoraj vse v cerkvi, vključno z [[ikonostas]]om in zgornjim nadstropjem zvonika. Kar zadeva samo cerkev, je bila preurejena v skladišče papirja založbe Zorya.<ref name=":5" /><ref name=":4" /> Vendar je zgodovinar Dmitro Javornicki med letoma 1975 in 1988 predlagal ustanovitev ateističnega muzeja znotraj stavbe.<ref name=":2" /> Značilen ikonostas je bil ohranjen na prvotni lokaciji pod pretvezo zgodovinskega pomena, zvon pa je bil skrit za cerkvenimi vrati. Na posestvu cerkve je bil do leta 1992 Muzej religije in ateizma.<ref name=":6">{{Cite web |title=Спасо-Преображенський кафедральний собор |url=https://travel-guide.in.ua/uk/place/59/spaso-preobrazhenskii-kafedralnii-sobor |access-date=2024-03-15 |website=travel-guide.in.ua |language=uk}}</ref><ref name=":4" /> Cerkev je bila obsežno prenovljena sredi 1990-ih in končana v prvi polovici 2000-ih. Fasada stavbe je bila v celoti popravljena. Cilj notranje obnove je bil čim bolj povrniti prostore v prvotno stanje.<ref name=":6" /> Po drugi strani pa je bilo hkrati izvedenih več umikov, zlasti pa so bile odstranjene nekatere dobro ohranjene freske iz sredine 19. stoletja. Notranja dekoracija templja je bila praktično v celoti prenovljena. Na podlagi edine ohranjene fotografije iz začetka 20. stoletja je bil ikonostas popravljen. Največji zvon-allebefaktor je bil v cerkve postavljen in posvečen leta 2008.<ref>{{Cite web |title=Спасо-Преображенський кафедральний собор (Дніпропетровськ) |url=https://ua.igotoworld.com/ua/poi_object/2368_savior-transfiguration-cathedral.htm |access-date=2024-03-15 |website=UA.IGotoWorld.com |language=uk}}</ref> == Galerija == <gallery class="center"> File:Sviato-Preobrazhenskyi Cathedral Dnepropetrovks 2.jpg|Notranjost katedrale leta 2007 File:Sviato-Preobrazhenskyi Cathedral Dnepropetrovks 3.jpg|Prižgane sveče v katedrali leta 2007 File:Spaso Preobrazhensky Cathedral Dnepropetrovsk. 03.JPG|Oko previdnosti na pedimentu leta 2013 File:Преображенский Собор.jpg|Ena od vrat v katedralni kompleks leta 2013 File:Спасо-Преображенський собор у Дніпропетровську.jpg|Zvonik katedrale leta 2014 File:Дніпро Спасо-Преображенський кафедральний собор вночі 2023.jpg|Katedrala, kot jo vidimo ponoči leta 2023 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Transfiguration Cathedral, Dnipro}} * [http://sketchup.google.com/3dwarehouse/details?mid=eb88a2fa20eafde781b0d56f7467d8ca 3D-model ''Transfiguration Cathedral, Dnipro'' in the '3D Buildings' layer inside Google Earth] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Ukrajini|Gospodovo spremenjenje na gori, Dnipro]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1835]] hrj0u168rdr7ruvyrh6dy5koyw222dl 2 600589 6658033 6656738 2026-04-10T05:30:13Z Stebunik 55592 6658033 wikitext text/x-wiki == 4sl Nadškofija Beograd-Karlovci pregledano in končano 10.iv.2026 == {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije po letu 1920 === Kot omenjeno, je leta 1920 — po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi — prišlo do poenotene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je odvzela samostojnost tako Črnogorskim kot Makedonskim pravoslavcem. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] je prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija prisvojila tudi mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo tedaj vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofija Beograd in Karlovci“ je pogojeno zgodovinsko ter vključuje ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] == 2sl Nadškofija Beograd-Karlovci multi okno 5.iv.2026 == {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carlovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 7 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrdski škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moravški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carlovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovača}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]], ki mu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|200px|right|[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ]] === Osnovni podatki === Beograjska nadškofija zavzema prostor 50.000 km². Leta 2017 je na tem območju živelo 5.500.000 prebivalcev, od katerih je bilo katoličanov raznih narodnosti - med katerimi je največ [[Slovenci|Slovencev]] in [[Hrvati|Hrvatov]] - približno 50.000, kar bi znašalo 0,9% vsega prebivalstva, ki pa po večini pripada [[krščanstvo|krščanski]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]]. V dveh dekanijah: belograjski in niški, je 17 župnij. === Sosednje škofije === *[[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosenska (Sarajevska) nadškofija]] (jugozahodno) *[[Škofija Srem]] (severozahodno) *[[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] (severno) *[[Škofija Temišvar]] (severovzhodno) *[[Nadškofija Bukarešta]] (vzhodno) *[[Škofija Nikopol]] (jugovzhodno) *[[Nadškofija Sofija-Plovdiv]] (jugovzhodno) *[[Škofija Skopje]] (južno) *[[Škofija Prizren-Priština]] (južno) == Zgodovina == [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|left|<center>Na zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po komaj osvobojenem [[Banat|Banatu]] velikanska močvirja, v srbskem delu pa številna naselja med griči]]</center> Zgodovina krščanstva na področju sedanje Beograjske nadškofije sega v čase [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ko se je imenovalo kraj na mestu današnjega Beograda ''Singidunum''. Za časa bolgarske vladavine se prvič omenja kot ''Beli grad'', a za čas [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] nosi podobno ime, samo v ogrskem jeziku, ''Nándorfehérvár'' tj. ''Nandorjev Beli grad''. Okoli pol tisočletja je včinoma bil pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]], tudi po končani [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turški vojni]], ko se je [[Avstrijsko cesarstvo]] približalo Turškemu vse do reke [[Donava|Donave]]. Iz tistih časov izhaja zemljevid, na katerem so natančno označeni kraji severno in južno od te reke. === [[Jugoslavija|Jugoslovansko]] obdobje === Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Beograd]]u na razpolago, je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. To stanje je postajalo nevzdržno, ko je ob prelomu stoletja naraščalo pebivalstvo v deželi in so se doseljevali v vedno večjem številu tudi [[katoličani]], ki pa pravzaprav niso imeli nobenih pravic. Zato je že od začetka svojega [[apostolska uprava|apostolskega upraviteljstva]] [[škof]] [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]] odločno poudarjal, da je teba urediti pravni položaj katoličanov v pravoslavnem morju s pravičnim in dogovorjenim [[konkordat]]om. Z namenom, da bi končno uredili odnose med Katoliško Cerkvijo in [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]], je bil podpisan uradni [[konkordat]] s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] 24. junija 1914. V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij piše dobesedno tole: {| |- ! Srbsko besedilo<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу. </blockquote> |<blockquote>V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. </blockquote> |} Določilo pravi, da bo ustanovljena v takratni [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] nadškofija s sedežem v Beogradu ter sufraganska škofija s sedežem v Skopju.<ref>[http://licodu.cois.it/?p=4105&lang=en Concordat between the Holy See and the Realm of Serbia in 1914]</ref> Ker je takrat izbruhnila [[Prva svetovna vojna]], je ostalo le pri sporazumu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih je naslednica [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] - [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>Kraljestvo Jugoslavija je večkrat menjalo uradni naziv; da se izognemo nesporazumom, je v besedilu za ''Staro Jugoslavijo'' v tem in drugih mojih člankih redno uporabljen najpogostejši naziv in sicer ''Kraljevina Jugoslavija''; za ''Novo Jugoslavijo'' pa naziv ''SFR Jugoslavija'', čeprav je tudi ta nekajkrat menjala uradni naziv.</ref>, ki je nastala 1918 najprej z imenom [[Država SHS|SHS]], začela uresničevati selektivno nekatere točke konkordata in tako je bila: * 29. oktobra 1924: razglašena Beograjska nadškofija * 16. decembra 1986: razglašena Beograjska metropolija === Naraščanje števila katoličanov === {{multiple image | align = right | total_width = 600 | direction = horizontal | image1 = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | caption1 = [[Sostolnica Kristusa Kralja|Sostolnica Kristusa Kralja na Kronski]]| | image2 = Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg | caption2 = [[Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja|Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja na Vračarju]] | image3 = CrkvaUlaz.jpg | caption3 = [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Sveti Anton Padovanski na Rdečem križu (Jože Plečnik)]] }} Sem, v [[Beograd]], so prihajali tudi številni uradniki, kakor tudi častniki ter vojaki na služenje vojaškega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki, pa tudi navadni delavci. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi recesije iz [[Trbovlje|trboveljskih]] revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]] in dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]]. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu. V prestolnici je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, 1926 pa čez 16.000.<ref>Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161</ref> Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u skokovito naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931|Popis prebivalstva 1931]] v prestolnici med 288.938 prebivalci rimokatoličanov že nekajkrat več, in sicer kar 56.776; to je bila skoraj petina vseh meščanov. Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja;<ref>{{cite web|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref>. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.<ref>{{cite web|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref> Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje Rodičevega škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2024) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in samega svetišča, ki je bilo izbrano zaradi ugodne lege na [[Vračar]]ju. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) je o teh balkanskih zdrahah zapisal: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi<ref>Že v uvodu nas Noel Malcolm prepriča, da se je sredi nesrečne "Tretje balkanske vojne" potrudil, da bi bil objektiven in nevtralen zlasti s preučevanjem in navajanjem številnih virov v najrazličnejših jezikih. Pri omembi narodov, najsi bo Srbov, Hrvatov, Bošnjakov ali drugih, pravzaprav večkrat ne misli na cel narod, ampak - kot je to v poljudnem govoru običajno - na vodilne skupine ali posameznike v tem narodu, ki pa so imeli odločilno moč in vpliv na potek dogodkov; v tem pomenu je treba razumeti tudi omembo SPC ali pa RKC.</ref> so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937."<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> Zato večina zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata poskus rušenja vladajoče koalicije in predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> Take težave so torej pestile prvega banatskega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] že od samega začetka v Bečkereku in ga spremljale tudi, ko je postal prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] ter ga končno prisilile k odstopu.<ref> Franjo Emanuel Hoško: “Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup”, Riječki teološki časopis, 15 (2007), št. 1, 182</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211</ref> ==== [[Jože Plečnik|Plečnikov]] Sveti [[Anton Padovanski|Anton]] še ni zažarel v vsej lepoti ==== Značilen primer nepripravljenosti za sodelovanje ali celo pripravljenosti za oviranja delovanja Katoliše Cerkve v Srbiji je med drugim tudi [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu]], ki so jo prizadevni [[Bosna|bosenski]] [[frančiškani]] iz province ''Bosne Srebrne'' začeli graditi po [[Jože Plečnik|Plečnikovih]] načrtih že davnega leta , vendar so bili prisiljeni, da so zvonik lahko dokončali šele 1962. Druge nedokončane zamisli največjega slovenskega stavbenika te monumentalne cerkve in verjetno umetniško najbolj dovršene beligrajske sakralne stavbe - pa najbrž ne bodo uresničene niti ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna, ki jo je opravil 6. oktobra 1929, novo - le v grobem dokončano cerkev pa blagoslovil 8. decembra 1932 - prvi beograjski nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]], ki se je prav zaradi pomanjkanja razumevanja in državne podpore pri nujnih novogradnjah moral celo odpovedati vodstvu nadškofije leta 1936.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}</ref> == Beograjski škofje in nadškofje == ; Apostolski upravitelj :[[Josip Juraj Strossmayer]] (23. september 1851-1897; se odpovedal) ; Beograjski škofje #Andrej [[dominikanci|OP]] (†1322) #[[Biagio Giovanni]] [[frančiškani|OFM]] (8. februar 1432) #[[Stefano Petri]] (30. april 1438) #Tomaž (16. april 1450) #[[Marin Ibrišimović]] [[frančiškani|OFMObs]] (7. oktober 1647 – 21. januar 1650) #[[Matej Benlič]] [[frančiškani|OFM]] (27. februar 1651 – 30. januar 1674) #[[Robert Korlatovič]] [[frančiškani|OFM]] (6. maj 1675 - julij 1675; se odpovedal) #[[Jožef Ignác de Vilt]] (22. december 1800 – 26. avgust 1806) #[[Štefan Cech]] (26. september 1814 – 8. januar 1821) #[[Venčeslav Šoić]] (23. december 1858 – 8. januar 1869) #[[Ivan Pavlešič]] (4. julij 1871 – 1893) #[[sedisvakanca]] (1894-1923) ; Beograjski nadškofje * [[Ivan Rafael Rodić]], [[frančiškani|OFM]] (29. oktober 1924 – 28. november 1936; se odpovedal) * [[Josip Ujčić]] (28. november 1936 – 24. marec 1964; se odpovedal) * [[Gabrijel Bukatko]] (24. marec 1964 – 4. marec 1980; se odpovedal) * [[Alojz Turk]] (4. marec 1980 – 16. december 1986; se odpovedal) * [[Franc Perko]] (16. december 1986 – 31. marec 2001; se odpovedal) * [[Stanislav Hočevar]], [[salezijanci|SDB]] (31. marec 2001 – 5. november 2022; se odpovedal) * [[László Német]], [[verbiti|SVD]] (5. november 2022 – sedaj) === Sufraganski škofiji === *[[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] *[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] === Naslovna škofija na ozemlju nadškofije === * [[Naissus (naslovna škofija) |Naslovna škofija Naissus (Niš)]].<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d2n05.html Catholic Hierarchy: Titular See of Naissus]</ref> == Župnije == * Dekanija [[Beograd]] ** '''Kristus Kralj na Kronski''' ''(Krist Kralj)'', [[Beograd]] ** '''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Sv. Anton Padovanski na Rdečem križu]]''' ''(Sv. Antun Padovanski na Crvenom krstu)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Ciril in Metod na Čukarici''' ''(Sv. Ćiril i Metod na Čukarici)'', [[Beograd]] ** '''[[Cerkev Sv. Jožefa Delavca, Beograd|Sv. Jožef Delavec na Zeleni Karaburmi]]''' ''(Sv. Josip Radnik na Karaburmi)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Peter pri Politiki''' ''(Sv. Petar kod „Politike“)'', [[Beograd]] ** '''[[Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] na Vračarju''' ''(Beogradska katedrala Blažene Djevice Marije na Vračaru)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Janez Krstnik v Smederevem''' ''(Sv. Ivan Krstitelj)'', [[Smederevo]] ** '''Sv. Ana v Šabcu''' ''(Sv. Ana)'', [[Šabac]] ** '''Sv. Družina v Valjevem''' ''(Sv. Obitelj)'', [[Valjevo]] * Dekanija [[Niš]] ** '''Povišanje sv. Križa v Nišu''' ''(Uzvišenje svetoga Križa)'', [[Niš]] <ref>1881-2013 je bil zavetinik ''Srce Jezusovo''; tega leta je nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] dal napraviti ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega odloka]] mozaik [[Marko Ivan Rupnik|Rupniku]] z motivom „Najdenja sv. Križa“ ter preimenoval patrona, češ da pravoslavci ne častijo Srca Jezusovega</ref> ** '''Sv. Barbara na Ravni Reki''' ''(Sv. Barbara)'', [[Ravna Reka]] ** '''Sveti Jožef v Kragujevcu''' ''(Sv. Josip)'', [[Kragujevac]] ** '''Sv. Jurij v Zaječarju''' ''(Sv. Juraj)'', [[Zaječar]] ** '''Sv. Ludvik v Boru''' ''(Sv. Ljudevit)'', [[Bor]] ** '''Sv. Nadangel Mihael v Kraljevem''' ''(Sv. Mihael Arkanđel)'', [[Kraljevo]] ** '''Sv. Mati Terezija v Aleksincu''' ''(Sv. Majka Terezija)'', [[Aleksinac]] ** '''Sv. Leopold Mandič v Jagodini''' ''(Sv. Leopold Mandić)'' [[Jagodina]] <ref>Mesto Jagodina se je v času [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] imenovalo nekaj časa ''Svetozarevo''</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam beograjskih nadškofov]] * [[Seznam papežev]] * [[Seznam škofij v Srbiji]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Škofija Subotica]] * [[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] == Nadaljnje branje == *Srećko Majstorović OFM: ''Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup''. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani. * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} === Beograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{cite book |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.youtube.com/watch?v=A919iLN1-wU Crkva svetog Josipa radnika na Karaburmi AD 2000.flv - YouTube] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in smostanov na beligrajskem področju)] === Katoliška Cerkev v Srbiji in Jugoslaviji === ;{{ikona sr}} *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] 1sl Nadškofija Beograd-Karlovci multi okno 5.iv.2026 Velika noč – pravoslavci imajo 12.iv.letos En: {{Short description|Central Serbian patriarchal eparchy}} {{About-distinguish|present state and history of the central Serbian patriarchal eparchy, with its seat in Belgrade|Serbian Orthodox Church}} {{more references|date=August 2014}} {{Infobox diocese | jurisdiction = Archbishopric | name = Belgrade and Karlovci | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = | image_alt = | caption = St. Michael's Cathedral | coat = <!-- Coat of arms file name (excluding File: prefix) --> | coat_size = | coat_alt = | coat_caption = | flag = <!-- Flag file name (excluding File: prefix) --> | flag_size = | flag_alt = <!---- Locations ----> | country = [[Serbia]] | territory = [[Belgrade]] | residence = [[Building of the Patriarchate, Belgrade]] | headquarters = Belgrade, Serbia | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = <!-- Area in square kilometers, automatically converted --> | area_sqmi = <!-- Area in square miles, automatically converted --> | area_footnotes = | population = | population_as_of = | parishes = <!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> <!---- Information ----> | first_incumbent = | date = | denomination = [[Eastern Orthodox Church|Eastern Orthodox]] | sui_iuris_church = [[Serbian Orthodox Church]] | rite = [[Byzantine Rite]] | established = 1931 | cathedral = [[St. Michael's Cathedral, Belgrade]] | patron = <!-- Patron saint(s) of the diocese (or archdiocese) --> | priests = <!-- Number of secular priests in the diocese --> | language = [[Church Slavonic]]<br>[[Serbian language|Serbian]] | calendar = [[Julian calendar]] | music = <!---- Current leadership ----> | bishop = [[Porfirije, Serbian Patriarch|Porfirije]] | bishop_title = Archbishop | assistant_bishops = | auxiliary_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> | episcopal_vicar = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = Map of eparchies of the Serbian Orthodox Church in former Yugoslavia; the seat of the Archbishopric of Belgrade and Karlovci is marked in red <!---- Website ----> | website = <!-- {{URL|http://www.example.com}} --> | module = | footnotes = }} The '''Archbishopric of Belgrade and Karlovci''' ({{lang-sr-cyr|Архиепископија београдско-карловачка}}) is the central or patriarchal [[eparchy]] of the [[Serbian Orthodox Church]], with seat in [[Belgrade]], [[Serbia]].<ref>[http://www.spcportal.org/index.php?pg=1211&lang=srl History of the Archbishopric] (in Serbian) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120218081505/http://www.spcportal.org/index.php?pg=1211&lang=srl |date=February 18, 2012 }}</ref> The head of the eparchy is the [[Serbian patriarch]].{{fact|date=August 2014}} ==History== ===History of the eparchy, since 1920=== {{see also|Metropolitanate of Belgrade|Patriarchate of Karlovci}} In 1920, after the unification of all Serbian ecclesiastical provinces into one united [[Serbian Orthodox Church]], old [[Eparchy of Syrmia]] with its seat in [[Sremski Karlovci]] came under direct administration of the archbishop of [[Belgrade]] who was also the Serbian patriarch. Formal unification of two eparchies was completed in 1931 when Archbishopric of [[Belgrade]] was joined with the [[Eparchy of Syrmia]] into the ''Archbishopric of [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci|Karlovci]]''.{{fact|date=August 2014}} In that time, the city of [[Pančevo]] was transferred from [[Eparchy of Banat|Eparchy of Vršac]] to the Archeparchy of Belgrade and Karlovci. In 1947, [[Eparchy of Syrmia]] and [[Eparchy of Šumadija]] were excluded from the Archbishopric of Belgrade and Karlovci and were transformed into separate organizational units. The city of Pančevo was returned to the [[Eparchy of Banat]]. Although, the name of the Archbishopric of Belgrade and Karlovci includes the name of the town of [[Sremski Karlovci|Karlovci]] (Sremski Karlovci), this town is today part of the [[Eparchy of Syrmia]] and not of the Archbishopric of Belgrade and Karlovci. ===Historical background, before 1920=== {{see also|Serbian Patriarchate of Peć|Metropolitanate of Belgrade}} Eparchy of Belgrade is one of the oldest ecclesiastical institutions in this part of [[Europe]]. Ancient Bishopric of [[Singidunum]] was an important ecclesiastical center of the late [[Roman Empire]] during 4th and 5th century. Its bishops [[Ursacius of Singidunum|Ursacius]] and [[Secundianus of Singidunum|Secundianus]] were actively involved in religious controversies over [[Arianism]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} That ancient bishopric finally collapsed after 584 when ancient Singidunum was finally destroyed by [[Pannonian Avars|Avars]]. After the Christianization of [[Slavs]], the eparchy was renewed as late as 9th century, with the oldest known bishop of Belgrade being Sergios ({{langx|sr|Sergije}}) in 878.{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} Byzantine rule in Belgrade was reinstated in 1018, and in 1019 Belgrade is mentioned as one of 16 episcopal seats of the [[Archbishopric of Ohrid]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} The Eparchy of Belgrade included also ecclesiastical centres in Gradac, Užice, Bela Crkva, Glavetina, and included 40 clergymen and 40 village priests, making it one of the richest and largest in the Ohrid Archbishopric.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} In the early 13th century, Belgrade was a battleground between Hungarian and Bulgarian rulers, and after Hungarian takeover in the 1230s, the Pope Gregory IX organized the eparchies of Belgrade and Braničevo under the newly established bishopric of Syrmia.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Belgrade and other territory was ceded by the Hungarian king to Serbian king [[Stefan Dragutin]] some time after 1284, and the Catholic church organization in Syrmia was suppressed, with the Serbian Orthodox bishop of Mačva being seated at Belgrade.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} The Serbian bishopric of Mačva most likely stretched throughout the "[[Syrmian Lands]]".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} At the beginning of the 15th century, during the rule of Serbian despot [[Stefan Lazarević]], metropolitans of Belgrade were among most influential hierarchs of the [[Serbian Patriarchate of Peć]]. Belgrade fell under Turkish rule in 1521, but Serbian Patriarchate was renewed in 1557 with its seat in the [[Patriarchal Monastery of Peć]]. During 16th and 17th centuries, Serbian bishops of Belgrade were styled as "Metropolitans of Belgrade and Srem". At the end of the 17th century, regions of Belgrade and Srem were separated by the outcome of the [[Great Turkish War|Austro-Turkish War (1683–1699)]], with Belgrade and Lower Srem remaining under Ottoman rule, while Upper Srem came under Habsburg rule. In 1708, when the [[Autonomy (Eastern Orthodoxy)|autonomous]] Serbian Metropolitanate in the [[Habsburg monarchy]] was created ([[Metropolitanate of Karlovci]]), the [[Eparchy of Srem]] became archdiocese of the Metropolitan, whose seat was in [[Sremski Karlovci]]. As a result of the [[Austro-Turkish War (1716–1718)]], Lower Srem and Belgrade came under Habsburg rule. Two seats (Belgrade and Karlovci) were reunited from 1726 to 1739, and then separated again, following the outcome of the [[Austro-Turkish War (1737–1739)]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} After that, [[Eparchy of Srem]] remained part of the Metropolitanate of Karlovci ([[Patriarchate of Karlovci]] after 1848) until 1920, while the Eparchy of Belgrade was returned to jurisdiction of Serbian Patriarchs of Peć. After the abolition of the [[Serbian Patriarchate of Peć]] in 1766, Eparchy of Belgrade came under jurisdiction of the Patriarchate of Constantinople.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} In 1831, Eastern Orthodox Church in [[Principality of Serbia]] gained its [[Autonomy (Eastern Orthodoxy)|autonomy]] from the [[Ecumenical Patriarchate of Constantinople]], and Belgrade became the seat of the [[Metropolitanate of Belgrade|archbishop]] who was now ''metropolitan of Serbia''.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} In that time, territory of the archeparchy was very large and included regions of present-day eparchies of [[Eparchy of Šumadija|Šumadija]] and [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]]. The Metropolitanate gained [[autocephaly]] in 1879.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} In 1920, the [[Metropolitanate of Belgrade]] merged with other Serbian ecclesiastical provinces to form united [[Serbian Orthodox Church]]. In the same year, region of [[Braničevo (region)|Braničevo]] was separated from the archeparchy and old [[Eparchy of Braničevo]] was restored. In 1947, region of [[Šumadija]] was also separated from the archeparchy and new [[Eparchy of Šumadija]] was created. Since then, the archbishopric was reduced to the inner limits of the City of Belgrade. ==Monasteries== There are 12 monasteries within the Archbishopric.{{fact|date=August 2014}} ==Heads== During the long history of the ecclesiastical seat of Belgrade, many bishops, metropolitans, archbishops and finally patriarchs were seated on the throne of this eparchy. === Bishops and metropolitans of Belgrade (until 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Name ! | Tenure ! | Notes |- | Sergije {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (around 878) | Bishop of Belgrade |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (around 1317) | Bishop of Mačva and Belgrade |- | Isidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208-209}} | (around 1415—1423) | during the reign of Serbian despot [[Stefan Lazarević]] |- | Grigorije {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (around 1438—1440) | during the reign of Serbian despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikije {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (around 1479) | received royal charter from king [[Matthias Corvinus]] of [[Kingdom of Hungary (1301–1526)|Hungary]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | during the time of titular Serbian despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (around 1509) | he established ties with Russia |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (died 1516) | Metropolitan of Belgrade and Srem. Last male member of [[Branković dynasty]]. Canonized in 16th c. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (around 1532) | under [[Archbishopric of Ohrid]] |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (around 1545—1548) | under [[Archbishopric of Ohrid]] |- | Makarije {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (around 1589) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (around 1607—1611) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (around 1631—1632) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Ilarion {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (around 1644—1662) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (around 1662—1672) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Elevterije {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (around 1673—1678) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Pajsije {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (around 1680—1681) | Metropolitan of Belgrade and Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | migrated to [[Kingdom of Hungary (1526–1867)|Hungary]] in 1690, with Serbian patriarch [[Arsenije III Crnojević]] |- | Mihailo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (around 1699—1705) | installed by new Serbian patriarch [[Kalinik I]] |- | [[Mojsije Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | since 1718 under Habsburg rule, and since 1726 also [[Metropolitanate of Karlovci|Metropolitan of Karlovci]] |- | [[Vikentije Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolitan of Belgrade and Karlovci |- | Sophronius {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (around 1740—1745) | ethnic Greek, Metropolitan of Belgrade |- | [[Serbian Patriarch Vikentije I|Vikentije Stefanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (around 1753) | ethnic Serb, Metropolitan of Belgrade, later became [[Serbian Patriarch]] |- | Callinicus {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (around 1759—1761) | ethnic Greek, Metropolitan of Belgrade |} ===Under direct jurisdiction of Constantinople (1766–1831)=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"| Primate ! width="5%"| Portrait ! width="10%"| Personal name ! width="10%"| Tenure ! width="20%"| Title ! width="25%"| Notes |- valign="top" | '''Jeremiah'''<br>Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic [[Greeks|Greek]] |- valign="top" | '''Dionysius I'''<br>Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis "Popović" | 1785–1791 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek |- valign="top" | '''[[Methodius, Metropolitan of Belgrade|Methodius]]'''<br>Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek |- valign="top" | '''[[Leontius, Metropolitan of Belgrade|Leontius]]'''<br>Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek |- valign="top" | '''[[Dionysius II, Metropolitan of Belgrade|Dionysius II]]'''<br>Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrije Popović (Димитрије) | 7 November 1813–October 1815 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Serb, from Niš. Appointed following the [[first Serbian uprising]]. |- valign="top" | '''[[Agathangelus of Constantinople|Agathangelus]]'''<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek, later Ecumenical Patriarch |- valign="top" | '''[[Kiril, Metropolitan of Belgrade|Kiril]]'''<br>Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26 February 1827 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek |- valign="top" | '''[[Anthimus, Metropolitan of Belgrade|Anthimus]]'''<br>Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolitan of Belgrade | Ethnic Greek. Anointed Prince Miloš Obrenović in 1830. Last Greek metropolitan of Belgrade. |} ===Autonomous (1831–1879) and autocephalous (1879–1920)=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| No. ! width="18%"| Primate ! width="5%"| Portrait ! width="14%"| Personal name ! width="15%"| Reigned from ! width="15%"| Reigned until ! width="20%"| Title ! width="23%"| Notes |- valign="top" | 1 | '''[[Melentije Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentije Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | [[Serbs|Serb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolitan)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolitan)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Michael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1859 | 1881 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | First tenure |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Moses}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Administrator of the Metropolitanate of Belgrade | Appointed by the [[Austrophile]] [[Cabinet of Milan Piroćanac|Serbian government]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolitan)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Michael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | Second tenure |- valign="top" | 5 | '''[[Inokentije Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Innocentius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrije, Serbian Patriarch|Dimitrije]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | Archbishop of [[Peć]], Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and [[Serbian Patriarch]] (1920–1930) |} ===Metropolitans of Belgrade and Karlovci (1920–present)=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Regnal title: ''Archbishop of [[Patriarchate of Peć (monastery)|Peć]], Metropolitan of [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci|Karlovci]], and Serbian Patriarch''{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| No. ! width="18%"| Primate ! width="5%"| Portrait ! width="14%"| Personal name ! width="18%"| Reigned from ! width="15%"| Reigned until ! width="12%"| Place of birth ! width="23%"| Notes |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrije, Serbian Patriarch|Dimitrije [I]]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12 September 1920 | 6 April 1930 | [[Požarevac]], [[Principality of Serbia]] | First Patriarch of the reunified Serbian church |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava, Serbian Patriarch|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12 May 1930 | 23 July 1937 | [[Pljevlja]], [[Ottoman Empire]] | Some believe he may have been poisoned |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo [V]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21 February 1938 | 7 May 1950 | [[Vrujci]], [[Principality of Montenegro]] | Known unofficially as ''Gavrilo V Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije [II]]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1 July 1950 | 5 July 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Austria-Hungary]] | Not known as Vikentije II but entered just as Vikentije. Some believe he may have been second poisoned Patriarch |- valign="top" | 5 | '''[[German, Serbian Patriarch|German [I]]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14 September 1958 | 30 November 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | Longest reigning Patriarch and only retired Patriarch during his life |- valign="top" | 6 | '''[[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle [II]]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1 December 1990 | 15 November 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Austria-Hungary]] | Not known as Pavle II but entered just as Pavle |- valign="top" | 7 | '''[[Irinej, Serbian Patriarch|Irinej [I]]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23 January 2010 | 20 November 2020 | [[Vidova]], [[Kingdom of Yugoslavia]] | |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirije, Serbian Patriarch|Porfirije [I]]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19 February 2021 | Incumbent | [[Bečej]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|SFR Yugoslavia]] | |} ==See also== *[[Serbian Orthodox Church]] *[[List of eparchies of the Serbian Orthodox Church]] *[[Religion in Serbia]] *[[Eastern Orthodoxy in Serbia]] ==References== {{reflist|30em}} == Literature == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} ==Further reading== * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} {{Serbian Orthodox subdivisions}} [[Category,Serbian Orthodox Church in Serbia]] [[Category,1931 establishments in Serbia]] [[Category,Christian organizations established in 1931]] [[Category,Christianity in Belgrade]] [[Category,Sremski Karlovci]] [[Category,Religious sees of the Serbian Orthodox Church]] Sr: {{Епархија | Епархија = Архиепископија<br> београдско-карловачка | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Грб = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png | Опис грба = Грб Српске православне цркве | Архиепископија = | Митрополија = | Сједиште = [[Београд]] | Држава = {{застава|Србија}} | Основана = [[13. век]] | Укинута = | Број намјесништава = | Број црквених општина = | Број парохија = | Број манастира = 7 | Број храмова = | Број вјерника = | Званична страница = https://spc.rs/category/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA/ | Архијереј = [[патријарх српски Порфирије]] | Чин архијереја = [[патријарх]] | Титула архијереја = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Викар = {{ublist | [[Епископ ремезијански Стефан|еп. ремезијански Стефан]] | [[Епископ хвостански Алексеј|еп. хвостански Алексеј]] | [[Епископ новобрдски Иларион|еп. новобрдски Иларион]] | [[Епископ топлички Петар|еп. топлички Петар]] | [[Епископ липљански Доситеј|еп. липљански Доситеј]] | [[Епископ јенопољски Никон|еп. јенопољски Никон]] | [[Епископ моравички Тихон|еп. моравички Тихон]] }} | Карта = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church-sr.svg | Слика = Saborna crkva u Beogradu 28.jpg | Опис слике=[[Саборна црква у Београду]] }} '''Архиепископија београдско-карловачка''' је средишња епархија [[Српска православна црква|Српске православне цркве]]. Епархијски катедрални храм је [[Саборна црква у Београду]], а архијереј је [[Патријарх српски Порфирије|патријарх Порфирије]]. Епархијско подручје обухвата град [[Београд]] и непосредну околину, са [[Земун]]ом.<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. 04. 2016 |archive-date=03. 01. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> Под епархијском јурисдикцијом Архиепископије београдско-карловачке налази се осам манастира, од којих је један [[ставропигија]]лни ([[Манастир Пећка патријаршија|Пећка патријаршија]]).<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/591-manastir-pecka-patrijarsija |title=Ставропигијални Манастир Пећка патријаршија |access-date=23. 02. 2019 |archive-date=23. 02. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190223190419/http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/591-manastir-pecka-patrijarsija |url-status=dead }}</ref> Остали епархијски манастири су: [[Манастир Рајиновац|Рајиновац]], [[Манастир Раковица|Раковица]], [[Манастир Сланци|Сланци]], [[Манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|Манастир Ваведење Пресвете Богородице]] на Сењаку, [[Манастир Светог архангела Гаврила (Земун)|Манастир Светог архангела Гаврила]] у Земуну, [[Манастир Светог Христофора]] код Обреновца и [[Манастир Дробњаци]] (у изградњи).<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri |title=Архиепископија београдско-карловачка: Манастири |access-date=23. 02. 2019 |archive-date=23. 02. 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190223184810/http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri |url-status=dead }}</ref> Епархијско подручје Архиепископије београдско-карловачке граничи се са подручјима шест суседних епархија: [[Епархија ваљевска|Ваљевском]], [[Епархија шабачка|Шабачком]], [[Епархија сремска|Сремском]], [[Епархија банатска|Банатском]], [[Епархија браничевска|Браничевском]] и [[Епархија шумадијска|Шумадијском]]. == Историја == === Античка епископија === Историја раног хришћанства у античком [[Сингидунум]]у (данашњем [[Београд]]у) посведочена је наративним изворима и археолошким налазима. Почетком 4. века, у Сингидунуму су пострадали [[Свети Ермил и Стратоник]]. Током 4. и 5. века, постојала је древна Сингидунумска епископија, чији су епископи [[Урсакије Сингидунумски|Урсакије]] и [[Секундијан Сингидунумски|Секундијан]] били непосредно укључени у спорове око [[Аријански спор|аријанства]].{{sfn|Калић|1967|pp=18—20}} Почевши од [[535]]. године, ова епископија је била потчињена новоустановљеној архиепископији чије се средиште налазило у граду [[Царичин град|Јустинијана Прима]]. Сингидунум је [[584]]. године тешко пострадао од [[Авари|Авара]], а недуго потом је дошло и до коначне пропасти царске власти у читавој области, услед чега су почетком 7. века запустеле многе старе епископије. === Средњовековна епископија и митрополија === [[Датотека:Fresco of Stefan Dragutin, Arilje.jpg|мини|усправно|лево|Српски краљ [[Стефан Драгутин]], обновитељ православне епархије у Београду]] Београдска епархија је обновљена током 9. века. Први познати београдски епископ из тог времена био је Сергије, који се помиње 878. године.{{sfn|Калић|1967|pp=27, 30}} Током 11. и [[12. век]]а, за време обновљене византијске власти, Београдска епископија је била у саставу православне [[Охридска архиепископија|Охридске архиепископије]].{{sfn|Bulić|2013|p=221—222}} Крајем [[13. век]]а, бивши српски краљ [[Стефан Драгутин]] је од [[краљ Угарске|угарског краља]] добио на управу [[Београд]] са [[Мачва|Мачвом]]. Тада је извршено укључивање Београдске епископије у састав [[Српска архиепископија|Српске архиепископије]] са средиштем у [[Пећ (град)|Пећи]]. Поуздани изворни подаци о делатности тадашњих београдских православних владика потичу из [[1290]]. и [[1315]]. године. У то време, Београдска епархија је називана и Мачванском. На самом почетку 15. века, српски деспот [[Стефан Лазаревић]] је од угарског краља [[Жигмунд Луксембуршки|Жигмунда]] добио [[Београд]] са [[Мачва|Мачвом]] и разне поседе широм Угарске.{{sfn|Engel|2001|pp=232—233}} Тада је у Београду уређен нови митрополитски двор, а Београдска епархија је постала једна од најзначајнијих епархија Српске патријаршије.{{sfn|Тасић|1995|pp=61—62}}<ref>[http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:632930-Beogradske-price-Stara-dusa-jednog-grada Београдске приче: Стара душа једног града („Вечерње новости”, 3. новембар 2016)]</ref> Српски патријарси су у деспотовој престоници Београду постављали православне митрополите који су развили пастирски рад на ширем подручју средњег Подунавља.{{sfn|Калић|1967|pp=92—93}} Током [[15. век]]а, број православних [[Срби|Срба]] у подунавским и прекодунавским областима се стално увећавао услед досељавања становништва из јужних српских, ратом угрожених области.{{sfn|Engel|2001|p=237, 309}} Повратком [[Београд]]а под угарску власт ([[1427]]), београдски митрополити су постали непосредни поданици угарског краља и сматрани су духовним старешинама свих православних Срба у тадашњој јужној Угарској. Њихова надлежност се временом проширила далеко према северу, све до области [[Мармарош]]а{{sfn|Тасић|1995|p=86}} коју су настањивали православни [[Русини]], што је посведочено повељом угарског краља [[Матија Корвин|Матије Корвина]] из [[1479]]. године, која је додељена тадашњем београдском митрополиту Јоаникију.{{sfn|Калић|1967|p=310}} До тог времена, православни Срби су већ увелико постали веома бројни у областима јужне Угарске.{{sfn|Ћирковић|1982|p=431—444}} Угарски краљ Матија је [[1481]]. године посебном одлуком ослободио православне Србе у читавој тадашњој Угарској од плаћања десетка латинским бискупима. Његов наследник, угарски краљ [[Владислав II Јагелонац Млађи|Владислав II]] је новом одлуком из [[1495]]. године потврдио ослобађање православних Срба, Румуна и Русина у Угарској од плаћања десетка латинском свештенству. Београдско-сремски митрополит [[Ђорђе Бранковић (деспот)|Максим Бранковић]], који је умро [[1516]]. године, сматран је духовним поглаваром свих православних Срба у јужној Угарској.{{sfn|Калић|1967|p=310}} У [[Музеј Српске православне цркве|Музеју Српске православне цркве]] у Београду налази се сачувана архијерејска митра из 1546—1547. године, дар деспотице Катарине, удовице деспота [[Стефан Бериславић|Стефана Бериславића]], београдском митрополиту Лонгину.{{sfn|Вуковић|1996|p=286}} === Београдско-сремска епархија === [[Датотека:Pecka patrijarsija mapa sr.png|мини|лево|[[Српска патријаршија]] у 16. и 17. веку]] Након турског освајања [[Београд]]а ([[1521]]) и победе на [[Мохач]]у ([[1526]]) дошло је до знатних промена у црквеном уређењу. Београдска епархија је привремено потпала под надлежност Охридске архиепископије. Управо у то време пада покушај смедеревског митрополита Павла да обнови самосталност Српске патријаршије. Иако његов покушај није успео, замисао није напуштена и коначно је остварена [[1557]]. године, када је заслугом српског патријарха [[Патријарх српски Макарије|Макарија I]] извршена коначна обнова [[Пећка патријаршија|Српске патријаршије]] са средиштем у [[Пећ (град)|Пећи]]. Тада је дошло до новог преуређења јерархијских односа на бившим угарским подручјима. Од тог времена, Београдско-сремска епархија се налазила у саставу обновљене Српске патријаршије, а њени архијереји су током 16. и 17. века носили титулу митрополита и повремено су имали помоћне епископе за област Срема. Током [[Дуги рат|Дугог рата]] (1593—1606) на подручју средњег Подунавља дошло је до масовног покрета православних Срба, познатог као [[Банатски устанак]], што је послужило Турцима као повод да у Београд донесу и на Врачару спале мошти [[Свети Сава|Светог Саве]]. За време [[Велики турски рат|Бечког рата]] (1683—1699) хабзбуршка војска је 1688. године преотела Београд од Турака. У то време, београдско-сремски митрополит био је [[Симеон Љубибратић]] који је 1690. године заједно са српским патријархом [[Арсеније III Црнојевић|Арсенијем III]] избегао у Угарску. До краја рата (1699), епархија је остала подељена на јужни део под турском и северни део под хабзбуршком влашћу. Нови српски патријарх [[Патријарх српски Калиник I|Калиник I]] је на турској страни поставио новог београдског митрополита Михаила,{{sfn|Вуковић|1996|p=327}} док је стари српски патријарх Арсеније III на хабзбуршкој страни поставио Стефана Метохијца, који је најчешће боравио у [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]]. {{...}} Београдско архијерејско намесништво је новом регулацијом 1934. повећало број парохија са 41 на 56 у самом градском атару, а додата су му и суседна села и град Панчево — укупно 14 црквених општина и 64 парохије.<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1934/11/08?pageIndex=00008 „Политика”, 8. нов. 1934]</ref> == Београдски јерарси == === Старији београдски епископи и митрополити === {| {{table}} |- style="background: #ececec;" !Портрет !Име и презиме !Време службе !Напомене |- | | Сергије {{sfn|Калић|1967|pp=27, 30}} | (око 878) | епископ београдски |- | | Јован {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (око 1317) | епископ мачвански, односно београдски |- | | Исидор {{sfn|Калић|1967|p=92}} {{sfn|Вуковић|1996|p=208—209}} | (око 1415—1423) | савременик деспота [[Стефан Лазаревић|Стефана Лазаревића]] |- | | Григорије {{sfn|Калић|1967|p=309}} {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (око 1438—1440) | савременик деспота [[Ђурађ Бранковић|Ђурђа Бранковића]] |- | | Јоаникије {{sfn|Калић|1967|p=310}} {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (око 1479) | добио повељу од угарског краља [[Матија Корвин|Матије Корвина]] |- | | Филотеј {{sfn|Калић|1967|p=310}} {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (постављен 1481) | савременик титуларног деспота [[Вук Бранковић (деспот)|Вука Бранковића]] |- | | Теофан {{sfn|Калић|1967|p=310}} {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (око 1509) | успоставио непосредне везе са руским владарима |- | [[Датотека:Krušedol monastery 50.JPG|67x67п]] | Свети [[Ђорђе Бранковић (деспот)|Максим Бранковић]] {{sfn|Калић|1967|p=310}} {{sfn|Вуковић|1996|p=299—300}} | (умро 1516) | митрополит београдски и сремски |- | | Роман {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (око 1532) | под Охридском архиепископијом |- | | Лонгин {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (око 1545—1548) | под Охридском архиепископијом |- | | Јаков<ref name="аутоматски генерисано1">„Гласник Историјског друштва у Новом Саду”, Нови Сад 1940.</ref> | (1560—1561) | београдско-сремски архиепископ |- | | Серафим<ref name="аутоматски генерисано1" /> | (пре 1588) | митрополит београдско-сремски |- | | Макарије {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (1588—1589) | митрополит београдски и сремски |- | | Лука<ref>Небојша С. Шулетић: „Лука, митрополит београдско-сремски”. стр. 645, Српски биографски речник, том 5, Нови Сад, 2011. године</ref> | (око 1596) | митрополит београдски и сремски |- | | Јоаким {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (око 1607—1611) | митрополит београдски и сремски |- | | Висарион<ref>„Гласник Историјског друштва у Новом Саду”, Нови Сад 1937.</ref> | (1612), син родитеља Георгија и Станачје | митрополит београдски и сремски |- | | [[Авесалом митрополит београдско-сремски|Авесалом]] {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (око 1631—1632) | митрополит београдски и сремски |- | | Иларион {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (око 1644—1662) | митрополит београдски и сремски |- | | Јефрем {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (око 1662—1672) | митрополит београдски и сремски |- | | Елевтерије {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (око 1673—1678) | митрополит београдски и сремски; родом из сремског села Лежимира; био у Русији 1684.; умро 5. фебруара 1689. године у манастиру Шишатовцу<ref>„Српски сион”, Сремски Карловци 15. јул 1906.</ref> |- | | Пајсије {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (око 1680—1681) | митрополит београдски и сремски |- | | [[Симеон Љубибратић]] {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | прешао 1690. у Угарску заједно са патријархом Арсенијем III |- | | [[Митрополит београдски Михаило I|Михаило I]] {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (око 1699—1705) | постављен од новог патријарха Калиника I |- |[[Датотека:MojsijePetrović.jpg|67x67п]] | [[Мојсије Петровић]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333—337}} | (1713—1730) | од 1718. под хабзбуршком влашћу, а од 1726. такође и митрополит карловачки |- |[[Датотека:Vikentije Jovanović.jpg|66x66п]] | [[Вићентије Јовановић|Викентије Јовановић]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70—73}} | (1731—1737) | митрополит београдски и карловачки |- | | [[Митрополит београдски Софроније|Софроније]] {{sfn|Вуковић|1996|p=462}}{{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1739—1745) | Грк, Београдска епархија поново враћена под непосредну управу Српске патријаршије 1739. |- | | [[Патријарх српски Вићентије I|Вићентије Стефановић]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}}{{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1746—1758) | Србин |- | | [[Митрополит београдски Хаџи Кир Калиник|Калиник]] {{sfn|Вуковић|1996|p=273}}{{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1759—1761) | Грк, био 1759. и 1766. године ктитор манастира Каленића |} === Под Цариградском патријаршијом (1766—1831) === {| {{table}} |- style="background: #ececec;" !Портрет !Име и презиме !Време службе !Напомене |- | | [[Јеремија Папазоглу]] {{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1761—1784) | Грк, укинута Пећка патријаршија 1766. и митрополија припојена Цариградској патријаршији, оставку поднео 1784. правдајући то старости; ктитор манастира Каленића 1766. године |- | | [[Митрополит београдски Дионисије|Дионисије Папазоглу]] {{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1784—1791) | Грк, када је дошло до избијања последњег хабзбуршко-османског рата (1788—1791), он је још пре пада Београда пребегао на хабзбуршку страну, од почетка рата, ставио у службу хабзбуршке ратне пропаганде. |- | | [[Митрополит београдски Методије|Методије]] {{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1791—1801) | Грк, ухапшен је и одузета му је сва имовина и затим је погубљен 27. фебруара 1801. године по (вољи дахија) наређењу Хаџи Мустафа-паше ''за његово безаконије и преступљеније'' |- | | [[Митрополит београдски Леонтије|Леонтије Ламброс]] {{sfn|Радосављевић|2007б|p=219—234}} | (1801—1813) | Грк, родом из Једрена, био протосинђел код митрополита Методија, са устаничким врхом отишао је 1813. године у емиграцију, где је умро 1822. године у Кишињеву |- | | [[Митрополит београдски Дионисије II|Дионисије II]] | (1813—1815) | Грк |- | [[Датотека:Patriarxis agathaggelos.jpg|50px]] | [[Агатангел Цариградски|Агатангел]] | (1815—1825) | Грк<ref>„Време”, Београд 26. октобра 1929.</ref> из Једрена<ref>„Српска револуција и обнова државности Србије…”, Београд 2016.</ref>, касније Цариградски Патријарх |- | | [[Митрополит београдски Кирил|Кирило]] {{sfn|Радосављевић|2011|p=57—58}} | (1825—1827) | Грк,<ref>„Сион”, Београд 31. децембра 1875.</ref> родом из [[Крива Паланка|Криве Паланке]] |- | | [[Митрополит београдски Антим|Антим]] {{sfn|Радосављевић|2017|p=299—315}} | (1827—1831) | Грк |} === Поглавари Београдске митрополије (1831—1920) === Пуна титула: архиепископ београдски и митрополит Србије. {| {{table}} |- style="background: #ececec;" !Портрет !Име и презиме !Време службе !Напомене |- | [[Датотека:Melentije pavlovic.jpg|50п]] | [[Митрополит београдски Мелентије|Мелентије Павловић]] | (1831—1833) | Србин, први самоуправни архиепископ београдски и митрополит Србије |- | [[Датотека:Mitropolit Petar Jovanovic.jpg|50п]] | [[Митрополит београдски Петар|Петар Јовановић]] | (1833—1859) | |- | [[Датотека:Михаил (Йованович).jpg|50п]] | [[Митрополит београдски Михаило|Михаило Јовановић]] | (1859—1881) | 1879. митрополија је добила [[аутокефална црква|аутокефалност]] |- | [[Датотека:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|50п]] | [[Митрополит београдски Теодосије|Теодосије Мраовић]] | (1881—1889), | |- | [[Датотека:Михаил (Йованович).jpg|50п]] | Михаило Јовановић | (1889—1898), | Поново београдски митрополит |- | [[Датотека:Mitropolit Inokentije.jpg|50п]] | [[Митрополит београдски Инокентије|Инокентије Павловић]] | (1898—1905), | |- | [[Датотека:Димитрије (Павловић).jpg|50п]] | [[патријарх српски Димитрије|Димитрије]] | (1905—1920), | 1920. изабран за српског патријарха |} === Поглавари Српске патријаршије (од 1920) === Пуна титула: архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски. {| class="wikitable" |- ! Слика !! Име !! Датум рођења !! Датум смрти !! Време службе |- | [[Датотека:Димитрије (Павловић).jpg|99п]] || [[патријарх српски Димитрије|Димитрије (Павловић)]] ||28. октобар 1846. ||6. април 1930. || 1920—1930 |- | [[Датотека:BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg|99п]] || [[патријарх српски Варнава|Варнава (Росић)]] ||10. септембар 1880. ||23. јул 1937. || 1930—1937 |- | [[Датотека:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|99п]] || [[патријарх српски Гаврило|Гаврило (Дожић)]] ||17. мај 1881. ||7. мај 1950. || 1938—1950 |- | [[Датотека:Vikentije Prodanov.jpg|99п]] || [[патријарх српски Викентије|Викентије (Проданов)]] ||23. август 1890. ||5. јул 1958 || 1950—1958 |- | [[Датотека:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG|99п]] || [[патријарх српски Герман|Герман (Ђорић)]] ||19. август 1899. ||27. август 1991. || 1958—1990 |- | [[Датотека:Patrijarh Pavle.jpg|99п]] || [[патријарх српски Павле|Павле (Стојчевић)]] ||11. септембар 1914. ||15. новембар 2009. || 1990—2009 |- | [[Датотека:Мероприятия по случаю 10-летия Поместного собора РПЦ и патриаршей интронизации (cropped).jpg|99п]]|| [[патријарх српски Иринеј|Иринеј (Гавриловић)]] ||28. август 1930. || 20. новембар 2020. || 2010—2020 |- | [[Датотека:Патријарх српски Порфирије.jpg|99п]]|| [[Патријарх српски Порфирије|Порфирије (Перић)]] ||22. јул 1961. || || 2021— |- |} == Манастири == Поред два [[ставропигија]]лна манастира ([[Манастир Пећка патријаршија]] и [[Манастир Светог Саве у Либертивилу]]), Архиепископија београдско-карловачка има и седам епархијских манастира: {{columns-list|colwidth=35em| * [[Манастир Рајиновац]], * [[Манастир Раковица]], * [[Манастир Сланци]], * [[Манастир Ваведење Пресвете Богородице (Београд)|Манастир Ваведења Пресвете Богородице]] на Сењаку, * [[Манастир Светог архангела Гаврила (Земун)|Манастир Светог Арханђела Гаврила]] у Земуну, * [[Манастир Светог Христофора]] у Мислођину код Обреновца, * [[Манастир Дробњаци]] (у изградњи). }} <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|[[Манастир Раковица]] Манастир Рајиновац.JPG|[[Манастир Рајиновац]] </gallery> == Цркве == [[Српски православни храмови у Београду|Списак храмова Архиепископије београдско-карловачке]]:<ref>Списак је сложен према години изградње храма; можда није комплетан.</ref> {{columns-list|colwidth=35em| # [[Црква Ружица|Црква Рођења Пресвете Богородице]] (Црква Ружица) и [[Црква Свете Петке у Београду|Капела Свете Петке]] (почетак 15. века) на [[Калемегдан]]у # [[Николајевска црква у Земуну|Црква Преноса моштију Светог оца Николаја]] у [[Земун]]у (1745) # [[Богородичина црква у Земуну|Црква Рођења Пресвете Богородице]] (1783) у [[Земун]]у # [[Црква Светог пророка Илије у Малом Пожаревцу|Црква Светог пророка Илије]] (1833) у [[Миријево|Миријеву]] # [[Црква Светог Николе у Остружници|Црква Преноса моштију Светог оца Николаја]] (1833) у [[Остружница|Остружници]] # [[Црква Свете Марије Магдалене]] у [[Бели Поток (Вождовац)|Белом Потоку]] # [[Црква Светог деспота Стефана Лазаревића на Авали|Црква Светог деспота Стефана Лазаревића]] на [[Авала|Авали]] # [[Црква Светих апостола Петра и Павла у Врчину|Црква Светих апостола Петра и Павла]] (1834) у [[Врчин]]у # [[Црква Светог архиђакона Стефана]] (1834) у [[Велико Село (Палилула)|Великом Селу]] # [[Саборна црква у Београду|Црква Светог арханђела Михаила — Саборна црква]] (1837—40) # [[Црква Преноса моштију Светог оца Николаја]] (1839) у [[Вишњица (Београд)|Вишњици]] # [[Црква Свете Тројице (Земун)|Црква Свете Тројице]] (1842) у [[Земун]]у # [[Црква Светих апостола Петра и Павла у Винчи|Црква Светих апостола Петра и Павла]] (1856) у [[Винча|Винчи]] # [[Црква Рођења Пресвете Богородице (Велика Моштаница)|Црква Рођења Пресвете Богородице]] (1858) у [[Велика Моштаница|Великој Моштаници]] # [[Вазнесењска црква у Београду|Црква Вазнесења Господњег]] (1863) # [[Црква Свете Тројице у Ритопеку|Црква Свете Тројице]] (1870) у [[Ритопек]]у # [[Црква Светог Димитрија (Земун)|Црква Светог Димитрија]] (1876) у [[Земун]]у (на [[Земунско гробље|Земунском гробљу]]) # [[Црква Светог Георгија у Бежанији]] (1876) у [[Бежанија|Бежанији]] на [[Градска општина Нови Београд|Новом Београду]] # [[Црква Успења Пресвете Богородице у Умчарима|Црква Успења Пресвете Богородице]] (1883. обновљен 1983) у [[Умчари]]ма # [[Црква Свете Тројице на Неимару|Црква Свете Тројице]] (1883) на [[Неимар (Београд)|Неимару]] # [[Црква Свете Тројице у Гроцкој|Црква Свете Тројице]] (1883) у [[Гроцка|Гроцкој]] # [[Црква Свете Тројице у Заклопачи|Црква Свете Тројице]] (1885) у [[Заклопача (Гроцка)|Заклопачи]] # [[Црква Преноса моштију Светог оца Николаја]] (1893) код [[Ново гробље (Београд)|Новог гробља]] # [[Црква Свете Тројице у Рипњу|Црква Свете Тројице (1894)]] у [[Рипањ|Рипњу]], # [[Црква Светог Трифуна на Топчидерском гробљу|храм Светог мученика Трифуна]] (1903) на [[Топчидерско гробље|Топчидерском гробљу]] # [[Црква Светог Стефана Дечанског]] (1905) у [[Железник]]у # [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Црква Светог цара Константина и царице Јелене]] (1911, поново подигнут 1971) на [[Вождовац|Вождовцу]] # [[Црква Свете Тројице у Кумодражу|Црква Свете Тројице]] (1924) у [[Кумодраж]]у # [[Црква Светог Ђорђа (Баново брдо)]] (1932) на [[Баново брдо|Бановом Брду]] # [[Црква Покрова Пресвете Богородице у Београду|Црква Покрова Пресвете Богородице]] (1929) у [[Барич (Обреновац)|Баричу]] # [[Црква Светог Александра Невског]] (1930) на [[Дорћол]]у # [[Храм Светог Саве у Београду|Велики храм Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]] (још незавршен)<ref>{{Cite web |url=http://www.hramsvetogsave.com/ |title=Hram Svetog Save{{Ботовски наслов}} |access-date=05. 06. 2021 |archive-date=09. 01. 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160109194445/http://hramsvetogsave.com/ |url-status= }}</ref> # [[Црква Свете Тројице у Београду|Црква Свете Тројице]] (1935) у Београду # [[Црква Светог кнеза Лазара на Звездари|Црква Светог великомученика кнеза Лазара]] (1936) на [[Звездара|Звездари]] # [[Црква Светог Вазнесења Господњег у Жаркову|Црква Светог Вазнесења Господњег]] (1938) у [[Жарково|Жаркову]] # [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог апостола и јеванђелиста Марка]] (1939) на [[Ташмајдан]]у # [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Црква Светог архангела Гаврила]] (1939) # [[Crkva Svetih apostola Vartolomeja i Varnave u Beogradu|Црква Светих апостола Вартоломеја и Варнаве]] (1939) у [[Раковица (Београд)|Раковици]] # [[Црква Светог Преображења Господњег]] (1944) у [[Умка|Умци]] # [[Црква Светог пророка Илије у Малом Пожаревцу|Црква Светог пророка Илије]] (1960) у [[Мали Пожаревац|Малом Пожаревцу]] # [[Црква Светог Јована Владимира (Београд)|Црква Светог Јована Владимира]] у [[Медаковић насеље|Медаковић насељу]] # [[Црква Светог апостола и јеванђелиста Луке]] (1965) у [[Крњача (Београд)|Крњачи]] # [[Црква Рођења Светог Јована Крститеља на Вождовцу|Црква Рођења Светог Јована Крститеља]] (1971) на [[Централно гробље|Централном гробљу]] # [[Црква Сабора српских светитеља]] (1988) на [[Карабурма|Карабурми]] # [[Црква Свете Тројице у Сремчици|Црква Свете Тројице]] у [[Сремчица|Сремчици]] # [[Црква Рођења Светог Јована Крститеља на Вождовцу|Црква Рођења Светог Јована Крститеља]] на [[Лабудово брдо|Лабудовом брду]] # [[Црква Светог Василија Острошког на Новом Београду|Црква Светог Василија Острошког]] на [[Градска општина Нови Београд|Новом Београду]] # [[Црква Светог Василија Острошког у Београду|Црква Светог Василија Острошког]] на Бањици # [[Црква Преображења Господњег на Видиковцу|Црква Светог Преображења Господњег]] на [[Видиковац (Раковица)|Видиковцу]]<ref>{{Cite web |url=http://preobrazenje-vidikovac.110mb.com/ |title=Црква Преображења Господњег — Видиковац, Београд |access-date=03. 10. 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120208125551/http://preobrazenje-vidikovac.110mb.com/ |archive-date=08. 02. 2012 |url-status=dead |df= }}</ref> # [[Црква Светих Преподобномученика ђакона Авакума и игумана Пајсија на Алтини|Црква Светих Преподобномученика ђакона Авакума и игумана Пајсија]] на [[Алтина|Алтини]] # [[Црква Светог Георгија у Лештанима|Црква Светог Георгија]] у [[Лештане|Лештанима]] # [[Црква Вазнесења Господњег у Болечу|Црква Вазнесења Господњег]] у [[Болеч]]у }} <gallery mode="packed"> Saborna crkva u Beogradu 7.jpg|[[Саборна црква у Београду|Саборна црква]] Beograd 2013 - Храм Светог Саве, Београд (Cathedral of Saint Sava) - panoramio.jpg|[[Храм Светог Саве у Београду|Храм Светог Саве]] Crkva svete Petke1.jpg|[[Капела Свете Петке у Београду|Капела Свете Петке]] Crkva Svetog Marka u Beogradu.jpg|[[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] </gallery> == Референце == {{референце|20em}} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Bulić|first1=Dejan|chapter=The Fortifications of the Late Antiquity and the Early Byzantine Period on the Later Territory of the South-Slavic Principalities, and their re-occupation|title=The World of the Slavs: Studies of the East, West and South Slavs: Civitas, Oppidas, Villas and Archeological Evidence (7th to 11th Centuries AD)|publisher=Istorijski institut SANU|year=2013|chapter-url=https://books.google.com/books?id=pLJCCwAAQBAJ| pages = 137–234}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Vlasto|first1=Alexis P.|title=The Entry of the Slavs into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs|year=1970|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Вуковић|first1=Сава|authorlink1=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|title=Демографске прилике и мрежа парохија у Београдској епархији од 1718. до 1739. године|ref=harv|last1=Гарић-Петровић|first1=Гордана|journal=Историјски часопис|year=2010|volume=59|pages=267—295|url=https://www.iib.ac.rs/istorijskicasopis/assets/files/59(2010).pdf}} * {{Cite journal|title=Митрополитски намесници и придворни служитељи у Сервијској епархији (1718—1739)|ref=harv|last1=Гарић-Петровић|first1=Гордана|journal=Наша прошлост|year=2013|volume=14|url=http://media.nmkv.rs/izdavastvo/Nasa-proslost-14/Gordana-Garic-Petrovic-Mitropolitski-namesnici-i-pridvorni-sluzitelji.pdf|pages=87—101|access-date=07. 04. 2020|archive-date=23. 02. 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190223185228/http://media.nmkv.rs/izdavastvo/Nasa-proslost-14/Gordana-Garic-Petrovic-Mitropolitski-namesnici-i-pridvorni-sluzitelji.pdf|url-status=unfit}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Гарић-Петровић|first1=Гордана|chapter=Манастири у Београдској епархији од 1718. до 1739. године|title=600 година манастира Павловац|year=2017|location=Младеновац|publisher=Градска општина|chapter-url=http://www.academia.edu/35546052| pages = 267—295}} * {{Cite book|ref=harv|last1=Грујић|first1=Радослав|authorlink1=Радослав Грујић|chapter=Београдска епископија|title=Народна енциклопедија српско-хрватско-словеначка|year=1926|volume=1|location=Загреб|publisher=Библиографски завод|url=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Датотека:Narodna_enciklopedija_srpsko-hrvatsko-slovenacka_1.pdf|pages=155—156}} * {{Cite book|ref=harv|last1=Грујић|first1=Радослав|authorlink1=Радослав Грујић|chapter=Духовни живот|title=Војводина|year=1939|volume=1|location=Нови Сад|publisher=Историско друштво|pages=330—414|chapter-url=https://books.google.com/books?id=n-g-AQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Живковић|first1=Тибор|authorlink1=Тибор Живковић|year=2004|title=Црквена организација у српским земљама: Рани средњи век|url=https://books.google.com/books?id=Z9mfAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ, Службени гласник}} * {{cite book |ref=harv |last1=Engel |first1=Pál |title=The Realm of St: A History of Medieval Hungary, 895-1526 |date=2001 |publisher=I.B. Tauris |url=https://books.google.com/books?id=d4NzswEACAAJ |access-date=6. 11. 2022 |language=en}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Ивић|first1=Алекса|authorlink1=Алекса Ивић|year=1929|title=Историја Срба у Војводини|location=Нови Сад|publisher=Матица Српска|url=https://books.google.com/books?id=fFZpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Јанковић|first1=Марија|title=Епископије и митрополије Српске цркве у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=AmkcAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|year=1985}} * {{Cite book| ref= harv|last1=Калић|first1=Јованка|authorlink1=Јованка Калић|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Поповић|first1=Душан Ј.|authorlink1=Душан Ј. Поповић|year=1935|title=Београд пре 200 година|location=Београд|url=https://books.google.com/books?id=dwkcAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Поповић|first1=Душан Ј.|authorlink1=Душан Ј. Поповић|year=1950|title=Србија и Београд од Пожаревачког до Београдског мира (1718—1739)|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|url=https://books.google.com/books?id=bdcbAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Поповић|first1=Душан Ј.|authorlink1=Душан Ј. Поповић|year=1957|title=Срби у Војводини. књ. 1: Од најстаријих времена до Карловачког мира, 1699|url=https://books.google.com/books?id=fVhpAAAAMAAJ|location=Нови Сад|publisher=Матица српска}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Поповић|first1=Душан Ј.|authorlink1=Душан Ј. Поповић|year=1964|title=Београд кроз векове|url=https://books.google.com/books?id=b0PRAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Туристичка штампа}} * {{Cite journal|title=Београдски мученици Ермил и Стратоник|ref=harv|last1=Поповић|first1=Радомир В.|authorlink1=Радомир В. Поповић|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=35|issue=1—2|year=1991|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1991/1991-09.pdf|pages=69—81|access-date=25. 03. 2018|archive-date=15. 10. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201015051107/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1991/1991-09.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|title=The Serbian Episcopal sees in the thirteenth century|ref=harv|last1=Popović|first1=Svetlana|journal=Старинар|year=2002|volume=51|issue=2001|pages=171—184|url=https://books.google.com/books?id=yuAVAQAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Радић|first1=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|author-link2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|title=Православна црква у Београдском пашалуку 1766—1831: Управа Васељенске патријаршије|year=2007а|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|url=https://books.google.com/books?id=1ZNxCgAAQBAJ}} * {{Cite journal|title=Београдски митрополити од 1739. до 1804. године|ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|journal=Историјски часопис|volume=55|year=2007б|pages=219—234|url=https://www.iib.ac.rs/istorijskicasopis/assets/files/55(2007).pdf}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|title=Шест портрета православних митрополита 1766—1891|year=2009а|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|url=http://books.google.com/books?id=SpZxCgAAQBAJ}} * {{Cite journal|title=Београдска митрополија по попису из 1826|ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|journal=Историјски часопис|volume=58|year=2009б|pages=231—247|url=https://www.iib.ac.rs/istorijskicasopis/assets/files/58(2009).pdf}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|chapter=Кирил, митрополит београдски|title=Српски биографски речник|year=2011|volume=5|location=Нови Сад|publisher=Матица српска|chapter-url=http://www.maticasrpska.org.rs/stariSajt/biografije/tom05.pdf| pages = 57—58}} * {{Cite journal|title=Аутономија Православне цркве у Кнежевини Србији и арондација епископија 1831—1836|ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|journal=Истраживања|publisher=Филозофски факултет у Новом Саду|volume=25|year=2014|url=http://istrazivanja.ff.uns.ac.rs/index.php/istr/article/view/1736/1772| pages = 233—248}} * {{Cite journal|title=Антим, епископ врачански, ловечки и митрополит београдски|ref=harv|last1=Радосављевић|first1=Недељко В.|journal=Црквене студије|volume=14|year=2017|pages=299—315|url=http://www.crkvenestudije-churchstudies.org/images/download/14.pdf|access-date=29. 06. 2019|archive-date=30. 11. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202153/http://www.crkvenestudije-churchstudies.org/images/download/14.pdf|url-status=unfit}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Слијепчевић|first1=Ђоко М.|authorlink1=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book| ref= harv|last1=Тасић|first1=Никола|authorlink1=Никола Тасић|title=Историја Београда|url=https://books.google.com/books?id=H5riAAAAMAAJ|year=1995|publisher=Балканолошки институт САНУ}} * {{Cite journal|title=Београдска и Карловачка митрополија: Процес уједињења (1722—1731)|ref=harv|last1=Точанац|first1=Исидора|journal=Историјски часопис|volume=55|year=2007|pages=201—217|url=https://www.iib.ac.rs/istorijskicasopis/assets/files/55(2007).pdf}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Точанац|first1=Исидора|year=2008|title=Српски народно-црквени сабори (1718—1735)|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|url=https://books.google.com/books?id=4hjGCgAAQBAJ}} * {{Cite book|ref=harv|last1=Точанац-Радовић|first1=Исидора|chapter=Настанак и развој институције Српског народно-црквеног сабора у Карловачкој митрополији у 18. веку|title=Три века Карловачке митрополије 1713—2013|year=2014|location=Сремски Карловци-Нови Сад|publisher=Епархија сремска, Филозофски факултет|chapter-url=http://spc.rs/files/u5/2015/03/sadrzaj.pdf|pages=127—144|access-date=23. 02. 2019|archive-date=09. 04. 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210409233217/http://spc.rs/files/u5/2015/03/sadrzaj.pdf|url-status=}} * {{Cite book|ref=harv|last1=Ћирковић|first1=Сима|authorlink1=Сима Ћирковић|chapter=Српски живаљ на новим огњиштима|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=431—444|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last1=Curta|first1=Florin|year=2001|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of th e Lower Danube Region, c.500–700|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Cite journal|title=Београдска митрополија у закупу фанариота (1739-1756)|ref=harv|last1=Шулетић|first1=Небојша|authorlink1=Небојша Шулетић|journal=Зборник Матице српске за историју|year=2023|volume=108|pages=75-91|url=http://www.maticasrpska.org.rs/stariSajt/casopisi/ZMSI_108.pdf}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * {{званични веб-сајт|http://arhiepiskopija.rs/}} * {{cite web|author=|title=Православни храмови|url=http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1386|date=|access-date=22. 12. 2008|archive-date=05. 03. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305023352/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1386|url-status=}} * {{cite web|author=|title=Православни манастири|url=http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390|date=|access-date=22. 12. 2008|archive-date=05. 03. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305025220/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390|url-status=}} * {{cite web|author=|title=Град Београд — Православни манастири{{Ботовски наслов}}|url=http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390|date=|access-date=22. 12. 2008|archive-date=05. 03. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305025220/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390|url-status=}} {{Српска православна црква}} {{Подножје|Православље}} [[Категорија,Архиепископија београдско-карловачка| ]] [[Категорија,Историја Срема]] [[Категорија,Религија у Београду]] [[Категорија,Историја Београда]] [[Категорија,Православље у Србији]] Sh: {{Eparhija | Eparhija = Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka | Pomjesna crkva = [[Srpska pravoslavna crkva]] | Slika = <br />[[Datoteka:Cathedral of Saint Sava, Belgrade.jpg|250px]] | Opis = [[Hram Svetog Save]] | Država = [[Srbija]] | Površina = | Broj stanovnika = | Arhiepiskopija = | Mitropolija = | Sjedište = [[Beograd]] | Osnovana = 1931. | Ukinuta = | Broj namjesništava = | Broj crkvenih opština = | Broj parohija = | Broj manastira = 12 | Broj hramova = 50 | Broj sveštenika = | Broj monaha i monahinja = | Broj vjernika = | Saborni hram 1 = | Saborni hram 2 = | Zvanična stranica = | Eparhijski arhijerej = [[Porfirije (patrijarh srpski)|Porfirije]] | Čin arhijereja = [[Patrijarh (kršćanstvo)|Patrijarh]] | Titula arhijereja = ''Arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski'' | Arhiepiskop = | Mitropolit = | Vikarni episkop = | Titula vikarnog episkopa = | Karta = [[Datoteka:Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church-sr.svg|250px]] }} '''Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka''' je eparhija [[Srpska pravoslavna crkva|Srpske pravoslavne crkve]]. Nadležni [[arhijerej]] je [[Porfirije (patrijarh srpski)|patrijarh srpski Porfirije]], a sedište arhiepiskopije se nalazi u [[Beograd]]u. == Prostiranje == Arhiepiskopija obuhvata grad [[Beograd]] i neposrednu okolinu ([[Zemun]], [[Krnjača|Krnjaču]], [[Grocka|Grocku]], [[Železnik]]...). Arhiepiskopija ima 4 namesništva sa 7 manastira ([[Rakovica (Beograd)|Rakovica]], [[Slanci]], [[Rajinovac]], [[Vavedenje]]...) i mnoštvom hramova. Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka se graniči sa eparhijama [[Eparhija šabačka|Šabačkom]], [[Eparhija valjevska|Valjevskom]], [[Eparhija sremska|Sremskom]], [[Eparhija banatska|Banatskom]], [[Eparhija braničevska|Braničevskom]] i [[Eparhija šumadijska|Šumadijskom]]. == Manastiri == Spisak manastira Arhiepiskopije beogradsko-karlovačke:<ref>{{Cite web |title=Grad Beograd - Pravoslavni manastiri<!-- Bot generated title --> |url=http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390 |access-date=2012-06-20 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305025220/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390 }}</ref> # [[Manastir Rakovica|Manastir Svetog arhangela Mihaila]] ([[16. vek]]) u [[Rakovica (Beograd)|Rakovici]] # [[Manastir Rođenja Presvete Bogorodice]] ([[18. vek]], obnovljen i osvećen [[1988]]), u [[Rajinovac|Rajinovcu]], [[Begaljica]] # [[Manastir Svetog arhangela Gavrila]] ([[1786]], obnovljen [[1986]]), u [[Zemun]]u # [[Saborni hram Svetog arhangela Mihaila]] ([[1845]], obnovljen [[1995]]), # [[Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice u Beogradu|Manastir Vavedenja Presvete Bogorodice]] ([[1936]]) # [[Pridvorni hram Svetog Simeona Mirotočivog]] (obnovljen [[1936]]), # [[Manastir Slanci|Manastir Svetog arhiđakona Stefana]] (obnovljen [[1970]]), [[Slanci]], [[Veliko selo]] # [[Manastir Svetog oca Nikolaja]] # [[Manastir Prenosa moštiju Svetog oca Nikolaja]], [[Grabovac (Obrenovac)|Grabovac]] # [[Manastir Prepodobne mati Paraskeve]], [[Sibnica]] # [[Manastir Tresije|Manastir Svetog arhangela Gavrila]], [[Tresije]], [[Nemenikuće]] == Hramovi == Spisak hramova Arhiepiskopije beogradsko-karlovačke:<ref>Spisak je složen prema godini izgradnje hrama; možda nije kompletan.</ref> # [[Bogorodična crkva Ružica|Hram Rođenja Presvete Bogorodice]] (Crkva Ružica) i [[Crkva Svete Petke u Beogradu|Kapela Svete Petke]] (početak 15. veka) na [[Kalemegdan]]u # [[Nikolajevska crkva u Zemunu|Hram Prenosa moštiju Svetog oca Nikolaja]] u [[Zemun]]u (1745) # [[Bogorodičina crkva u Zemunu|Hram Rođenja Presvete Bogorodice]] (1783) u [[Zemun]]u # [[Hram Svetog proroka Ilije]] (1833) u [[Mirijevo|Mirijevu]] # [[Hram Prenosa moštiju Svetog oca Nikolaja]] (1833) u [[Ostružnica|Ostružnici]] # [[Hram Svete Marije Magdalene]] u [[Beli Potok (Voždovac)|Belom Potoku]] # [[Hram Svetih apostola Petra i Pavla]] (1834) u Vrčinu]] # [[Hram Svetog arhiđakona Stefana]] (1834) u [[Veliko Selo|Velikom Selu]] # [[Saborna crkva u Beogradu|Hram Svetog arhanđela Mihaila — Saborna crkva]] (1837–40) # [[Hram Prenosa moštiju Svetog oca Nikolaja]] (1839) u [[Višnjica (Beograd)|Višnjici]] # [[Crkva Svete Trojice u Zemunu|Hram Svete Trojice (1842) u Zemunu]] # [[Hram Svetih apostola Petra i Pavla]] (1856) u [[Vinča (Grocka)|Vinči]] # [[Hram Rođenja Presvete Bogorodice]] (1858) u [[Velika Moštanica|Velikoj Moštaniji]] # [[Vaznesenjska crkva u Beogradu|Hram Vaznesenja Gospodnjeg]] (1863) # Hram Svete Trojice (1870) u [[Ritopek]]u # [[Hram Svetog Dimitrija]] (1876) u [[Zemun]]u (na [[Zemunsko groblje|Zemunskom groblju]]) # [[Hram Svetog velikomučenika Georgija]] (1876) u [[Bežanija|Bežaniji]] na [[Novi Beograd|Novom Beogradu]] <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.crkva-bezanijska.org.yu/indexc.htm |access-date=2012-06-20 |archivedate=2008-02-23 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080223135346/http://www.crkva-bezanijska.org.yu/indexc.htm |deadurl=yes }}</ref> # [[Hram Uspenja Presvete Bogorodice]] (1883. obnovljen 1983) u [[Umčari]]ma # Hram Svete Trojice (1883) na [[Neimar]]u # Hram Svete Trojice (1885) u [[Zaklopača (Grocka)|Zaklopači]] # [[Hram Prenosa moštiju Svetog oca Nikolaja]] (1893) kod [[Novo groblje (Beograd)|Novog groblja]] # Hram Svete Trojice (1894) u [[Ripanj|Ripnju]], # [[hram Svetog mučenika Trifuna]] (1903) na [[Topčidersko groblje|Topčiderskom groblju]] # [[Hram Svetog Stefana Dečanskog]] (1905) u [[Železnik]]u # [[Hram Svetog cara Konstantina i carice Jelene]] (1911, ponovo podignut 1971) na [[Voždovac|Voždovcu]] # Hram Svete Trojice (1924) u [[Kumodraž]]u # [[Hram Svetog Georgija]] (1927) na [[Banovo Brdo|Banovom Brdu]] <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.hramsvetogdjordja.org/index.html |access-date=2012-06-20 |archivedate=2009-08-31 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090831163415/http://www.hramsvetogdjordja.org/index.html |deadurl=yes }}</ref> # [[Hram Pokrova Presvete Bogorodice]] (1929) u [[Barič]]u # [[Crkva Svetog Aleksandra Nevskog|Hram Svetog Aleksandra Nevskog]] (1930) na [[Dorćol]]u <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.anevski.co.yu/ |access-date=2012-06-20 |archivedate=2007-06-07 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070607171654/http://www.anevski.co.yu/ |deadurl=yes }}</ref> # [[Hram Svetog velikomučenika Georgija]] (1932) u Beogradu # [[Hram Pokrova Presvete Bogorodice]] (1933) u Beogradu # [[Hram Svetog Save]] (1935) # [[Hram Svetog Save|Veliki hram Svetog Save]] na [[Vračar]]u (još nezavršen) <ref>{{Cite web |title=Hram Svetog Save<!-- Bot generated title --> |url=http://www.hramsvetogsave.com/ |access-date=2012-06-20 |archive-date=2016-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160109194445/http://hramsvetogsave.com/ }}</ref> # Hram Svete Trojice (1935) u Beogradu # [[Crkva Svetog kneza Lazara na Zvezdari|Hram Svetog velikomučenika kneza Lazara]] (1936) na [[Zvezdara|Zvezdari]] # [[Hram Svetog Vaznesenja Gospodnjeg]] (1938) u [[Žarkovo|Žarkovu]] # [[Crkva Svetog Marka u Beogradu|Hram Svetog apostola i jevanđelista Marka]] (1939.) na [[Tašmajdan]]u # [[Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu|Hram Svetog arhangela Gavrila]] (1939) # [[Hram Svetih apostola Vartolomeja i Varnave]] (1939) u [[Rakovica (Beograd)|Rakovici]] # [[Hram Svetog Preobraženja Gospodnjeg]] (1944) u [[Umka|Umci]] # [[Hram Svetog proroka Ilije]] (1960) u [[Mali Požarevac|Malom Požarevcu]] # [[Crkva Svetog Jovana Vladimira u Beogradu|Hram Svetog Jovana Vladimira]] u [[Medaković naselje|Medaković naselju]] # [[Hram Svetog apostola i jevanđelista Luke]] (1965) u [[Krnjača (Beograd)|Krnjači]] # [[Hram Rođenja Svetog Jovana Krstitelja]] (1971) na [[Centralno groblje|Centralnom groblju]] # [[Hram Sabora srpskih svetitelja]] (1988) na [[Karaburma|Karaburmi]] # Hram Svete Trojice u [[Sremčica|Sremčici]] # [[Hram Rođenja Svetog Jovana Krstitelja]] na [[Labudovo brdo|Labudovom brdu]] # [[Crkva Svetog Vasilija Ostroškog u Beogradu|Hram Svetog Vasilija Ostroškog]] na [[Novi Beograd|Novom Beogradu]] <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.crkvasvvasilije.org.yu/ |access-date=2012-06-20 |archivedate=2009-02-23 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090223072352/http://www.crkvasvvasilije.org.yu/ |deadurl=yes }}</ref> # [[Hram Preobraženja Gospodnjeg na Vidikovcu|Hram Svetog Preobraženja Gospodnjeg]] na [[Vidikovac|Vidikovcu]] <ref>{{Cite web |title=Hram Preobraženja Gospodnjeg - Vidikovac, Beograd<!-- Bot generated title --> |url=http://preobrazenje-vidikovac.110mb.com/ |access-date=2012-06-20 |archivedate=2012-02-08 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120208125551/http://preobrazenje-vidikovac.110mb.com/ |deadurl=yes }}</ref> == Povezano == * [[Srpska pravoslavna crkva]] == Reference == {{Izvori}} == Literatura == * [http://www.ppsc.spc.yu/direktna_sluzba/kontakti.php?j=s Manastiri i hramovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070629141841/http://www.ppsc.spc.yu/Direktna_sluzba/kontakti.php?j=s |date=2007-06-29 }} * [http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1386 Pravoslavni hramovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305023352/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1386 |date=2016-03-05 }} * [http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390 Pravoslavni manastiri] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305025220/http://www.beograd.org.rs/cms/view.php?id=1390 |date=2016-03-05 }} {{Srpska pravoslavna crkva}} {{DEFAULTSORT:Beogradsko-karlovačka, Arhiepiskopija}} [[Kategorija.Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka]] Fr {{Ébauche|Serbie|chrétiens d'Orient}} {{Infobox Juridiction christianisme | nom = Archevêché de Belgrade-Karlovci | nom latin = | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | taille image = 225 | légende = La [[cathédrale Saint-Michel de Belgrade]] | église = [[Église orthodoxe serbe|Orthodoxe serbe]] | rite = [[Église orthodoxe serbe|Orthodoxe serbe]] | type = [[Éparchie (religion)|Éparchie]] | création = [[1931]] | suppression = | affiliation = | province = | siège = [[Belgrade]] | suffragants = | conférence = | évêque = Patriarche [[Irénée (Patriarche Serbe)|Irénée]] | langue = [[Slavon d'église]]<br />[[Serbe]] | calendrier = | paroisses = | nb prêtres = | religieux = | religieuses = | pays = {{Serbie}} | territoire = | sup = | population = | date-pop = | pop catho = | date-pop catho = | pourcentage = | ch = | site = http://arhiepiskopija.rs | carte = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | cartesuffragants = }} L''''archevêché de Belgrade-Karlovci''' (en [[serbe]] [[Alphabet cyrillique serbe|serbe]] : {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка}} ; en serbe [[Alphabet latin serbe|latin]] : {{lang|sr|''Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka''}}) est une circonscription de l'[[Église orthodoxe serbe]]. Il a son siège à [[Belgrade]]. À sa tête se trouve le [[Liste des primats de l'Église orthodoxe serbe|patriarche de Serbie]] [[Irénée (Patriarche Serbe)|Irénée]]. == Localisation == {{...}} == Histoire == {{article connexe|Métropole de Belgrade}} L'archevêché a été constitué en [[1931]], à la suite de la réunion de l'archevêché de [[Belgrade]] et de l'[[Éparchie de Syrmie|éparchie de Syrmie-Karlovci]] ; la même année, la ville de [[Pančevo]] fut transférée de l'[[Éparchie du Banat|éparchie de Vršac]] dans l'archevêché nouvellement créé. En [[1947]], l'[[éparchie de Syrmie]] et l'[[éparchie de Šumadija]] furent détachées de l'archevêché de Belgrade et devinrent des circonscriptions à part entière ; parallèlement, Pančevo retourna à l'[[éparchie du Banat]]. Ainsi, même si le nom de l'archevêché de Belgrade-Karlovci se réfère encore à la ville de [[Sremski Karlovci|Karlovci]] (Sremski Karlovci), cette ville est aujourd'hui le siège de l'[[éparchie de Syrmie]] et ne fait plus partie de l'archevêché de Belgrade-Karlovci. === Premiers évêques et métropolites de Belgrade === {|class=wikitable ! Portrait ! Nom ! Période ! Remarque |- | | Sergije | Vers 878 | Évêque de Belgrade |- | | Jovan | Vers 1317 | Évêque de Mačva, puis de Belgrade |- | | Isidor | Vers 1415-1423 | Contemporain du despote [[Stefan Lazarević]] |- | | Grigorije | Vers 1438-1440 | Contemporain du despote [[Đurađ Branković]] |- | | Joanikije | Vers 1479 | |- | | Filotej | Vers 1481 | Contemporain du despote [[Vuk II Branković]] |- | | Teofan | Vers 1509 | |- | | [[Đorđe Branković (despote)|Maksim Branković]] | Mort en 1516 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie ; canonisé |- | | Roman | Vers 1532 | Sous l'autorité de l'[[Archevêché orthodoxe d'Ohrid|archevêché d'Ohrid]] |- | | Longin | Vers 1545-1548 | Sous l'autorité de l'[[Archevêché orthodoxe d'Ohrid|archevêché d'Ohrid]] |- | | Makarije | Vers 1589 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Joakim | Vers 1607-1611 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Avesalom | Vers 1631-1632 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Ilarion | Vers 1644-1662 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Jefrem | Vers 1662-1672 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Elevterije | Vers 1673-1678 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Pajsije | Vers 1680-1681 | Métropolite de Belgrade et de Syrmie |- | | Simeon Ljubibratić | 1682-1690 | S'est réfugié en [[Royaume de Hongrie|Hongrie]] en 1690 avec le [[Liste des primats de l'Église orthodoxe serbe|patriarche]] [[Arsenije III Čarnojević]] |- | | Mihailo {{Ier}} | Vers 1699-1705 | |- | | [[Mojsije Petrović]] | 1713-1730 | Jusqu'en 1718 sous la domination des Habsbourgs ; jusqu'en 1726, également métropolite de Karlovci |- | [[Fichier:Vikentije Jovanović.jpg|100px]] | [[Vikentije Jovanović]] | 1731—1737 | Métropolite de Belgrade et de Karlovci |- | | Sofronije | Vers 1740-1745) | Grec ; évêque de l'éparchie de Belgrade formée en 1739 et placée sous l'autorité du [[Église orthodoxe serbe|patriarcat de Serbie]] |- | | [[Vikentije Stefanović]] | Vers 1753 | Serbe ; il est devenu le {{33e|patriarche}} de l'Église orthodoxe serbe |- | | Kalinik | Vers 1759-1761 | Grec |} === Sous l'autorité du patriarcat de Constantinople (1766-1831) === {|class=wikitable ! Portrait ! Nom ! Période ! Remarque |- | | [[Jeremija Papazoglu]] | 176?-1784 | Grec ; a aboli le [[Église orthodoxe serbe|patriarcat de Peć]] en 1766 et l'a intégré au [[Patriarcat œcuménique de Constantinople|patriarcat de Constantinople]].<br /> A démissionné en 1784 en raison de son âge. |- | | [[Dionisije Popović|Dionisije Papazoglu]] | 1784-1791 | Grec |- | | Metodije | 1791-1801 | Grec |- | | [[Leontije Lambrović|Leontije Lambros]] | 1801-1813 | Grec |- | | [[Dionisije II]] | 1813-1815 | Grec |- | [[Fichier:Patriarxis agathaggelos.jpg|100px]] | [[Agathange Ier de Constantinople|Agathange {{Ier}} de Constantinople]] | 1815-1826 | Bulgare ; est devenu plus tard patriarche de Constantinople |- | | Kirilo | 1826-1827 | |- | | Antim | 1827-1831 | Grec |} === À l'époque de la métropole de Belgrade (1831-1920) === À l'époque de la [[métropole de Belgrade]], les primats ont été les suivants : {|class=wikitable ! Portrait ! Nom ! Période ! Remarque |- | [[Fichier:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|100px]] | [[Melentije Pavlović]] | 1831-1833 | Serbe ; premier évêque autonome de l'archevêché de Belgrade et premier métropolite de Serbie |- | [[Fichier:Митрополит Петр (Йованович).jpg|100px]] | [[Petar Jovanović (métropolite)|Petar Jovanović]] | 1833-1859 | |- | [[Fichier:Михаил (Йованович).jpg|100px]] | [[Mihailo Jovanović (métropolite)|Mihailo Jovanović]] | 1859-1881 | En 1879, la métropole est devenue [[Église autocéphale|autocéphale]]. |- | [[Fichier:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|100px]] | [[Teodosije Mraović]] | 1881-1889 | |- | | Mihailo Jovanović | 1889-1898 | De nouveau métropolite de Belgrade |- | [[Fichier:Mitropolit Inokentije.jpg|100px]] | [[Inokentije Pavlović]] | 1898-1905 | |- | [[Fichier:Димитрије (Павловић).jpg|100px]] | [[Patriarche Dimitrije|Dimitrije]] | 1905-1920 | En 1920, il est élu [[Liste des primats de l'Église orthodoxe serbe|patriarche]] de l'[[Église orthodoxe serbe]] restaurée. |} === Depuis 1920 === Depuis 1920, le patriarche de l'Église orthodoxe serbe est en même temps métropolite de Belgrade-Karlovci. {|class=wikitable ! Portrait ! Nom ! Période |- | [[Fichier:Димитрије (Павловић).jpg|100px]] | [[Patriarche Dimitrije|Dimitrije {{Ier}}]] | 1920-1930 |- | [[Fichier:BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg|100px]] || [[Varnava Rosić|Varnava {{Ier}}]] | 1930-1937 |- | [[Fichier:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|100px]] || [[Gabriel V (patriarche serbe)|Gavrilo V]] | 1938-1950 |- | | [[Vikentije Prodanov|Vikentije II]] | 1950-1958 |- | [[Fichier:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG|100px]] | [[German Đorić|German II]] | 1958-1990 |- | [[Fichier:Patrijarh Pavle.jpg|100px]] | [[Pavle (patriarche serbe)|Pavle II]] | 1990-2009 |- | [[Fichier:Патриарх Сербский Ириней (cropped).jpg|100px]] | [[Irénée (patriarche serbe)|Irinej {{Ier}}]] | Depuis 2010 |} == Églises paroissiales == L'archevêché compte les églises paroissiales suivantes : {| border=1 cellpadding=4 cellspacing=0 class="toccolours" style="align: left; margin: 0.5em 0 0 0; border-style: solid; border: 1px solid #7f7f7f; border-right-width: 2px; border-bottom-width: 2px; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Français ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Datation ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Emplacement ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Image |- | [[Église Saint-Sava de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url= http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/87-hram-sv-save-vracar| titre = Hram Svetog Save|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url= http://www.hramsvetogsave.com| titre = Site de l'église Saint-Sava de Belgrade|consulté le = 12 septembre 2016}} - En reconstruction à cette date</ref> | 1935 | Belgrade-[[Vračar]] | [[Fichier:Temple Saint Sava.jpg|150px]] |- | [[Cathédrale Saint-Michel de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/85-crkva-ruzica| titre = Saborna crkva|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url= http://www.saborna-crkva.com| titre = Site de la cathédrale Saint-Michel de Belgrade|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url= http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=498| titre = Saborna crkva| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]|consulté le = 13 mars 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/stari_grad/saborna_crkva.html| titre = Orthodox Cathedral| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 13 mars 2016}}.</ref> | 1837-1840 | Belgrade | [[Fichier:Саборна црква у Београду02.jpg|150px]] |- | [[Église Ružica]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/85-crkva-ruzica| titre = Bogorodičina crkva Ružica|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref><br />Église de la Mère-de-Dieu | 1521 ; 1867 | [[Forteresse de Belgrade]] | [[Fichier:Црква Ружица, Београд 1.jpg|150px]] |- | [[Église de la Sainte-Parascève de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/107-sveta-petka-kalemegdan| titre = Crkva Svete Petke|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1937 | [[Forteresse de Belgrade]] | [[Fichier:Crkva svete Petke2.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Marc de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/117-hramcrkva-svetog-marka-beograd| titre = Crkva Svetog Marka na Tašmajdanu|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/palilula/crkva_sv_marka.html| titre = Church of St. Mark| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1931-1940 | Belgrade-[[Tašmajdan]] | [[Fichier:Crkva Svetog Marka u Beogradu.jpg|150px]] |- | [[Église de l'Ascension de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/108-vaznesenjska-crkva| titre = Crkva Vaznesenja Gospodnjeg u Beogradu|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/savski_venac/vaznesenska_crkva.html| titre = Church of The Assumption| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1863 | Belgrade-[[Savski venac]] | [[Fichier:Свјетлопис србске православне цркве Вазнесења Господњег у Биограду.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Constantin-et-Sainte-Hélène de Voždovac]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/115-hram-cara-konstantina-i-jelene-vozdovac| titre = Hram Svetog cara Konstantina i Jelene|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1911 ; 1971 | Belgrade-[[Voždovac]] | |- | [[Église Saint-Alexandre-Nevski de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/88-hram-aleksandra-nevskog| titre = Crkva Svetog Aleksandra Nevskog|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/stari_grad/crkva_aleksandra_nevskog.html| titre = Church of St. Aleksandar Nevski| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1912-1929 | Belgrade-[[Stari grad (Belgrade)|Stari grad]] | [[Fichier:Crkva Aleksandra Nevskog.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Nicolas de Zemun]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/112-nikolajevska-crkva-zemun| titre = Nikolajevska crkva u Zemunu|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue =sr|url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=821| titre = Nikolajevska crkva u Zemunu| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zemun/nikolajeva-crkva-u-zemunu.html| titre = Church of St. Nicholas| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1745-1752 ; 1870 | Belgrade-Zemun | [[Fichier:Nikolajevska crkva u Zemunu.JPG|150px]] |- | [[Église Saint-Gabriel de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/118-crkva-ahangela-gavrila| titre = Crkva Svetog arhangela Gavrila|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/savski_venac/crkva_svetog_arhangela_gavrila.html| titre = Church of the Holy Archangel Gabriel| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]|consulté le = 12 septembre 2016}}.</ref> | 1939 | Belgrade-Savski venac | [[Fichier:Beograd 7672.jpg|150px]] |- | [[Église de la Transfiguration de Vidikovac]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/123-hram-preobrazenja-gospodnjeg| titre = Hram Preobraženja Gospodnjeg|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | [[Années 1920]] | Belgrade-[[Vidikovac]] | [[Fichier:Храмнавидиковцу.jpg|150px]] |- | [[Église de la Sainte-Trinité de Zemun]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/111-sveta-tri-ojica-zemun| titre = Crkva Svete Trojice|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=824| titre = Crkva Svete Trojice u Zemunu| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zemun/crkva-sv-trojice-u-zemunu.html| titre = Holy Trinity Church| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 1842 ; 1992 | Belgrade-Zemun | [[Fichier:Svetotroična crkva Bočni izgled crkve.JPG|150px]] |- | [[Église de la Mère-de-Dieu de Zemun]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/113-bogoridicina-crkva-zemun| titre = Crkva Rođenja Presvete Bogorodice|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr |url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=834| titre = Bogorodičina crkva| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zemun/bogorodicna-crkva-u-zemunu.html| titre = Church of Holy Virgin| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 1776-1780 | [[Belgrade]]-[[Zemun]] | [[Fichier:Bogorodična crkva u Zemunu (1).JPG|150px]] |- | [[Église du Linceul de la Mère-de-Dieu à Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/116-hram-pokrova-presvete-bogorodice| titre = Crkva Pokrova Presvete Bogorodice|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en| url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zvezdara/crkva_pokrova_sv_bogorodice.html| titre = Church of the Holy Protection of the Virgin| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 1933 | Belgrade-[[Zvezdara]] | [[Fichier:Crkva Pokrova Presvete Bogorodice u Beogradu i devojke.png|150px]] |- | [[Église de la Nativité-de-Saint-Jean-Baptiste de Voždovac]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/119-hram-rodjenja-svetog-jovana-vladimira| titre = Hram Rođenja Sv. Jovana Krstitelja|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 1994-1998 | Belgrade-[[Voždovac]] | |- | [[Église Saint-Basile d'Ostrog de Belgrade]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/parohijski-hramovi/89-hram-sv-vasilija-ostroskog| titre = Crkva Svetog Vasilija Ostroškog|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 2001 | Belgrade-Novi Beograd | [[Fichier:Le temple de Saint Vasilije Ostroški à Belgrade.jpg|150px]] |} == Autres églises == {| border=1 cellpadding=4 cellspacing=0 class="toccolours" style="align: left; margin: 0.5em 0 0 0; border-style: solid; border: 1px solid #7f7f7f; border-right-width: 2px; border-bottom-width: 2px; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Français ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Datation ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Emplacement ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Image |- | [[Église Saint-Élie de Mirijevo]] | 1833 | Belgrade-[[Mirijevo (Zvezdara)|Mirijevo]] | [[Fichier:Stara mirijevska crkva.JPG|150px]] |- | [[Église Sainte-Marie-Madeleine de Beli Potok]]<ref name="vozdovac">{{Lien web|langue = sr|url = http://vozdovac.rs/kultura| titre = Kultura| site = vozdovac.rs| éditeur = Site de la municipalité de [[Voždovac]]| consulté le = 13 mars 2016}}.</ref> | 1883 | [[Beli Potok]] | [[Fichier:Beli Potok crkva1.JPG|150px]] |- | [[Église de la Nativité-de-la-Mère-de-Dieu de Velika Moštanica]]<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url= http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/cukarica/crkva_rodjenja-bogorodice-sa-borackim-grobljem-u-velikoj-mostan.html| titre = Church dedicated to The birth of Holy Virgin with Veterans Cemetery in Velika Moštanica| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 13 mars 2016}}.</ref> | 1858 | [[Velika Moštanica]] | [[Fichier:Velika Moštanica, Crkva rođenja presvete bogorodice, 01.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Dimitri de Zemun]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=833| titre = Crkva Sv. Dimitrija| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]|consulté le = 13 mars 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zemun/crkva-svetog-dimitrija-hariseva-kapela.html| titre = Church of St. Demetrius| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 13 mars 2016}}.</ref> | 1874-1878 | Belgrade-Zemun | [[Fichier:Hariševa kapela u Zemunu (2).JPG|150px]] |- | [[Église Saint-Georges de Bežanija]]<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/novi_beograd/crkva_svetog_georgija_u_bezaniji.html| titre = Church of St. George in Bežanija| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 13 mars 2016}}.</ref> | 1878 ; 1938 | Belgrade, [[Novi Beograd]]-[[Bežanija]] | [[Fichier:Црква Светог Георгија у Бежанији.jpg|150px]] |- | [[Église de la Sainte-Trinité de Zaklopača]] | 1885 | [[Zaklopača (Grocka)|Zaklopača]] | [[Fichier:Zaklopača, Crkva Svete Trojice, 04.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Nicolas de Belgrade]] | 1893 | Belgrade-[[Nouveau cimetière de Belgrade|Nouveau cimetière]] | [[Fichier:Crkva na Novom Groblju.JPG|150px]] |- | [[Église de la Sainte-Trinité de Ripanj]]<ref name="vozdovac"/> | 1892-1894 | [[Ripanj]] | [[Fichier:Wiki Šumadija XIV Crkva Svete Trojice (Ripanj) 008.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Tryphon de Belgrade]] | 1905 | Belgrade-[[Topčider]] | |- | [[Église de la Sainte-Trinité à Kumodraž]] | 1924 | Belgrade-[[Kumodraž]] | |- | [[Église Saint-Georges de Banovo brdo]] | 1927 | Belgrade-[[Banovo brdo]] | [[Fichier:St. George church, Banovo Brdo.jpg|150px]] |- | [[Église du Saint-Prince-Lazare de Zvezdara]] | 1936 | Belgrade-Zvezdara | |- | [[Église de l'Ascension de Žarkovo]] | 1938 | Belgrade-[[Žarkovo]] | |- | [[Église de la Transfiguration d'Umka]] | 1944 | [[Umka]] | [[Fichier:Umka, Crkva svetog preobraženja gospodnjeg, 05.jpg|150px]] |- | [[Église Saint-Luc de Krnjača]] | 1965 | Belgrade-[[Krnjača (Palilula)|Krnjača]] | [[Fichier:Crkva svetog Luke u Krnjaci2.jpg|150px]] |- | [[Chapelle Saint-Michel et Saint-Gabriel de Zemun]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=830| titre = Kontumacka kapela Svetih Arhanđela Mihaila i Gavrila| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]]|consulté le = 14 mars 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en|url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zemun/kontumacka-kapela-sv-arhendjela-mihaila-i-gavrila-u-zemunu.html| titre = Quarantine Chapel of the Holy Archangels Michael and Gabriel| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 mars 2016}}.</ref> | 1786 | Belgrade-Zemun | [[Fichier:Sv. Mihailo i Gavrilo.JPG|150px]] |- | [[Église Saint-Pierre-et-Saint-Paul de Topčider]]<ref>{{Lien web|langue = sr, en| url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/savski_venac/topciderska_crkva.html| titre = Church in Topčider|site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | 1832-1834 | Belgrade-[[Topčider]] | [[Fichier:Црква Светог Петра и Павла на Топчидеру у Београду..jpg|150px]] |} == Monastères == L'archevêché compte les [[Liste des monastères orthodoxes serbes|monastères]] suivants : {| border=1 cellpadding=4 cellspacing=0 class="toccolours" style="align: left; margin: 0.5em 0 0 0; border-style: solid; border: 1px solid #7f7f7f; border-right-width: 2px; border-bottom-width: 2px; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Français ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Serbe cyrillique ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Datation ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Emplacement ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Image |- | [[Monastère de Senjak]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/90-vavedenje-presvete-bogorodice| titre = Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://www.manastiri.rs/eparhije/beogradska/vavedenje/vavedenja.htm| titre = Manastir Senjak|site = manastiri.rs|éditeur = Site de Manastiri|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/savski_venac/manastir_vavedenje_presvete_bogorodice.html| titre = Monastery of the Presentation of the Holy Virgin|site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Сењак}} | 1937 | [[Belgrade]]-[[Senjak]] | [[Fichier:Манастир Ваведење.JPG|150px]] |- | [[Monastère de Rajinovac]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/92-rajinovac-begaljica| titre = Manastir Rajinovac u Begaljici|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr| url = http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=875| titre = Manastir Rajinovac, Begaljica, Beograd-Grocka| site = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|éditeur = [[Académie serbe des sciences et des arts]] |consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/grocka/manastir-rajinovac.html| titre = Rajinovac Monastery| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Рајиновац}} | {{XVIe siècle}} ; {{XVIIIe siècle}} | [[Begaljica]] | [[Fichier:Wiki Šumadija XIV Manastir Rajinovac 179.jpg|150px]] |- | [[Monastère de Rakovica]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/93-rakovica| titre = Manastir Rakovica|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://www.manastiri.rs/eparhije/beogradska/mihaila/mihaila.htm| titre = Manastir Rakovica|site = manastiri.rs|éditeur = Site de Manastiri|consulté le = 14 septembre 2016|brisé le = 2023-10-26}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web| langue = sr| url = http://www.manastiri-crkve.com/manastiri/manastir_rakovica_beograd.htm| titre = Manastir Rakovica| site = manastiri-crkve.com| éditeur = Manastiri-Crkve| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Раковица}} | Début du {{XVIe siècle}} | [[Rakovica (Belgrade)|Rakovica]] | [[Fichier:Rakovicaman3.JPG|150px]] |- | [[Monastère de Zemun]] (Monastère Saint-Gabriel)<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/96-arhangel-gavrilo-zemun| titre = Manastir Svetog arhangela Gavrila u Zemunu|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://www.manastiri.rs/eparhije/beogradska/gavrila/gavrila.htm| titre = Manastir Svetog arhangela Gavrila u Zemunu|site = manastiri.rs|éditeur = Site de Manastiri|consulté le = 14 septembre 2016|brisé le = 2023-10-26}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web| langue = sr| url = http://www.zemunskenovine.rs/manastir-svetog-arhangela-gavrila| titre = Manastir Svetog Arhangela Gavrila| site = zemunskenovine.rs| éditeur = ''Zemunske novine''| consulté le = 10 mars 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Земун}} | 1786 ;1986 | Belgrade-[[Zemun]] | [[Fichier:Crkva svetog Arhangela Mihaila i Gavrila.JPG|150px]] |- | [[Monastère de Slanci]]<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://arhiepiskopija.rs/index.php/arhiepiskopija/manastiri/97-arhidjakon-stefan-slanci| titre = Manastir Svetog arhiđakona Stefana u Slancima|site = arhiepiskopija.rs|éditeur = Site de l'archevêché de Belgrade-Karlovci|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr|url = http://www.manastiri.rs/eparhije/beogradska/stefana/stefana.htm| titre = Manastir Slanci|site = manastiri.rs|éditeur = Site de Manastiri|consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/rakovica/zasticena-okolina-manastira-rakovica.html| titre = Protected area of the Rakovica Monastery| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Сланци}} | {{XVe siècle}} ; 1970 | [[Slanci]] | |- | [[Monastère de Mislođin]]<ref>{{Lien web|langue = sr, en |url = http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/obrenovac/crkvine-u-selu-mislodjin.html| titre = Archaeological site Crkvine in the village of Mislođin| site = beogradskonasledje.rs| éditeur = Site de l'[[Institut pour la protection du patrimoine de la ville de Belgrade]]| consulté le = 14 septembre 2016}}.</ref> | {{lang|sr|Манастир Мислођин}} | | [[Mislođin]] | |- |} == Notes et références == {{Références|colonnes=2|taille=35}} == Voir aussi == === Articles connexes === * [[Église orthodoxe de Serbie]] * [[Liste des monastères orthodoxes serbes]] === Lien externe === * {{Site officiel|sr|http://arhiepiskopija.rs/}} {{Palette|Monastères orthodoxes serbes}} {{Portail|Serbie|christianisme orthodoxe}} {{DEFAULTSORT:Archeveche de Belgrade-Karlovci}} [[Catégorie,Église orthodoxe serbe par juridiction]] Ru: {{Православная епархия | Епархия = Белградско-Карловацкая архиепископия | Поместная церковь = Сербская православная церковь | Изображение = Temple Saint Sava.jpg | Подпись = [[Храм Святого Саввы]] | Страна = [[Сербия]] | Площадь = | Численность населения = | Архиепископский округ = | Епархиальный центр = [[Белград]] | Основана = | Упразднена = | Количество благочиний = | Количество храмов = | Кафедральный храм = | Второй кафедральный храм = | Сан правящего архиерея = | Титул правящего архиерея = Архиепископ Печский, митрополит Белградско-Карловацкий, патриарх Сербский | Сайт = | Правящий архиерей = [[Порфирий (патриарх Сербский)|Порфирий]] | Дата начала управления = 19 февраля 2021 года | Викарии = 1. [[Антоний (Пантелич)]], епископ Моравичский<br>2. [[Стефан (Шарич)]], епископ Ремезианский<br>3. [[Иустин (Еремич)]], епископ Хвостанский<br>4. [[Иерофей (Петрович)]], епископ Топличский<br>5. [[Дамаскин (Грабеж)]], епископ Мохачский<br>6. [[Савва (Бундало)]], епископ Марчанский | Карта = }} '''Белградско-Карловацкая архиепископия''' ({{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка}}) — территориально-административная и каноническая структура [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]]. Центр епархии — город [[Белград]]. Правящий архиерей — [[Патриарх Сербский]]. Архиепископия ответственна за Белград и его окрестности, включает в себя 12 монастырей и 50 храмов. Архиепископия была образована в 1931 году, когда были объединены Белградская митрополия и Сремско-Карловацкая епархия. В 1947 году из неё были выделены Сремская и Шумадийская епархии, а город [[Панчево]] был передан [[Банатская епархия|Банатской епархии]]. В настоящее время, несмотря на присутствие в названии архиепископии, город [[Сремски-Карловци]] относится к [[Сремская епархия (православная)|Сремской епархии]]. == Епископы == '''Митрополиты и архиепископы Белградские и Сремские''' * Максим Бранкович (1508—1516) * Иаков (1560—1561) * Макарий (1589) * Виссарион (1612) * Феодор (1623—1628) * Авессалом (1631—1632) * Иосиф (викарный епископ хоповский до 1641) * Неофит (викарный епископ хоповский до 1641) * Лонгин (1545—1547) * Иларион (1650—1654) * Ефрем (1662—1672) * Паисий (1678—1680) '''Белградские митрополиты''' * [[Моисей (Петрович)]] (1718—1726) ** 1726—1731 — объединена с Карловацкой митрополией * [[Иеремия (Папазоглу)]] (1766—1784) * [[Дионисий (Папазоглу)]] (1785—1791) * Мефодий (1791—1801) * [[Леонтий (Ламбрович)]] (1801—1810) * [[Мелетий (Стефанович)]] (1810—1813) * [[Дионисий (Нишлия-Попович)]] (1813—1815) * Мелетий (Павлович) (1815—1816) * [[Агафангел (Патриарх Константинопольский)|Агафангел Константинопольский]] (1816—1826) * {{Нп5|Кирилл Белградский||bg|Кирил Белградски}} (1826—1827) * Анфим (1828—1830) * Мелетий (Павлович) (1830—1833) * [[Петр (Йованович)]] (1833—1859) * [[Михаил (Йованович)]] (1859—1898) * ''[[Моисей (Вересич)]]'' (30 октября 1881—1883) местоблюститель * [[Феодосий (Мраович)]] (1883—1889) не признан большей частью духовенства * [[Иннокентий (Павлович)]] (15 февраля 1898 — 19 мая 1905) * [[Димитрий (Патриарх Сербский)|Димитрий (Павлович)]] (1 сентября 1905 — 25 ноября 1920) '''Митрополиты Белградско-Карловацкие, патриархи Сербские;''' * [[Димитрий (патриарх Сербский)|Димитрий (Павлович)]] (25 ноября 1920 — 6 апреля 1930) * [[Варнава (патриарх Сербский)|Варнава (Росич)]] (12 апреля 1930 — 24 июля 1937) * [[Гавриил V (патриарх Сербский)|Гавриил (Дожич)]] (21 февраля 1938 — 7 мая 1950) * [[Викентий II (патриарх Сербский)|Викентий (Проданов)]] (1 июля 1950 — 5 июля 1958) * [[Герман (патриарх Сербский)|Герман (Джорич)]] (14 сентября 1958 — 27 августа 1990) * [[Павел (патриарх Сербский)|Павел (Стойчевич)]] (1 декабря 1990 — 15 ноября 2009) * [[Ириней (патриарх Сербский)|Ириней (Гаврилович)]] (23 января 2010 - 20 ноября 2020) * [[Порфирий (патриарх Сербский)|Порфирий (Перич)]] (с 19 февраля 2021) == Ссылки == * [http://www.spcportal.org/index.php?pg=1211&lang=srl История архиепископии] {{Wayback|url=http://www.spcportal.org/index.php?pg=1211&lang=srl |date=20120218081505 }} {{Епархии СПЦ}} [[Категория,Епархии Сербской православной церкви]] [[Категория,Белградско-Карловацкая архиепископия| ]] Češko {{Infobox - diecéze | název = Archiepiskopie Bělehrad-Karlovci | latinsky = | znak = Saborna crkva u Beogradu 28.jpg | sídlo = [[Bělehrad]] | stát = {{Vlajka a název|Srbsko}} | zřízena = [[9. století]] | status = metr | biskup = [[Porfirij (patriarcha srbský)|Porfirij]] | pomocní text = Vikarijní biskupové | pomocní = [[Stefan (Šarić)]]<br>[[Alexej (Bogićević)]]<br>[[Ilarion (Lupulović)]]<br>[[Petar (Bogdanović)]]<br>[[Dositej (Radivojević)]]<br>[[Nikon (Cvetićanin)]]<br>[[Tichon (Rakićević)]] | katedrála = [[Katedrála svatého Michaela archanděla (Bělehrad)]] | provincie = | počet farností = | rozloha = | počet obyvatel = | obyvatelé aktuální k = | počet katolíků = | web = https://www.spc.rs/sr/ }} '''Archiepiskopie Bělehrad-Karlovci''' je [[eparchie]] [[Srbská pravoslavná církev|Srbské pravoslavné církve]]. == Území a titul biskupa == Zahrnuje území města [[Bělehrad]] a jeho okolí, včetně [[Zemun|Zemunu]]. Součástí archiepiskopie je několik monastýrů; [[Monastýr Rajinovac|Rajinovac]], [[Monastýr Rakovica|Rakovica]], [[Monastýr Slanci|Slanci]], [[Monastýr Uvedení přesvaté Bohorodice do chrámu (Bělehrad)|Uvedení přesvaté Bohorodice do chrámu]], [[Monastýr svatého archanděla Gabriela|svatého archanděla Gabriela]], [[Monastýr svatého Kryštofa|svatého Kryštofa]], [[Monastýr Drobnjaci|Drobnjaci]] a [[Pećský klášter|pećský monastýr]]. Eparchiálnímu biskupovi náleží titul ''arcibiskup pećský, metropolita bělehradsko-karlovacký a patriarcha srbský.'' == Historie == === Starověké biskupství === Počátky křesťanství na území starověkého města [[Singidunum]] (dnes Bělehrad) se datují do 4. století. V tomto období zde již existovalo biskupství, jehož biskupové Ursacius a Secundianus byly zapojeni do [[Ariánský spor|ariánského sporu]]. Počínaje rokem 535 bylo toto biskupství podřízeno nově zřízenému arcibiskupství, jehož centrum se nacházelo ve městě [[Justiniana Prima]] (dnes poblíž města [[Lebane]]). Na počátku 7. století biskupství zaniklo. === Středověká eparchie a metropolie === Bělehradská eparchie byla obnovena v průběhu 9. století. Prvním známým bělehradským biskupem z té doby byl Sergij, který je zmíněn v roce 878. Během 11.–12. století byla eparchie součástí [[Ochridská archiepiskopie|ochridské archiepiskopie]]. Na konci 13. století dostal bývalý srbský král [[Štěpán Dragutin|Stefan Dragutin]] od uherského krále správu nad Bělehradem s [[Mačva|Mačvou]]. V té době byla bělehradská eparchie začleněna do srbské archiepiskopie se sídlem v [[Pec (město)|Peći]]. Spolehlivé údaje o činnosti tehdejších bělehradských pravoslavných biskupů pocházejí z let 1290 a 1315. V té době se eparchie nazývala také mačvanskou eparchií. Na samém začátku 15. století se bělehradská eparchie stala jednou z nejdůležitějších v srbském patriarchátu. Byla zde zřízena [[Metropole (církevní jurisdikce)|metropolie]]. Během 15. století se počet pravoslavných Srbů v podunajské a zadunajské oblasti neustále zvyšoval v důsledku imigrace obyvatelstva z jižních srbských, válkou zničených oblastí. S návratem Bělehradu pod uherskou vládu (1427) byli metropolité považováni za duchovní vůdce všech pravoslavných Srbů v jižních Uhrách. Jak dokládá listina uherského krále [[Matyáš Korvín|Matyáše Korvína]] z roku 1479, která byla udělena tehdejšímu bělehradskému metropolitovi Joanikimu, jejich jurisdikce se nakonec rozšířila daleko na sever, až do oblasti [[Maramureš (region)|Maramureš]] obývané pravoslavnými [[Rusíni|Rusíny]]. V té době se pravoslavní Srbové v oblastech jižního Uherska již stali velmi početnými. V roce 1481 vydal uherský král Matyáš zvláštní dekret, kterým osvobodil pravoslavné Srby od placení [[Desátek|desátků]] [[Římskokatolická církev|latinským]] biskupům. Jeho nástupce, král [[Vladislav II. Jagello|Vladislav II.]], potvrdil novým dekretem z roku 1495 osvobození pravoslavných Srbů, Rumunů a Rusínů v Uhrách od placení desátků latinskému duchovenstvu. === Bělehradsko-sremská eparchie a pozdější dějiny === Po dobytí Bělehradu [[Osmanská říše|Osmany]] (1521) došlo v církevním systému k významným změnám. Bělehradská eparchie dočasně spadala pod jurisdikci Ochridské archiepiskopie. V této době selhal pokus metropolity Pavla ze [[Smederevo|Smedereva]] o obnovení nezávislosti srbského patriarchátu. Ačkoli jeho pokus selhal, myšlenka nebyla opuštěna a nakonec byla realizována v roce 1557, kdy díky zásluhám srbského patriarchy [[Makarije I.]] došlo k definitivní obnově srbského patriarchátu s centrem v Peći. Došlo k nové reorganizaci hierarchických vztahů na bývalých uherských územích. Od té doby byla bělehradsko-sremská eparchie součástí obnoveného srbského patriarchátu a její biskupové v průběhu 16. a 17. století nesli titul metropolity. Během [[Dlouhá turecká válka|Dlouhé]] [[Dlouhá turecká válka|turecké války]] (1593-1606) došlo v oblasti středního Dunaje k masovému hnutí pravoslavných Srbů, známému jako [[Banátské povstání]], které posloužilo Turkům jako záminka k převozu ostatků [[Svatý Sáva|svatého Sávy]] do Bělehradu a jejich spálení. Během [[Velká turecká válka|Velké turecké války]] [[Císařská armáda (habsburská)|habsburská armáda]] dobyla Bělehrad (1688). Metropolitou bělehradským byl Simeon (Ljubibratić), který v roce 1690 uprchl do Uherska spolu se srbským patriarchou [[Arsenije III. Crnojević|Arsenijem III.]] Až do konce války (1699) zůstala eparchie rozdělena na jižní část pod tureckou vládou a severní část pod habsburskou vládou. Nový srbský patriarcha [[Kalinik I.]] jmenoval na turecké straně nového bělehradského metropolitu Michaela, zatímco starý srbský patriarcha Arsenije III. jmenoval na habsburské straně Stefana (Metohiju), který sídlil ve [[Sremski Karlovci|Sremských Karlovcích]]. Dvě sídla (Bělehrad a Karlovci) byla znovu sjednocena v letech 1726–1739 a poté znovu rozdělena po skončení [[Rusko-turecká válka (1735–1739)|rakousko-turecké války]] (1737–1739). Poté zůstala [[Eparchie sremská|sremská eparchie]] součástí Karlovacké metropolie (po roce 1848 [[Karlovacký patriarchát]]) až do roku 1920, zatímco bělehradská eparchie byla navrácena pod jurisdikci srbských patriarchů z Peće. Po zrušení Pećského patriarchátu v roce 1766 přešla bělehradská eparchie pod jurisdikci [[Konstantinopolský patriarchát|Konstantinopolského patriarchátu]]. V roce 1831 získala pravoslavná církev v [[Srbské knížectví|Srbském knížectví]] [[Autonomie (východní křesťanství)|autonomii]] od konstantinopolského patriarchátu a Bělehrad se stal sídlem arcibiskupa, který se stal metropolitou Srbska. Území eparchie bylo velmi rozsáhlé a zahrnovalo oblasti dnešních [[Eparchie šumadijská|eparchií Šumadija]] a [[Eparchie braničevská|Braničevo]]. Roku 1879 obdržela metropolie [[Autokefální církev|autokefalitu]]. V roce 1920 se Bělehradská metropolie sloučila s dalšími srbskými církevními provinciemi a vytvořila jednotnou Srbskou pravoslavnou církev. == Seznam biskupů == * Sergije (kolem roku 878) * Jovan (kolem roku 1317) * Isidor (asi 1415–1423) * Grigorije (asi 1438–1440) * Joanikije (kolem roku 1479) * Filotej (jmenován roku 1481) * Teofan (kolem roku 1509) * [[Đorđe Branković (arcibiskup)|Maxim (Branković)]] (1513–1516) * Roman (kolem roku 1532) * Longin (1545–1548) * Jakov (1560–1561) * Serafim (před rokem 1588) * Makarije (1588–1589) * Luka (kolem roku 1596) * Joakim (1607–1611) * Visarion (1612) * Avesalom (1631–1632) * Ilarion (1644–1662) * Jefrem (1662–1672) * Elevterije (1673–1678) * Pajsije (1680–1681) * Simeon (Dubibratić) (1682–1690) * Michailo I. (1699–1705) *Mojsije (Petrović) (1713–1730) *Vikentije (Jovanović) (1731–1737) *Sofronije (1739–1745) *Vićentije I. Stefanović *Kalinik === Pod jurisdikcí konstantinopolského patriarchátu === * Jeremija (Papazoglu) (1761–1784) * Dionisije (Papazoglu) (1784–1791) * Metodije (1791–1801) * Leontije (Lambros) (1801–1813) * Dionisije II. (1813–1815) * [[Agathangelos (patriarcha konstantinopolský)|Agathangelos]] (1815–1825) * Kirilo (1825–1827) * Antim (1827–1831) === Bělehradská metropolie (1831–1920) === * [[Melentije (Pavlović)]] (1831–1833) * [[Petar (Jovanović)]] (1833–1859) * [[Michailo (Jovanović)]] (1859–1881) * [[Teodosije (Mraović)]] (1881–1889) * Michailo (Jovanović) (1889–1898) ''podruhé'' * [[Inokentije (Pavlović)]] (1898–1905) * [[Dimitrije (patriarcha srbský)|Dimitrije (Pavlović)]] (1905–1920) === Patriarchové srbští === * Dimitrije (1920–1930) * [[Varnava (patriarcha srbský)|Varnava]] (1930–1937) * [[Gavrilo V.]] (1938–1950) * [[Vikentije (Prodanov)|Vikentije II.]] (1950–1958) * [[German (Đorić)|German]] (1958–1990) * [[Pavle (Stojčević)|Pavle]] (1990–2009) * [[Irenej (patriarcha)|Irenej]] (2010–2020) * [[Porfirij (patriarcha srbský)|Porfirij]] (od 2021) == Odkazy == === Reference === {{Překlad|sr|Архиепископија београдско-карловачка|30015558|en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci|1309151220}} === Externí odkazy === * {{Commonscat}} * {{sr}} [https://spc.rs/ Oficiální stránky Srbské pravoslavné církve] {{Autoritní data}} {{Portály|Křesťanství|Srbsko}} [[Kategorie,Eparchie srbské pravoslavné církve|Bělehrad]] {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd | latin = Archidiœcesis Belogradensis | local = Beogradska nadbiskupija | image = Hocevar-Bg rezidenca.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Palača belograjske nadškofije <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = Metropolija Beograd | metropolitan = | archdeaconries = | deaneries = 2 | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 50.000 | population = 5.500.000 | population_as_of = 2017 | catholics = 50.000 (približna ocena) | catholics_percent = 0,9 | parishes = 17 | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | rite = [[rimski obred]] | established = 1924 | cathedral = [[Stolnica Blažene Device Marije, Vračar|Stolnica Blažene Device Marije]] na [[Vračar]]ju ali ''Francoska cerkev'' | cocathedral = [[Sostolnica Kristusa Kralja|Kristus Kralj]] | patron = [[Kristus Kralj]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = [[papež Frančišek]] | patriarch = | major_archbishop = [[László Német|Ladislav Nemet]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]]<br>[[metropolit]] | metro_archbishop = [[László Német|Ladislav Nemet]] | coadjutor = | suffragans = [[Škofija Subotica]]<br>[[Škofija Zrenjanin]] | auxiliary_bishops = | apostolic_admin = | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = [[Salezijanci|Salezijanec]] [[Stanislav Hočevar]] <!---- Map ----> | map = Catholic Church Serbia.PNG | map_size = 250px | map_alt = | map_caption = Zemljevid nadškofije <!---- Website ----> | website = [http://www.kc.org.rs/ Website of the Archdiocese] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd''' oziroma '''Beograjska nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis}}; {{lang-sh|Beogradska nadbiskupija}}; {{lang-hu|Belgrádi főegyházmegye}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]].<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy: Archdiocese of Beograd]</ref> == Ozemlje == === Osnovni podatki === Beograjska nadškofija zavzema prostor 50.000 km². Leta 2017 je na tem območju živelo 5.500.000 prebivalcev, od katerih je bilo katoličanov raznih narodnosti - med katerimi je največ [[Slovenci|Slovencev]] in [[Hrvati|Hrvatov]] - približno 50.000, kar bi znašalo 0,9% vsega prebivalstva, ki pa po večini pripada [[krščanstvo|krščanski]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]]. V dveh dekanijah: belograjski in niški, je 17 župnij. === Sosednje škofije === *[[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosenska (Sarajevska) nadškofija]] (jugozahodno) *[[Škofija Srem]] (severozahodno) *[[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] (severno) *[[Škofija Temišvar]] (severovzhodno) *[[Nadškofija Bukarešta]] (vzhodno) *[[Škofija Nikopol]] (jugovzhodno) *[[Nadškofija Sofija-Plovdiv]] (jugovzhodno) *[[Škofija Skopje]] (južno) *[[Škofija Prizren-Priština]] (južno) == Zgodovina == [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|left|<center>Na zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po komaj osvobojenem [[Banat|Banatu]] velikanska močvirja, v srbskem delu pa številna naselja med griči]]</center> Zgodovina krščanstva na področju sedanje Beograjske nadškofije sega v čase [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ko se je imenovalo kraj na mestu današnjega Beograda ''Singidunum''. Za časa bolgarske vladavine se prvič omenja kot ''Beli grad'', a za čas [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] nosi podobno ime, samo v ogrskem jeziku, ''Nándorfehérvár'' tj. ''Nandorjev Beli grad''. Okoli pol tisočletja je včinoma bil pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]], tudi po končani [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turški vojni]], ko se je [[Avstrijsko cesarstvo]] približalo Turškemu vse do reke [[Donava|Donave]]. Iz tistih časov izhaja zemljevid, na katerem so natančno označeni kraji severno in južno od te reke. === [[Jugoslavija|Jugoslovansko]] obdobje === Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Beograd]]u na razpolago, je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. To stanje je postajalo nevzdržno, ko je ob prelomu stoletja naraščalo pebivalstvo v deželi in so se doseljevali v vedno večjem številu tudi [[katoličani]], ki pa pravzaprav niso imeli nobenih pravic. Zato je že od začetka svojega [[apostolska uprava|apostolskega upraviteljstva]] [[škof]] [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]] odločno poudarjal, da je teba urediti pravni položaj katoličanov v pravoslavnem morju s pravičnim in dogovorjenim [[konkordat]]om. Z namenom, da bi končno uredili odnose med Katoliško Cerkvijo in [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]], je bil podpisan uradni [[konkordat]] s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] 24. junija 1914. V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij piše dobesedno tole: {| |- ! Srbsko besedilo<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу. </blockquote> |<blockquote>V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. </blockquote> |} Določilo pravi, da bo ustanovljena v takratni [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] nadškofija s sedežem v Beogradu ter sufraganska škofija s sedežem v Skopju.<ref>[http://licodu.cois.it/?p=4105&lang=en Concordat between the Holy See and the Realm of Serbia in 1914]</ref> Ker je takrat izbruhnila [[Prva svetovna vojna]], je ostalo le pri sporazumu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih je naslednica [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] - [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>Kraljestvo Jugoslavija je večkrat menjalo uradni naziv; da se izognemo nesporazumom, je v besedilu za ''Staro Jugoslavijo'' v tem in drugih mojih člankih redno uporabljen najpogostejši naziv in sicer ''Kraljevina Jugoslavija''; za ''Novo Jugoslavijo'' pa naziv ''SFR Jugoslavija'', čeprav je tudi ta nekajkrat menjala uradni naziv.</ref>, ki je nastala 1918 najprej z imenom [[Država SHS|SHS]], začela uresničevati selektivno nekatere točke konkordata in tako je bila: * 29. oktobra 1924: razglašena Beograjska nadškofija * 16. decembra 1986: razglašena Beograjska metropolija === Naraščanje števila katoličanov === {{multiple image | align = right | total_width = 600 | direction = horizontal | image1 = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | caption1 = [[Sostolnica Kristusa Kralja|Sostolnica Kristusa Kralja na Kronski]]| | image2 = Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg | caption2 = [[Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja|Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja na Vračarju]] | image3 = CrkvaUlaz.jpg | caption3 = [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Sveti Anton Padovanski na Rdečem križu (Jože Plečnik)]] }} Sem, v [[Beograd]], so prihajali tudi številni uradniki, kakor tudi častniki ter vojaki na služenje vojaškega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki, pa tudi navadni delavci. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi recesije iz [[Trbovlje|trboveljskih]] revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]] in dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]]. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu. V prestolnici je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, 1926 pa čez 16.000.<ref>Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161</ref> Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u skokovito naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931|Popis prebivalstva 1931]] v prestolnici med 288.938 prebivalci rimokatoličanov že nekajkrat več, in sicer kar 56.776; to je bila skoraj petina vseh meščanov. Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja;<ref>{{cite web|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref>. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.<ref>{{cite web|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref> Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje Rodičevega škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2024) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in samega svetišča, ki je bilo izbrano zaradi ugodne lege na [[Vračar]]ju. === Prvi nadškof je začel kot [[Banat]]ski [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] === Kakšna pa je bila verska slika ob njegovem prihodu? Čeprav so podatki malo poznejši, kažejo približno isto sorazmerje med takratnimi veroizpovedmi, saj je prebivalstvo v mirnodobskem okolju približno enakomerno naraščalo v vseh veroizpovedih. V ''Banatski upravi'' so imeli pravoslavni večino: bilo jih je čez tri petine; sledili so jim katoličani s slabima dvema petinama; drugih veroizpovedi je bilo - razen protestantov - komaj za omembo. Če pogledamo natančneje, je bilo [[katoličani|katoličanov]] 206.579,<ref>po podatkih z dne 1.VII.1937</ref> [[pravoslavje|pravoslavcev]] 332.471, [[protestanti|evangeličanov]] 40.322, [[judi|judov]] 4011 in [[muslimani|muslimanov]] 489.<ref>Za vse druge vere razen katoličanov veljajo podatki ob popisu prebivalstva z dne 31.III.1931</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji |publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=394}}</ref>. Katoličanov je bilo torej v Banatu več kot tretjina, v celi državi pa skoraj polovica; vendar so oblasti dajale prednost pravoslavnim s finančno podporo zlasti tam, kjer so tvorili večinsko prebivalstvo. Na ta način se je dogajalo, da so kljub precejšnji stopnji verske svobode tudi Rodičevo delovanje rajši ovirale kot podpirale - kar je še bolj prišlo do izraza v Beogradu. Ohranjeno in tukaj objavljeno pismo razodeva, da so obstajale take nepotrebne administrativne ovire že v Bečkereku, kjer je npr. moral novi škof s težkim srcem tik pred najlepšim [[krščanstvo|krščanskim]] praznikom [[Božič|Božičem]] odpovedati že začete ljudske misijone. === Kot [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] je imel še več težav === V ozadju je bila liberalno-nacionalistična usmeritev [[Beograd|beograjskih]] vlad, začenši od [[Stojan Protić|Protićeve]] pa prek zaporednih [[Nikola Pašić|Pašićevih]], ki se pravzaprav niso potrudile za reševanje perečih narodnostnih, kulturnih in verskih vprašanj v novi državi, ampak so jih včasih še zapletale; usmeritev [[Milan Stojadinović|Stojadinovićeve]] vlade je bila sicer bolj odprta, vendar je prišla do veljave za Rodića očitno prepozno. Položaj je še bolj zapletalo dejstvo, da so bili v novi državi prebivalci ne le različnih ver, ampak tudi istoverski iz zgodovinsko različnih pravnih ureditev: samo katoličani so v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] izhajali iz šesterih različnih pravnih sistemov (enako pravoslavni), ki jih je nasilno poenotila šele [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrova]] [[Šestojanuarska diktatura|diktatura]]. Glede odnosa do verskih vprašanj je bilo vsem tem vladam (razen Stojadinovičevi) skupno, da so se hotele prikupiti pravoslavni večini ter so vzele na piko zlasti [[katoličani|katoliško]] manjšino - saj so imeli v Skupščini [[Srbi]] tudi največ zastopnikov. To je povzročalo nepotrebna trenja zlasti med največjima narodoma - med [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Občutku verske in narodnostne zaapostavljenosti se je pridružila še svetovna [[gospodarska kriza]], kar je skupaj vzeto netilo nezadovoljstvo širokih vernih množic ter posredno podžigalo že podedovane in dodane narodnostne napetosti. Plahi poskusi za ureditev odnosov s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkvijo]] takoj po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so se izjalovili že v kali, ker je vladajočim manjkala resna volja za ureditev medsebojnih odnosov s pravičnim [[konkordat]]om; s Srbijo je bil sicer sklenjen 1914, ampak po zelo razširjenem - vendar zmotnem mnenju - ni bil nikoli ratificiran.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}</ref> V resnici pa je ta konkordat bil ne le podpisan, ampak tudi ratificiran; tudi sama ustanovitev beograjske nadškofije je bila predvidena s tem [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]; v [[Rim]]u je bil podpisan 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je soglasno potrdila 8. avgusta 1914 - po nekaterih virih že 26. junija.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=40}}</ref> Logično bi torej bilo, da bi nova država [[Kraljevina SHS|Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov]] - kot zakonita naslednica [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] - kakor tudi najmočnejša verska skupnost v novi državni tvorbi - [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev]] - upoštevali in izvajali vse iz njega izhajajoče obveznosti - vendar je oblast to delala selektivno. Mestna oblast tako na primer sploh ni poskrbela v Bečkereku za upraviteljevo stanovanje, podobno ne za nadškofovo v Beogradu. Medtem so pravoslavnim šli na roko celo tako daleč, da so si npr. za vladikov dvorec v [[Vršac|Vršcu]] "sposodili" stebre iz Bečkereške občinske stavbe <ref>Milan Nedeljković: Zrenjaninska skupština - istorija. Diplomska zadaća</ref>. Dodelitev primerne lokacije za stolnico v prestolnici je bila prazna obljuba in slepomišenje; denarna podpora za gradnjo cerkva in potrebnih upravnih stavb je ali zamujala ali popolnoma izostajala - vendar so imele redovne beograjske skupnosti pri tem več sreče. Med množicami se je zato širilo mnenje, da konkordata sploh nikoli ni bilo oziroma da ni bil nikoli ratificiran - kar je doseglo vrhunec v [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], ki je bila tragikomični ''"začetek konca [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]"''. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) je o teh balkanskih zdrahah zapisal: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi<ref>Že v uvodu nas Noel Malcolm prepriča, da se je sredi nesrečne "Tretje balkanske vojne" potrudil, da bi bil objektiven in nevtralen zlasti s preučevanjem in navajanjem številnih virov v najrazličnejših jezikih. Pri omembi narodov, najsi bo Srbov, Hrvatov, Bošnjakov ali drugih, pravzaprav večkrat ne misli na cel narod, ampak - kot je to v poljudnem govoru običajno - na vodilne skupine ali posameznike v tem narodu, ki pa so imeli odločilno moč in vpliv na potek dogodkov; v tem pomenu je treba razumeti tudi omembo SPC ali pa RKC.</ref> so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937."<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> Zato večina zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata poskus rušenja vladajoče koalicije in predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> Take težave so torej pestile prvega banatskega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] že od samega začetka v Bečkereku in ga spremljale tudi, ko je postal prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] ter ga končno prisilile k odstopu.<ref> Franjo Emanuel Hoško: “Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup”, Riječki teološki časopis, 15 (2007), št. 1, 182</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211</ref> ==== [[Jože Plečnik|Plečnikov]] Sveti [[Anton Padovanski|Anton]] še ni zažarel v vsej lepoti ==== Značilen primer nepripravljenosti za sodelovanje ali celo pripravljenosti za oviranja delovanja Katoliše Cerkve v Srbiji je med drugim tudi [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu]], ki so jo prizadevni [[Bosna|bosenski]] [[frančiškani]] iz province ''Bosne Srebrne'' začeli graditi po [[Jože Plečnik|Plečnikovih]] načrtih že davnega leta , vendar so bili prisiljeni, da so zvonik lahko dokončali šele 1962. Druge nedokončane zamisli največjega slovenskega stavbenika te monumentalne cerkve in verjetno umetniško najbolj dovršene beligrajske sakralne stavbe - pa najbrž ne bodo uresničene niti ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna, ki jo je opravil 6. oktobra 1929, novo - le v grobem dokončano cerkev pa blagoslovil 8. decembra 1932 - prvi beograjski nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]], ki se je prav zaradi pomanjkanja razumevanja in državne podpore pri nujnih novogradnjah moral celo odpovedati vodstvu nadškofije leta 1936.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}</ref> == Beograjski škofje in nadškofje == ; Apostolski upravitelj :[[Josip Juraj Strossmayer]] (23. september 1851-1897; se odpovedal) ; Beograjski škofje #Andrej [[dominikanci|OP]] (†1322) #[[Biagio Giovanni]] [[frančiškani|OFM]] (8. februar 1432) #[[Stefano Petri]] (30. april 1438) #Tomaž (16. april 1450) #[[Marin Ibrišimović]] [[frančiškani|OFMObs]] (7. oktober 1647 – 21. januar 1650) #[[Matej Benlič]] [[frančiškani|OFM]] (27. februar 1651 – 30. januar 1674) #[[Robert Korlatovič]] [[frančiškani|OFM]] (6. maj 1675 - julij 1675; se odpovedal) #[[Jožef Ignác de Vilt]] (22. december 1800 – 26. avgust 1806) #[[Štefan Cech]] (26. september 1814 – 8. januar 1821) #[[Venčeslav Šoić]] (23. december 1858 – 8. januar 1869) #[[Ivan Pavlešič]] (4. julij 1871 – 1893) #[[sedisvakanca]] (1894-1923) ; Beograjski nadškofje * [[Ivan Rafael Rodić]], [[frančiškani|OFM]] (29. oktober 1924 – 28. november 1936; se odpovedal) * [[Josip Ujčić]] (28. november 1936 – 24. marec 1964; se odpovedal) * [[Gabrijel Bukatko]] (24. marec 1964 – 4. marec 1980; se odpovedal) * [[Alojz Turk]] (4. marec 1980 – 16. december 1986; se odpovedal) * [[Franc Perko]] (16. december 1986 – 31. marec 2001; se odpovedal) * [[Stanislav Hočevar]], [[salezijanci|SDB]] (31. marec 2001 – 5. november 2022; se odpovedal) * [[László Német]], [[verbiti|SVD]] (5. november 2022 – sedaj) === Sufraganski škofiji === *[[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] *[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] === Naslovna škofija na ozemlju nadškofije === * [[Naissus (naslovna škofija) |Naslovna škofija Naissus (Niš)]].<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d2n05.html Catholic Hierarchy: Titular See of Naissus]</ref> == Župnije == * Dekanija [[Beograd]] ** '''Kristus Kralj na Kronski''' ''(Krist Kralj)'', [[Beograd]] ** '''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Sv. Anton Padovanski na Rdečem križu]]''' ''(Sv. Antun Padovanski na Crvenom krstu)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Ciril in Metod na Čukarici''' ''(Sv. Ćiril i Metod na Čukarici)'', [[Beograd]] ** '''[[Cerkev Sv. Jožefa Delavca, Beograd|Sv. Jožef Delavec na Zeleni Karaburmi]]''' ''(Sv. Josip Radnik na Karaburmi)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Peter pri Politiki''' ''(Sv. Petar kod „Politike“)'', [[Beograd]] ** '''[[Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] na Vračarju''' ''(Beogradska katedrala Blažene Djevice Marije na Vračaru)'', [[Beograd]] ** '''Sv. Janez Krstnik v Smederevem''' ''(Sv. Ivan Krstitelj)'', [[Smederevo]] ** '''Sv. Ana v Šabcu''' ''(Sv. Ana)'', [[Šabac]] ** '''Sv. Družina v Valjevem''' ''(Sv. Obitelj)'', [[Valjevo]] * Dekanija [[Niš]] ** '''Povišanje sv. Križa v Nišu''' ''(Uzvišenje svetoga Križa)'', [[Niš]] <ref>1881-2013 je bil zavetinik ''Srce Jezusovo''; tega leta je nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] dal napraviti ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega odloka]] mozaik [[Marko Ivan Rupnik|Rupniku]] z motivom „Najdenja sv. Križa“ ter preimenoval patrona, češ da pravoslavci ne častijo Srca Jezusovega</ref> ** '''Sv. Barbara na Ravni Reki''' ''(Sv. Barbara)'', [[Ravna Reka]] ** '''Sveti Jožef v Kragujevcu''' ''(Sv. Josip)'', [[Kragujevac]] ** '''Sv. Jurij v Zaječarju''' ''(Sv. Juraj)'', [[Zaječar]] ** '''Sv. Ludvik v Boru''' ''(Sv. Ljudevit)'', [[Bor]] ** '''Sv. Nadangel Mihael v Kraljevem''' ''(Sv. Mihael Arkanđel)'', [[Kraljevo]] ** '''Sv. Mati Terezija v Aleksincu''' ''(Sv. Majka Terezija)'', [[Aleksinac]] ** '''Sv. Leopold Mandič v Jagodini''' ''(Sv. Leopold Mandić)'' [[Jagodina]] <ref>Mesto Jagodina se je v času [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] imenovalo nekaj časa ''Svetozarevo''</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam beograjskih nadškofov]] * [[Seznam papežev]] * [[Seznam škofij v Srbiji]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Škofija Subotica]] * [[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] == Nadaljnje branje == *Srećko Majstorović OFM: ''Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup''. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani. * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} === Beograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{cite book |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.youtube.com/watch?v=A919iLN1-wU Crkva svetog Josipa radnika na Karaburmi AD 2000.flv - YouTube] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in smostanov na beligrajskem področju)] === Katoliška Cerkev v Srbiji in Jugoslaviji === ;{{ikona sr}} *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija,Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija,Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija,Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija,Ustanovitve v 20. stoletju]] njwujdtzghvjormizmb3y1y3oauti11 0 600627 6657959 6657196 2026-04-09T18:50:27Z 97E 228462 prečrkovanje 6657959 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Kijevu, Ukrajina}} {{Infobox university | name = Narodna univerza<br>Tarasa Ševčenka v Kijevu | native_name = Київський національний університет імені Тараса Шевченка | image =Київський національний університет імені Тараса Шевченка.png | image_upright = .6 | caption= {{small|ečat univerze}} | motto = ''Utilitas honor et gloria'' ([[Latin]]) | mottoeng = Korist, čast in slava | established = {{start date and age|1833|11|8}} | other_names= {{hlist|Carska univerza v Kijevu poimenovana po [[Vladimir I. Kijevski|svetemu Vladimirju]] {{small|(1833-1920)}}|Univerza v Kijevu poimenovana po [[Mihajlo Dragomanov|Mihajlu Dragomanovu]] {{small|(1920–32)}}|Kijevska univerza {{small|(1932–39)}}}} | founder=[[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] | type = [[Javna univerza|Javna]], [[Narodna univerza|narodna]] | administrative_staff = | rector = [[Volodimir Bugrov]]<ref name="Ope">{{cite web |title=Структура Власності Компанії: Київський Національний Університет Імені Тараса Шевченка |url=https://opendatabot.ua/c/02070944 |website=Opendatabot |access-date=16 February 2023 |page= |trans-title=Company Ownership Structure: Kyiv National University named after Taras Shevchenko |language=uk}}</ref> | students = <30.000<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko">{{cite web |url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv |title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> | city = [[Kijev]] | country = [[Ukrajina]] | campus = [[Urbano območje|Mestno]] | academic_affiliations = [[International Association of Universities|IAU]], [[European University Association|EUA]] |affiliations = [[Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine]] | colors = {{scarf|{{cell|#000000}}{{cell|#E62020}}{{cell|#000000}}}} | logo = Universidad Roja de Kiev.jpg | logo_size = 300px | coor = {{coord|50|26|30.85|N|30|30|40.73|E|type:landmark_region:UA|display=title}} | website = {{URL|https://knu.ua/}} | module = {{Infobox historic site |embed = yes |designation1 = UKRAINE NATIONAL |designation1_offname = {{lang|uk|Комплекс споруд Національного університету імені Тараса Шевченка}} (''Kompleks stavb Narodne univerze Tarasa Ševčenka'') |designation1_type = History |designation1_number = 260016-Н}} }} '''Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu''' ({{langx|uk|Київський національний університет імені Тараса Шевченка|Kyjivs'kyj nacional'nyj universytet imeni Tarasa Ševčenka}}; tudi '''Kijevska univerza''', '''Ševčenkova univerza''' ali '''KNU''') je [[javna univerza]] v [[Kijev|Kijevu]] v Ukrajini. Univerza je tretja najstarejša univerza v Ukrajini, takoj za [[Univerza v Lvovu|Univerzo v Lvovu]] in [[Univerza v Harkovu|Univerzo v Harkovu]]. Sestavlja jo 15 fakultet in pet inštitutov. Univerzo je leta 1834 ustanovil ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]]<ref>{{cite web|title=To the University's 175th Anniversary|url=http://www.univ.kiev.ua/en/geninf/175|access-date=2022-02-13|website=www.univ.kiev.ua}}</ref> kot '''Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu'''; od takrat je večkrat spremenila svoje ime. V obdobju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bila Državna univerza v Kijevu ena izmed treh najboljših univerz v [[Sovjetska zveza|ZSSR]], skupaj z [[Državna univerza v Moskvi|Državno univerzo v Moskvi]] in [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Leningrajsko državno univerzo]]. Univerza se imenuje po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki mu je bila iz političnih razlogov prepovedana izobraževalna dejavnost, vendar je na univerzi delal kot terenski raziskovalec. == Univerza danes == Univerza Tarasa Ševčenka nosi ime po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], pomembni osebnosti ukrajinske književnosti in umetnosti. Univerza izobražuje strokovnjake na različnih strokovnih področjih in izvaja raziskovalno dejavnost. V Ukrajini uživa ugled najprestižnejše univerze<ref>{{cite news|title=200 of the best higher education schools in Ukraine|url=http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|work=[[Zerkalo Nedeli|Dzerkalo Tyzhnia]]|date=March 30, 2007|access-date=2008-08-09|language=uk|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622122211/http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|archive-date=June 22, 2007}}</ref> ter predstavlja osrednje stičišče naprednega učenja in progresivnega razmišljanja.<ref name="president">{{cite web|url=http://www.univ.kiev.ua/ua/geninf/ukaz/#2|title=Decree of the President of Ukraine about Taras Shevchenko University|publisher=Press office of Taras Shevchenko University|date=2008-05-05}}</ref> Univerza je pomembno središče izobraževanja, raziskovanja in kulture. Skupno število študentov znaša približno 30.000.<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko"/> == Zgodovina == === Cesarska univerza svetega Vladimirja v Kijevu === [[File:Ансамбль колегіуму Кременець DSC7894.jpg|thumb|Glavna stavba liceja v [[Kremenec|Kremenecu]]. Po zaprtju liceja leta 1831 so od tam na novonastalo univerzo KNU prenesli knjižničnico in zaposlili prve profesorje.|right]] Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu je leta 1834 ustanovil [[Nikolaj I. Ruski]] (vladal 1825–1855) in jo poimenoval po [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirju Velikem]], vladarju [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz 10. in 11. stoletja.<ref>{{Cite web |title=History |url=https://knu.ua/en/geninf/history/ |access-date=2025-03-14 |website=knu.ua}}</ref> Ime so določile oblasti [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], kjer je imelo [[pravoslavno krščanstvo]] izjemen pomen; izbira imena je poudarjala vlogo Kijeva kot zibelke vzhodnega krščanstva v celotnem imperiju.<ref>{{Cite web |title=The Orthodox Faith - Volume III - Church History - Tenth Century - Saint Vladimir of Kiev |url=https://www.oca.org/orthodoxy/the-orthodox-faith/church-history/tenth-century/saint-vladimir-of-kiev |access-date=2025-03-14 |website=www.oca.org}}</ref> Univerza je pridobila sredstva, prenesena z [[Univerza v Vilni|Univerze v Vilni]] in liceja v [[Kremenec|Kremencu]] ([[Volinska gubernija]], danes [[Zahodna Ukrajina]]), ki je bil zaprt po zatrtju [[Novembrska vstaja|novembrske vstaje]] leta 1830.<ref name="yla">{{cite journal |first=Stasys |last=Yla |title=The Clash of Nationalities at the University of Vilnius |url=http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |journal=[[Lituanus]] |volume=1 |issue=27 |date=Summer 1981 |issn=0024-5089 |archive-date=2021-07-10 |access-date=2011-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210710102223/http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |url-status=dead }}</ref> Prvih 62 študentov je študij začelo leta 1834 na takrat njeni edini fakulteti, Filozofski fakulteti, ki je imela dva oddelka: Oddelek za zgodovino in filologijo ter Oddelek za fiziko in matematiko. Pozneje je bila prvotna Filozofska fakulteta razdeljena na dve ločeni enoti: Fakulteto za zgodovino in filologijo ter Fakulteto za naravoslovne vede. Število oddelkov se nato ni spreminjalo vse do dvajsetih let 20. stoletja. [[File:Університет Св.Володимира Київ 1911.jpg|thumb|Ruska razglednica iz leta 1991, ki prikazuje Univerzo svetega Vladimirja v Kijevu.]]Stene glavne stavbe so pobarvane rdeče, zgornji in spodnji deli stebrov pa so pobarvani črno. === Univerza Mihajla Dragomanova (1920–1932) === Leta 1920 so Univerzo svetega Vladimirja preimenovali v Univerzo [[Mihajl Dragomanov|Mihajla Dragomanova]]. === Univerza Tarasa Ševčenka (od 1939) === [[File:Taras Shevchenko selfportrait oil 1840-2.jpg|upright|thumbnail|Avtoportret Tarasa Ševčenka, 1840/1841]] Leta 1939 je bila univerza preimenovana po ukrajinskem nacionalnem pesniku [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki je bil med letoma 1845 in 1846 za kratek čas tudi zaposlen na univerzi. Med [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|nemško-sovjetsko vojno]] so univerzo evakuirali v mesto [[Kizilorda]] v [[Kazahstan|Kazahstanu]]. Tam se je združila z [[Harkovska narodna univerza V. N. Karazina|Narodno univerzo v Harkovu]] v skupno Združeno ukrajinsko državno univerzo. Po osvoboditvi Kijeva leta 1943 se je univerza vrnila na svojo prvotno lokacijo. Študenti in predavatelji so obnovili stavbi za humanistiko in kemijo, kar je omogočilo, da so se 15. januarja 1944 ponovno začela predavanja za študente višjih letnikov, 1. februarja pa še za študente prvega letnika.<ref name="KNU">{{cite web |title=KNU-history - Open University of Taras Shevchenko National University of Kyiv |url=https://knu.edu.eu/knu-history |website=knu.edu.eu |access-date=17 May 2022}}</ref> Od leta 1960, ko so bili sprejeti prvi mednarodni študenti, se je na Univerzi Tarasa Ševčenka izobraževalo več kot 20.000 visoko usposobljenih strokovnjakov iz 120 držav. Prvi tuji študenti so na univerzo prišli iz Kube, Gvineje, Indonezije, Gane, Toga, Nigerije, Kameruna, Benina, Zanzibarja, Jemna, Alžirije, Namibije in Afganistana.<ref>{{Cite web |title=Shevchenko National University of Kyiv. UHECAS, Study in Ukraine |url=https://uhecas.com/index.php?Itemid=576/&id=45&option=com_content&view=article |access-date=2025-03-14 |website=uhecas.com}}</ref> V svojih domovinah so postali zdravniki, inženirji, kmetijski strokovnjaki, diplomati, ekonomisti in državniki.<ref>[http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. The history of Preparatory Faculty <!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120175431/http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. |date=2011-11-20 }}</ref> V sovjetskem obdobju je Univerza Tarasa Ševčenka prejela [[Red Lenina]] (1959) in [[Red oktobrske revolucije]] (1984). Poleg tega je bil leta 2002 v čast univerzi poimenovan asteroid [[4868 Knushevia]]. Med [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo 3. novembra 2024 v ruskem napadu z droni poškodovanih več stavb univerzitetnih inštitutov za mednarodne odnose in novinarstvo.<ref>{{Cite web |title=UPDATED: Buildings of Ukraine's largest university damaged in Russian drone attack on Kyiv |url=https://kyivindependent.com/russia-launches-hours-long-drone-attack-on-kyiv-for-second-consecutive-night/ |access-date=2024-11-03 |website=The Kyiv Independent |author=Olena Goncharova |language=en}}</ref> == Rangiranje in partnerstva == === Rangiranje univerze === {{Infobox university rankings | THE_W = 1001+ | THE_W_ref =<ref>{{Cite web|url=https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/taras-shevchenko-national-university-kyiv|title = Taras Shevchenko National University of Kyiv|date = 10 August 2021}}</ref> | QS_W = 721-730 | QS_W_ref = <ref name=":QSW2026">{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/world-university-rankings|title=QS World University Rankings}}</ref> | QS_EECA =35 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref =<ref name="QS World University Rankings 2022">{{Cite web |url=https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 |title=QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia |access-date=15 January 2023}}</ref> |QS_W_year=2026}} Med letoma 2014 in 2017 se je univerza uvrstila med 650 najboljših univerz na svetu po [[QS World University Rankings|lestvici QS World University Rankings]] .<ref>{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv#wurs|title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> Leta 2009 je revija ''Delovoy'' Univerzo Tarasa Ševčenka razglasila za najboljšo univerzo v Ukrajini, saj je bila na državni ravni najmočnejša na največjem številu akademskih področij.<ref name="Delovoy2009">{{cite web|url=http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|title=Delovoy from 26.03.2009. University ranking 2009|access-date=2010-05-06|language=ru|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090803141022/http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|archive-date=2009-08-03}}</ref> Glede na neodvisno lestvico 228 univerz v Ukrajini, ki jo je izvedel ''Compas'', se je Univerza Tarasa Ševčenka uvrstila na prvo mesto v Ukrajini glede na ustreznost diplomantov za ukrajinski trg dela.<ref name="RankCompas">{{cite web| title = Ranking by Compas| url = http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| archive-url = https://archive.today/20121228085933/http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| url-status = dead| archive-date = 2012-12-28| access-date = 2010-05-06| language = ru}}</ref> Po podatkih [[Scopus|Scopusa]] (2009) ima univerza največje število objavljenih raziskovalnih del med vsemi ukrajinskimi univerzami (ocenjeno po skupnem številu citatov člankov).<ref name="Ranking by Scopus">{{cite web | title = Ranking by Scopus | url =http://api.ning.com/files/1sh4va--u0AZgLr4sm-UKb8mWCTprY7OTz0wg0GoyE1-ktX8*wNEXfk-sZHGtKrxgWAfh3*or7l2qxmDGsnAGXGuCL9JeRtQ/RankingUA_Scopus.pdf | access-date =2010-05-06|language=uk}}</ref><ref>{{cite web| url=http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| script-title=uk:Новина тижня: Рейтинг Вищих навчальних закладів України та установ НАНУ| date=February 4, 2009| author=Yuriy Khalavka| publisher=Ukrainian Scientists Worldwide| language=uk| access-date=2010-05-06| archive-url=https://web.archive.org/web/20090206193355/http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| archive-date=2009-02-06| url-status=dead}}</ref> Na lestvici [[Webometrics Ranking of World Universities]] (2010) zaseda 1.110. mesto med 8.000 univerzami na svetu,<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua Top 6000 Universities // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> 63. mesto med 100 najboljšimi univerzami Srednje in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]],<ref>{{cite web |title=Top Eastern Europe |website=Ranking Web of World Universities |url=http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |access-date=2010-05-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100508050101/http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |archive-date=2010-05-08 }}</ref> ter velja za vodilno akademsko ustanovo v [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua University Ranking in Ukraine // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> === Tuje partnerske univerze === Univerza ima več kot 400 partnerskih univerz in trenutno vzdržuje odnose ter v nekaterih primerih programe izmenjave študentov z univerzami iz štiridesetih držav.<ref>{{cite web|url=http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=44&Itemid=114&lang=ru|title=Подготовительное отделение|access-date=7 July 2015}}</ref> Ta številka vključuje številne nekdanje republike [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in druge države, s katerimi Ukrajina tradicionalno v 70 letih pred osamosvojitvijo leta 1991 ni imela uradnih bilateralnih odnosov. == Organizacija in administracija == === Šole / Fakultete === Univerza je razdeljena na 14 fakultet in 6 inštitutov: {{columns-list|colwidth=30em| * Fakulteta za kemijo * Fakulteta za računalništvo in kibernetiko * Fakulteta za geografijo * Inštitut za geologijo * Ekonomska fakulteta * Fakulteta za informacijske tehnologije * Filozofska fakulteta (Zgodovina) * Fakulteta za mehaniko in matematiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za radiofiziko, elektroniko in računalniške sisteme * Fakulteta za psihologijo * Fakulteta za sociologijo * Pripravljalna fakulteta * Pravni inštitut<ref>{{Cite web|url=http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|title=Створено Інститут права|access-date=2021-04-13|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413074756/http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|url-status=dead}}</ref> * Inštitut za filologijo * Inštitut za novinarstvo * Inštitut za mednarodne odnose * Inštitut za javne zadeve in državno upravo * Vojaški inštitut * Inštitut za podiplomsko izobraževanje * Inštitut za visoke tehnologije * Inštitut za biologijo in medicino }} === Drugi inštituti === [[File:Cybernectics faculty of Kyiv University.JPG|right|thumb|Kibernetska fakulteta KNU, ki se nahaja na postaji podzemne železnice [[Vystavkovyi Tsentr (Kyiv Metro)|Vystavkovyi Tsentr]]]] * Astronomski observatorij Univerze Tarasa Ševčenka<ref name="Observatory named">{{cite web|url=http://www.observ.univ.kiev.ua/|script-title=uk:Астрономічна обсерваторія Київського національного університету ім. Тараса Шевченка - Main |language=uk |title=Astronomical Observatory of Kyiv National University named after Taras Shevchenko |access-date=7 July 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302085857/http://www.observ.univ.kiev.ua/mainu.htm |archive-date=2012-03-02}}</ref> {{in lang|uk}} * Ukrajinski humanitarni licej<ref>{{cite web|url=http://www.uhl-edu.kiev.ua/|title=Український гуманітарний ліцей|access-date=7 July 2015}}</ref> {{in lang|uk}} * Center za ukrajinske študije<ref>{{cite web|url=http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|title=ЦЕНТР УКРАИНОВЕДЕНИЯ|access-date=7 July 2015|archive-date=19 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200119113638/http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|url-status=dead}}</ref> * Informacijski in računalniški center Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://icc.univ.kiev.ua/|title=ICC|access-date=7 July 2015}}</ref> {{in lang|uk}} * Naravni rezervat Kaniv Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://kanivbiosfera.at.ua/|title=Канівський природний заповідник|author=Канівський природний заповідник|access-date=7 July 2015}}</ref> {{in lang|uk}} * KNU Open University – spletni študijski programi <ref>{{cite web|url=http://univ.kiev.ua/news/8688/|title=KNU OU|author=www.univ.kiev.ua|access-date=7 April 2017}}</ref> * Maksimovičeva znanstvena knjižnica<ref>{{cite web|url=http://www.library.univ.kiev.ua/eng/title4.php3|title=Maksymovych Scientific Library|access-date=7 July 2015}}</ref> * Regionalna Cisco mrežna akademija<ref>{{cite web|url=http://www.netacad.kiev.ua/|title=Мережева Академія Cisco :: Новини|access-date=7 July 2015|archive-date=27 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190727230135/http://netacad.kiev.ua/|url-status=dead}}</ref> {{in lang|uk}} * Znanstveni park Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu<ref>{{cite web|url=http://scp.univ.kiev.ua/en|title=Science Park Kyiv National Taras Shevchenko University|access-date=7 July 2015}}</ref> * Znanstveno-raziskovalni oddelek Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://science.univ.kiev.ua/|title=Науково-дослідна частина Київського університету|access-date=7 July 2015}}</ref> {{in lang|uk}} * Ukrajinski fizikalno-matematični licej<ref>{{cite web|url=http://www.upml.univ.kiev.ua/|title=Український фізико-математичний ліцей КНУ ім. Т. Шевченка|access-date=7 July 2015}}</ref> {{in lang|uk}} * Univerzitetni botanični vrt poimenovan po akademiku O. Fominu * [[Dniprski zbor]] == Kampus == {{unreferenced section|date=June 2023}} Po ustanovitvi se je univerza nahajala v zasebnih prostorih v [[Pečersk|Pečersku]] in se je imenovala po svetem Vladimirju. Danes se glavna stavba (zgrajena med letoma 1837 in 1842 po načrtih arhitekta V. I. Berettija) nahaja na [[Volodimirska ulica|Volodimirski ulici]] 60, številni oddelki za humanistiko pa se nahajajo na Ševčenkovem bulvarju 14 (v prostorih nekdanje Prve kijevske gimnazije).Poleg tega se nekateri oddelki nahajajo na aveniji Akademika Gluškova (stavba 6, zgrajena med letoma 1954 in 1970) in na Vasilkivski ulici (knjižnica se nahaja v stavbi št. 90, zgrajeni leta 1939). Uprava univerze ima prostore v stavbah od 58 do 64 na Volodimirski ulici. === Rdeča stavba univerze === Stavba je bila zgrajena med letoma 1837 in 1843 v slogu poznega ruskega [[Klasicizem|klasicizma]], po načrtih ruskega arhitekta italijanskega rodu Vincenta I. Berettija. Objekt je oblikovan kot ogromen kvadrat z zaprtim notranjim [[dvorišče|dvoriščem]] ; dolžina glavne fasade je 145,68 m. Stene stavbe so pobarvane značilno krvavo rdečo barvo, kapiteli in podnožja stebrov pa so pobarvani črno. Ti barvi sta bili izbrani po vzoru traku reda svetega Vladimirja (ustanovljenega leta 1782), po katerem se je univerza v preteklosti imenovala. Geslo reda »Korist, čast in slava« ''(Pol'za Chest' i Slava)'' je kasneje postalo geslo Kijevske univerze. Lokalni turistični vodniki včasih navajajo, da je car Nikolaj I. ukazal stavbo pobarvati rdeče, da bi študente opomnil na prelito kri ukrajinskih vojakov po protestih proti naboru med prvo svetovno vojno. Ta legenda ne odraža zgodovinskih dejstev, saj je bila stavba [[:ru:Красный корпус Киевского национального университета|pobarvana rdeče]] že pred prvo svetovno vojno, leta 1842, car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] (1825–1855) pa je umrl dolgo pred začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (1914–1918). Ta stavba, zgrajena na vrhu hriba, je v 19. stoletju pomembno vplivala na arhitekturno zasnovo Kijeva.<ref>{{Cite web |last=Вадим |first=Лубчак |date=2018-03-16 |title=The Iconic Red Walls of Ukraine's Most Famous University |url=https://uatv.ua/en/iconic-red-walls-ukraines-famous-university/ |access-date=2025-03-14 |website=Freedom |language=en-US}}</ref> === Botanični vrtovi === [[File:KlimatronAlexanderFomin.jpg|right|thumb|Rastlinjak botaničnega vrta]] Univerzitetni botanični vrt AV Fomina (poimenovan po akademiku [[Aleksandr Vasiljevič Fomin|Aleksandru V. Fominu]], 1869–1935) je bil ustanovljen leta 1839 po načrtih arhitekta V. Berettije in botanik R. E. Trautfetteroma. Vrt obsega približno 5,22 hektarja in hrani zbirko več kot 10.000 vrst, oblik in varietet rastlin. Višina [[rastlinjak|rastlinjaka]] po rekonstrukciji leta 1977 znaša približno 33 metrov, kar ga uvršča med največje na svetu. Prva [[oranžerija]] univerze je bila zgrajena med letoma 1846 in 1849 za zbirko tropskih in subtropskih rastlin; ta zbirka danes šteje več kot dva tisoč primerkov in je ena največjih v Evropi. Vrtovi se nahajajo v središču mesta, za rdečo stavbo. === Rumena stavba in Maksimovičeva knjižnica === [[File:Biblioteca de la Universidad de Kiev (8152098924).jpg|right|thumb|Univerzitetna knjižnica, del kampusa v središču mesta]] Stavba za humanistiko ali »rumena« stavba univerze se nahaja na Ševčenkovem bulvarju 14. Zgrajena je bila med letoma 1850 in 1852 v klasicističnem slogu po načrtih arhitekta Aleksandra Vikentijoviča Berettija (1816–95), sina V. Berettija, arhitekta glavne (»rdeče«) stavbe. Stavba je sprva pripadala Prvi gimnaziji (gimnaziji, v kateri sta poučevala M. Berlin in [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|N. Kostomarov]]). Leta 1919 se je v delu stavbe naselil akademik [[Vladimir Ivanovič Vernadski|Vernadski]], prvi predsednik [[Narodna akademija znanosti Ukrajine|Akademije znanosti Ukrajine]]. Od leta 1959 je stavba del Kijevske nacionalne univerze. [[Mihajlo Maksimovič|Maksimovičeva]] knjižnica (Vodomilska ulica 58), zgrajena v letih 1939–1940, je neoklasicistična stavba, ki sta jo zasnovala arhitekta V. A. Osmaka in P. Aljošin kot univerzitetno poslopje za humanistične vede. Trenutno knjižnica hrani približno 3,5 milijona knjig, s čimer je največja raziskovalna knjižnica v Ukrajini. Maksimovičeva knjižnica skupaj s podružnico št. 1 [[Narodna knjižnica Ukrajine|Narodne knjižnice Ukrajine]] (Vodomirska ulica 62), ki sta jo ista arhitekta zasnovala v letih 1929–1930, in glavno (»rdečo«) stavbo univerze tvori mogočno arhitekturno celoto. Ta kompleks danes predstavlja enega najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Kijevu. === Arhitektura === V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postalo nujno, da Kijevska narodna univerza pridobi več prostora zaradi močno povečanega števila oddelkov. S tem namenom se je na jugozahodnem obrobju Kijeva začela gradnja kompleksa novih univerzitetnih stavb. Skupna stavba Inštituta za mednarodne odnose in Inštituta za novinarstvo na Melnikovi ulici 36 je leta 1995 prejela [[državna nagrada Ukrajine na področju arhitekture|državno nagrado Ukrajine na področju arhitekture.]]<ref>[http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html Відзнаки та нагороди] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725154432/http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html |date=2011-07-25 }} // Веб-сайт АТ «Київпроект»</ref> === Astronomski observatorij === Astronomski observatorij Kijevske narodne univerze se nahaja na ulici Observatorna 3. Ustanovljen je bil leta 1845. Prvotno je bilo načrtovano, da bo observatorij umeščen v glavno stavbo univerze (kar dokazujejo obstoječi arhitekturni načrti za rdečo stavbo), vendar so se kasneje odločili za gradnjo ločenega objekta. Stavba je bila zgrajena v letih 1841–1845, uradno pa so jo odprli 7. februarja 1845.<ref name="Observatory named" /> === Akreditacija Kijevske narodne univerze Tarasa Ševčenka === * [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) * Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine * Zdravniški svet Indije ==Pomembni diplomanti== {{unreferenced section|date=June 2023}} * [[Irina Bekeškina]] (1952–2020), sociologinja in politologinja. * [[Sofija Berezanska]] (1924–2024), arheologinja, ki je leta 1948 z odliko diplomirala na Fakulteti za zgodovino. * [[Jusif Vazir Čamanzaminli]] (1887–1943), azerbajdžanski pisatelj, prvi veleposlanik [[Azerbajdžanska demokratična republika|Azerbajdžanske demokratične republike]] v Ukrajini in Turčiji (1919–1920); diplomiral je na Pravni fakulteti, kjer je bila leta 2022 po njem poimenovana dvorana. * [[Jurij Čekan]] (rojen leta 1960), muzikolog, član Nacionalne zveze skladateljev Ukrajine. * [[Valentina Davidenko]] (rojena 1955), novinarka, pesnica in umetnica * [[Teodozij Dobžanski]] (1900–1975) - ukrajinsko-ameriški [[genetik]] in [[Evolucijska biologija|evolucijski biolog]] . * [[Lidiia Dunajevska]] (1948–2006), folkloristka, profesorica * [[Tetjana Dzjuba]] (rojena 1966), pesnica * [[Olena Golub]] (rojena 1951), umetnica, umetnostna zgodovinarka in pisateljica * [[Natalija Gumenjuk]] (rojena 1983), novinarka, učiteljica * [[Galina Haj]] (1956–2021), ukrajinska pesnica in pisateljica * [[Vladimir Kličko]] (rojen leta 1976), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]] . * [[Vitalij Kličko]] (rojen leta 1971), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]], [[župan Kijeva]] od leta 2014. * [[Igor V. Komarov|Igor Volodimirovič Komarov]] (rojen leta 1964), direktor Inštituta za visoke tehnologije Kijevske nacionalne univerze Tarasa Ševčenka * [[Sonja Koškina]] (rojena leta 1985), novinarka, glavna urednica [[LB.ua]] * [[Andrij Kožemjakin]] (rojen leta 1965), politik in nekdanji pripadnik varnostne službe * [[Zinaida Kubar]] (rojena 1975), umetnica in modna oblikovalka * [[Dmitro Kuleba]] (rojen 1981), ukrajinski zunanji minister * [[Svitlana Kiričenko]] (1935–2016), borka za človekove pravice * [[Lidija Lihač]] (rojena 1961), založnica in kustosinja umetnosti * [[Le Thi Tuyet Mai]] (rojen leta 1967), veleposlanik in stalni predstavnik Stalnega predstavništva [[Vietnam]]a pri [[Urad Združenih narodov v Ženevi|Uradu Združenih narodov]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]] * [[Oleksandra Matvijčuk]] (rojena 1983), aktivistka za človekove pravice in odvetnica * [[Gennadij Milinevskij]] (rojen 1951), znanstvenik za atmosfero * [[Mihail Morgulis]] (1941–2021), [[Ruščina|ruski]] pisatelj, urednik in teolog * [[Gazanfar Musabekovž]] (1888–1938), predsednik Centralnega izvršnega komiteja Azerbajdžanske SSR (1929–1931), je leta 1917 diplomiral na Medicinski fakulteti. * [[Jurij Mušketik]] (1929–2019), pisatelj in novinar * [[Igor Neverli]] (1903–1987), [[Poljščina|poljsko govoreči]] romanopisec in pedagog * [[Borys Olijnik (pesnik)|Borys Olijnik]] (1935–2017), ukrajinski pesnik, prevajalec in politični aktivist * [[Ljudmila Pavličenko]] (1916–1974), pripadnica [[Rdeča armada|Rdeče armade]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ena najboljših ostrostrelk vseh časov * [[Solomija Pavličenko]] (1958–1999), literarna kritičarka, filozofinja, feministka, prevajalka * [[Miroslav Popovič]] (1930–2018), filozof * [[Katerina Raševska]] (rojena leta 1997), odvetnica in aktivistka za človekove pravice * [[Jurij Ribčinskij]] (rojen leta 1945), pesnik in dramatik * [[Maksim Striha]] (rojen leta 1961), prevajalec in pisatelj * [[Oleksander Tkačenko]] (rojen leta 1966), ukrajinski minister za kulturo in informacijsko politiko (2020–2023) * [[Anastasiia Cibuljak]] (rojena 1984), ekoaktivistka, znanstvenica * [[Marina Vjazovska]] (rojena 1984), ukrajinska matematika, ki je rešila problem pakiranja krogel v dimenziji 8 * [[Iosif Vitebskij]] (1938–2024), mečevalec, sovjetski ukrajinski dobitnik olimpijske medalje in svetovni prvak ter trener sabljanja * [[Makarov Jurij Volodimirovič]] (rojen 1955), novinar, dokumentarist * [[Leonid Višeslavski]] (1914–2002), pesnik, literarni kritik, prevajalec * [[Bolesław Woytowicz]] (1899–1980), poljski pianist in skladatelj * [[Tetjana Jakovenko]] (rojena 1954), pesnica, literarna kritičarka, učiteljica * [[Svetlana Jeremenko]] (rojena 1959), novinarka * [[Oksana Zabužko]] (rojena 1960), pesnica in romanopiska * [[Semen Appatov|Semen Josipovič Appatov]] (1930–2003), zgodovinar * [[Zofia Sara Syrkin-Binsztejnowa]] (1891–1943), poljsko-judovska zdravnica in družbena aktivistka === Voditelji držav, vlad in mednarodnih organizacij === {| class="wikitable" !Država/Vlada !Ime !Pisarna |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Leonid Kravčuk]] |Prvi [[predsednik Ukrajine]] po osamosvojitvi (1991–1994) |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Petro Porošenko]] |[[Predsednik Ukrajine]] (2014–2019) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Mihajlo Gruševski]] |Predsednik Centralne rade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Volodimir Viničenko]] |Prvi predsednik vlade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) in prvi predsednik [[Direktorat Ukrajine|Direktorata Ukrajine]] (1918–1919) |- |{{Zastava|Gruzija}} |[[Miheil Saakašvili]] |Dvakratni [[predsednik Gruzije]] (2004–2008 in 2008–2013) in vodja [[Revolucija vrtnic|revolucije vrtnic]] |- |{{Zastava|Litva}} |[[Antanas Merkys]] |Zadnji premier neodvisne Litve (1939–1940) |- |{{Zastava|Izrael}} |[[Jicak Ben-zvi]] |Drugi [[predsednik Izraela]] (1952–1963) |- |{{Zastava|Beloruska SSR}} |[[Jan Borisovič Gamarnik|Jakov Gamarnik]] |Prvi sekretar [[Komunistična partija Belorusije|Beloruske komunistične partije]] (1928–1929) |- |{{Zastava|Ukrajinska sovjetska socialistična republika}} |[[Valentina Ševčenko]] |Predsednik predsedstva Vrhovnega sovjeta Ukrajinske SSR (1985–1990) |- |{{Zastava|UN}} |[[Genadij Udovenko]] |[[Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov]] (1997–1998) |- |{{Zastava|Rusko cesarstvo}} |[[Nikolaj Bunge]] |[[Predsednik kabineta ministrov Rusije]] (1887–1895) |- |{{Zastava|Kenija}} |[[Amina Mohamed]] |Namestnik izvršnega direktorja [[Program Združenih narodov za okolje|UNEP]], minister za zunanje zadeve [[Kenija|Kenije]] (2013–2018) |} == Sklici == {{reflist|2}} ==Zunanje povezave== * {{commons category-inline}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tarasa ševčenka}} [[Kategorija:Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu|*]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1834]] [[Kategorija:Univerze v Ukrajini]] [[Kategorija:Ustanove v Kijevu]] 3uc1pkg0nt0t0cgruv8f0egk35gmlz4 6657961 6657959 2026-04-09T18:59:58Z 97E 228462 razno 6657961 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Kijevu, Ukrajina}} {{Infobox university | name = Narodna univerza<br>Tarasa Ševčenka v Kijevu | native_name = Київський національний університет імені Тараса Шевченка | image =Київський національний університет імені Тараса Шевченка.png | image_upright = .6 | caption= {{small|ečat univerze}} | motto = ''Utilitas honor et gloria'' ([[Latin]]) | mottoeng = Korist, čast in slava | established = {{start date and age|1833|11|8}} | other_names= {{hlist|Carska univerza v Kijevu poimenovana po [[Vladimir I. Kijevski|svetemu Vladimirju]] {{small|(1833-1920)}}|Univerza v Kijevu poimenovana po [[Mihajlo Dragomanov|Mihajlu Dragomanovu]] {{small|(1920–32)}}|Kijevska univerza {{small|(1932–39)}}}} | founder=[[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] | type = [[Javna univerza|Javna]], [[Narodna univerza|narodna]] | administrative_staff = | rector = [[Volodimir Bugrov]]<ref name="Ope">{{cite web |title=Структура Власності Компанії: Київський Національний Університет Імені Тараса Шевченка |url=https://opendatabot.ua/c/02070944 |website=Opendatabot |access-date=16 February 2023 |page= |trans-title=Company Ownership Structure: Kyiv National University named after Taras Shevchenko |language=uk}}</ref> | students = <30.000<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko">{{cite web |url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv |title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> | city = [[Kijev]] | country = [[Ukrajina]] | campus = [[Urbano območje|Mestno]] | academic_affiliations = [[International Association of Universities|IAU]], [[European University Association|EUA]] |affiliations = [[Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine]] | colors = {{scarf|{{cell|#000000}}{{cell|#E62020}}{{cell|#000000}}}} | logo = Universidad Roja de Kiev.jpg | logo_size = 300px | coor = {{coord|50|26|30.85|N|30|30|40.73|E|type:landmark_region:UA|display=title}} | website = {{URL|https://knu.ua/}} | module = {{Infobox historic site |embed = yes |designation1 = UKRAINE NATIONAL |designation1_offname = {{lang|uk|Комплекс споруд Національного університету імені Тараса Шевченка}} (''Kompleks stavb Narodne univerze Tarasa Ševčenka'') |designation1_type = History |designation1_number = 260016-Н}} }} '''Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu''' ({{langx|uk|Київський національний університет імені Тараса Шевченка|Kyjivs'kyj nacional'nyj universytet imeni Tarasa Ševčenka}}; tudi '''Kijevska univerza''', '''Ševčenkova univerza''' ali '''KNU''') je [[javna univerza]] v [[Kijev|Kijevu]] v Ukrajini. Univerza je tretja najstarejša univerza v Ukrajini, takoj za [[Univerza v Lvovu|Univerzo v Lvovu]] in [[Univerza v Harkovu|Univerzo v Harkovu]]. Sestavlja jo 15 fakultet in pet inštitutov. Univerzo je leta 1834 ustanovil ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]]<ref>{{cite web|title=To the University's 175th Anniversary|url=http://www.univ.kiev.ua/en/geninf/175|access-date=2022-02-13|website=www.univ.kiev.ua}}</ref> kot '''Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu'''; od takrat je večkrat spremenila svoje ime. V obdobju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bila Državna univerza v Kijevu ena izmed treh najboljših univerz v [[Sovjetska zveza|ZSSR]], skupaj z [[Državna univerza v Moskvi|Državno univerzo v Moskvi]] in [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Leningrajsko državno univerzo]]. Univerza se imenuje po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki mu je bila iz političnih razlogov prepovedana izobraževalna dejavnost, vendar je na univerzi delal kot terenski raziskovalec. == Univerza danes == Univerza Tarasa Ševčenka nosi ime po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], pomembni osebnosti ukrajinske književnosti in umetnosti. Univerza izobražuje strokovnjake na različnih strokovnih področjih in izvaja raziskovalno dejavnost. V Ukrajini uživa ugled najprestižnejše univerze<ref>{{cite news|title=200 of the best higher education schools in Ukraine|url=http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|work=[[Zerkalo Nedeli|Dzerkalo Tyzhnia]]|date=March 30, 2007|access-date=2008-08-09|language=uk|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622122211/http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|archive-date=June 22, 2007}}</ref> ter predstavlja osrednje stičišče naprednega učenja in progresivnega razmišljanja.<ref name="president">{{cite web|url=http://www.univ.kiev.ua/ua/geninf/ukaz/#2|title=Decree of the President of Ukraine about Taras Shevchenko University|publisher=Press office of Taras Shevchenko University|date=2008-05-05}}</ref> Univerza je pomembno središče izobraževanja, raziskovanja in kulture. Skupno število študentov znaša približno 30.000.<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko"/> == Zgodovina == === Cesarska univerza svetega Vladimirja v Kijevu === [[File:Ансамбль колегіуму Кременець DSC7894.jpg|thumb|Glavna stavba liceja v [[Kremenec|Kremenecu]]. Po zaprtju liceja leta 1831 so od tam na novonastalo univerzo KNU prenesli knjižničnico in zaposlili prve profesorje.|right]] Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu je leta 1834 ustanovil [[Nikolaj I. Ruski]] (vladal 1825–1855) in jo poimenoval po [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirju Velikem]], vladarju [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz 10. in 11. stoletja.<ref>{{Cite web |title=History |url=https://knu.ua/en/geninf/history/ |access-date=2025-03-14 |website=knu.ua}}</ref> Ime so določile oblasti [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], kjer je imelo [[pravoslavno krščanstvo]] izjemen pomen; izbira imena je poudarjala vlogo Kijeva kot zibelke vzhodnega krščanstva v celotnem imperiju.<ref>{{Cite web |title=The Orthodox Faith - Volume III - Church History - Tenth Century - Saint Vladimir of Kiev |url=https://www.oca.org/orthodoxy/the-orthodox-faith/church-history/tenth-century/saint-vladimir-of-kiev |access-date=2025-03-14 |website=www.oca.org}}</ref> Univerza je pridobila sredstva, prenesena z [[Univerza v Vilni|Univerze v Vilni]] in liceja v [[Kremenec|Kremencu]] ([[Volinska gubernija]], danes [[Zahodna Ukrajina]]), ki je bil zaprt po zatrtju [[Novembrska vstaja|novembrske vstaje]] leta 1830.<ref name="yla">{{cite journal |first=Stasys |last=Yla |title=The Clash of Nationalities at the University of Vilnius |url=http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |journal=[[Lituanus]] |volume=1 |issue=27 |date=Summer 1981 |issn=0024-5089 |archive-date=2021-07-10 |access-date=2011-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210710102223/http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |url-status=dead }}</ref> Prvih 62 študentov je študij začelo leta 1834 na takrat njeni edini fakulteti, Filozofski fakulteti, ki je imela dva oddelka: Oddelek za zgodovino in filologijo ter Oddelek za fiziko in matematiko. Pozneje je bila prvotna Filozofska fakulteta razdeljena na dve ločeni enoti: Fakulteto za zgodovino in filologijo ter Fakulteto za naravoslovne vede. Število oddelkov se nato ni spreminjalo vse do dvajsetih let 20. stoletja. [[File:Університет Св.Володимира Київ 1911.jpg|thumb|Ruska razglednica iz leta 1991, ki prikazuje Univerzo svetega Vladimirja v Kijevu.]]Stene glavne stavbe so pobarvane rdeče, zgornji in spodnji deli stebrov pa so pobarvani črno. === Univerza Mihajla Dragomanova (1920–1932) === Leta 1920 so Univerzo svetega Vladimirja preimenovali v Univerzo [[Mihajl Dragomanov|Mihajla Dragomanova]]. === Univerza Tarasa Ševčenka (od 1939) === [[File:Taras Shevchenko selfportrait oil 1840-2.jpg|upright|thumbnail|Avtoportret Tarasa Ševčenka, 1840/1841]] Leta 1939 je bila univerza preimenovana po ukrajinskem nacionalnem pesniku [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki je bil med letoma 1845 in 1846 za kratek čas tudi zaposlen na univerzi. Med [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|nemško-sovjetsko vojno]] so univerzo evakuirali v mesto [[Kizilorda]] v [[Kazahstan|Kazahstanu]]. Tam se je združila z [[Harkovska narodna univerza V. N. Karazina|Narodno univerzo v Harkovu]] v skupno Združeno ukrajinsko državno univerzo. Po osvoboditvi Kijeva leta 1943 se je univerza vrnila na svojo prvotno lokacijo. Študenti in predavatelji so obnovili stavbi za humanistiko in kemijo, kar je omogočilo, da so se 15. januarja 1944 ponovno začela predavanja za študente višjih letnikov, 1. februarja pa še za študente prvega letnika.<ref name="KNU">{{cite web |title=KNU-history - Open University of Taras Shevchenko National University of Kyiv |url=https://knu.edu.eu/knu-history |website=knu.edu.eu |access-date=17 May 2022}}</ref> Od leta 1960, ko so bili sprejeti prvi mednarodni študenti, se je na Univerzi Tarasa Ševčenka izobraževalo več kot 20.000 visoko usposobljenih strokovnjakov iz 120 držav. Prvi tuji študenti so na univerzo prišli iz Kube, Gvineje, Indonezije, Gane, Toga, Nigerije, Kameruna, Benina, Zanzibarja, Jemna, Alžirije, Namibije in Afganistana.<ref>{{Cite web |title=Shevchenko National University of Kyiv. UHECAS, Study in Ukraine |url=https://uhecas.com/index.php?Itemid=576/&id=45&option=com_content&view=article |access-date=2025-03-14 |website=uhecas.com}}</ref> V svojih domovinah so postali zdravniki, inženirji, kmetijski strokovnjaki, diplomati, ekonomisti in državniki.<ref>[http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. The history of Preparatory Faculty <!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120175431/http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. |date=2011-11-20 }}</ref> V sovjetskem obdobju je Univerza Tarasa Ševčenka prejela [[Red Lenina]] (1959) in [[Red oktobrske revolucije]] (1984). Poleg tega je bil leta 2002 v čast univerzi poimenovan asteroid [[4868 Knushevia]]. Med [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo 3. novembra 2024 v ruskem napadu z droni poškodovanih več stavb univerzitetnih inštitutov za mednarodne odnose in novinarstvo.<ref>{{Cite web |title=UPDATED: Buildings of Ukraine's largest university damaged in Russian drone attack on Kyiv |url=https://kyivindependent.com/russia-launches-hours-long-drone-attack-on-kyiv-for-second-consecutive-night/ |access-date=2024-11-03 |website=The Kyiv Independent |author=Olena Goncharova |language=en}}</ref> == Rangiranje in partnerstva == === Rangiranje univerze === {{Infobox university rankings | THE_W = 1001+ | THE_W_ref =<ref>{{Cite web|url=https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/taras-shevchenko-national-university-kyiv|title = Taras Shevchenko National University of Kyiv|date = 10 August 2021}}</ref> | QS_W = 721-730 | QS_W_ref = <ref name=":QSW2026">{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/world-university-rankings|title=QS World University Rankings}}</ref> | QS_EECA =35 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref =<ref name="QS World University Rankings 2022">{{Cite web |url=https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 |title=QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia |access-date=15 January 2023}}</ref> |QS_W_year=2026}} Med letoma 2014 in 2017 se je univerza uvrstila med 650 najboljših univerz na svetu po [[QS World University Rankings|lestvici QS World University Rankings]] .<ref>{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv#wurs|title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> Leta 2009 je revija ''Delovoy'' Univerzo Tarasa Ševčenka razglasila za najboljšo univerzo v Ukrajini, saj je bila na državni ravni najmočnejša na največjem številu akademskih področij.<ref name="Delovoy2009">{{cite web|url=http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|title=Delovoy from 26.03.2009. University ranking 2009|access-date=2010-05-06|language=ru|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090803141022/http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|archive-date=2009-08-03}}</ref> Glede na neodvisno lestvico 228 univerz v Ukrajini, ki jo je izvedel ''Compas'', se je Univerza Tarasa Ševčenka uvrstila na prvo mesto v Ukrajini glede na ustreznost diplomantov za ukrajinski trg dela.<ref name="RankCompas">{{cite web| title = Ranking by Compas| url = http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| archive-url = https://archive.today/20121228085933/http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| url-status = dead| archive-date = 2012-12-28| access-date = 2010-05-06| language = ru}}</ref> Po podatkih [[Scopus|Scopusa]] (2009) ima univerza največje število objavljenih raziskovalnih del med vsemi ukrajinskimi univerzami (ocenjeno po skupnem številu citatov člankov).<ref name="Ranking by Scopus">{{cite web | title = Ranking by Scopus | url =http://api.ning.com/files/1sh4va--u0AZgLr4sm-UKb8mWCTprY7OTz0wg0GoyE1-ktX8*wNEXfk-sZHGtKrxgWAfh3*or7l2qxmDGsnAGXGuCL9JeRtQ/RankingUA_Scopus.pdf | access-date =2010-05-06|language=uk}}</ref><ref>{{cite web| url=http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| script-title=uk:Новина тижня: Рейтинг Вищих навчальних закладів України та установ НАНУ| date=February 4, 2009| author=Yuriy Khalavka| publisher=Ukrainian Scientists Worldwide| language=uk| access-date=2010-05-06| archive-url=https://web.archive.org/web/20090206193355/http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| archive-date=2009-02-06| url-status=dead}}</ref> Na lestvici [[Webometrics Ranking of World Universities]] (2010) zaseda 1.110. mesto med 8.000 univerzami na svetu,<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua Top 6000 Universities // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> 63. mesto med 100 najboljšimi univerzami Srednje in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]],<ref>{{cite web |title=Top Eastern Europe |website=Ranking Web of World Universities |url=http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |access-date=2010-05-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100508050101/http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |archive-date=2010-05-08 }}</ref> ter velja za vodilno akademsko ustanovo v [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua University Ranking in Ukraine // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> === Tuje partnerske univerze === Univerza ima več kot 400 partnerskih univerz in trenutno vzdržuje odnose ter v nekaterih primerih programe izmenjave študentov z univerzami iz štiridesetih držav.<ref>{{cite web|url=http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=44&Itemid=114&lang=ru|title=Подготовительное отделение|access-date=7 July 2015}}</ref> Ta številka vključuje številne nekdanje republike [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in druge države, s katerimi Ukrajina tradicionalno v 70 letih pred osamosvojitvijo leta 1991 ni imela uradnih bilateralnih odnosov. == Organizacija in administracija == === Šole / Fakultete === Univerza je razdeljena na 14 fakultet in 6 inštitutov: {{columns-list|colwidth=30em| * Fakulteta za kemijo * Fakulteta za računalništvo in kibernetiko * Fakulteta za geografijo * Inštitut za geologijo * Ekonomska fakulteta * Fakulteta za informacijske tehnologije * Filozofska fakulteta (Zgodovina) * Fakulteta za mehaniko in matematiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za radiofiziko, elektroniko in računalniške sisteme * Fakulteta za psihologijo * Fakulteta za sociologijo * Pripravljalna fakulteta * Pravni inštitut<ref>{{Cite web|url=http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|title=Створено Інститут права|access-date=2021-04-13|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413074756/http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|url-status=dead}}</ref> * Inštitut za filologijo * Inštitut za novinarstvo * Inštitut za mednarodne odnose * Inštitut za javne zadeve in državno upravo * Vojaški inštitut * Inštitut za podiplomsko izobraževanje * Inštitut za visoke tehnologije * Inštitut za biologijo in medicino }} === Drugi inštituti === [[File:Cybernectics faculty of Kyiv University.JPG|right|thumb|Kibernetska fakulteta KNU, ki se nahaja na postaji podzemne železnice Vistavkovi center]] * Astronomski observatorij Univerze Tarasa Ševčenka<ref name="Observatory named">{{cite web|url=http://www.observ.univ.kiev.ua/|script-title=uk:Астрономічна обсерваторія Київського національного університету ім. Тараса Шевченка - Main |language=uk |title=Astronomical Observatory of Kyiv National University named after Taras Shevchenko |access-date=7 July 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302085857/http://www.observ.univ.kiev.ua/mainu.htm |archive-date=2012-03-02}}</ref> * Ukrajinski humanitarni licej<ref>{{cite web|url=http://www.uhl-edu.kiev.ua/|title=Український гуманітарний ліцей|access-date=7 July 2015}}</ref> * Center za ukrajinske študije<ref>{{cite web|url=http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|title=ЦЕНТР УКРАИНОВЕДЕНИЯ|access-date=7 July 2015|archive-date=19 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200119113638/http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|url-status=dead}}</ref> * Informacijski in računalniški center Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://icc.univ.kiev.ua/|title=ICC|access-date=7 July 2015}}</ref> * Naravni rezervat Kaniv Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://kanivbiosfera.at.ua/|title=Канівський природний заповідник|author=Канівський природний заповідник|access-date=7 July 2015}}</ref> * KNU Open University – spletni študijski programi <ref>{{cite web|url=http://univ.kiev.ua/news/8688/|title=KNU OU|author=www.univ.kiev.ua|access-date=7 April 2017}}</ref> * Maksimovičeva znanstvena knjižnica<ref>{{cite web|url=http://www.library.univ.kiev.ua/eng/title4.php3|title=Maksymovych Scientific Library|access-date=7 July 2015}}</ref> * Regionalna Cisco mrežna akademija<ref>{{cite web|url=http://www.netacad.kiev.ua/|title=Мережева Академія Cisco :: Новини|access-date=7 July 2015|archive-date=27 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190727230135/http://netacad.kiev.ua/|url-status=dead}}</ref> * Znanstveni park Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu<ref>{{cite web|url=http://scp.univ.kiev.ua/en|title=Science Park Kyiv National Taras Shevchenko University|access-date=7 July 2015}}</ref> * Znanstveno-raziskovalni oddelek Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://science.univ.kiev.ua/|title=Науково-дослідна частина Київського університету|access-date=7 July 2015}}</ref> * Ukrajinski fizikalno-matematični licej<ref>{{cite web|url=http://www.upml.univ.kiev.ua/|title=Український фізико-математичний ліцей КНУ ім. Т. Шевченка|access-date=7 July 2015}}</ref> * Univerzitetni botanični vrt poimenovan po akademiku O. Fominu * [[Dniprski zbor]] == Kampus == {{unreferenced section|date=June 2023}} Po ustanovitvi se je univerza nahajala v zasebnih prostorih v [[Pečersk|Pečersku]] in se je imenovala po svetem Vladimirju. Danes se glavna stavba (zgrajena med letoma 1837 in 1842 po načrtih arhitekta V. I. Berettija) nahaja na [[Volodimirska ulica|Volodimirski ulici]] 60, številni oddelki za humanistiko pa se nahajajo na Ševčenkovem bulvarju 14 (v prostorih nekdanje Prve kijevske gimnazije).Poleg tega se nekateri oddelki nahajajo na aveniji Akademika Gluškova (stavba 6, zgrajena med letoma 1954 in 1970) in na Vasilkivski ulici (knjižnica se nahaja v stavbi št. 90, zgrajeni leta 1939). Uprava univerze ima prostore v stavbah od 58 do 64 na Volodimirski ulici. === Rdeča stavba univerze === Stavba je bila zgrajena med letoma 1837 in 1843 v slogu poznega ruskega [[Klasicizem|klasicizma]], po načrtih ruskega arhitekta italijanskega rodu Vincenta I. Berettija. Objekt je oblikovan kot ogromen kvadrat z zaprtim notranjim [[dvorišče|dvoriščem]] ; dolžina glavne fasade je 145,68 m. Stene stavbe so pobarvane značilno krvavo rdečo barvo, kapiteli in podnožja stebrov pa so pobarvani črno. Ti barvi sta bili izbrani po vzoru traku reda svetega Vladimirja (ustanovljenega leta 1782), po katerem se je univerza v preteklosti imenovala. Geslo reda »Korist, čast in slava« ''(Pol'za Chest' i Slava)'' je kasneje postalo geslo Kijevske univerze. Lokalni turistični vodniki včasih navajajo, da je car Nikolaj I. ukazal stavbo pobarvati rdeče, da bi študente opomnil na prelito kri ukrajinskih vojakov po protestih proti naboru med prvo svetovno vojno. Ta legenda ne odraža zgodovinskih dejstev, saj je bila stavba [[:ru:Красный корпус Киевского национального университета|pobarvana rdeče]] že pred prvo svetovno vojno, leta 1842, car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] (1825–1855) pa je umrl dolgo pred začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (1914–1918). Ta stavba, zgrajena na vrhu hriba, je v 19. stoletju pomembno vplivala na arhitekturno zasnovo Kijeva.<ref>{{Cite web |last=Вадим |first=Лубчак |date=2018-03-16 |title=The Iconic Red Walls of Ukraine's Most Famous University |url=https://uatv.ua/en/iconic-red-walls-ukraines-famous-university/ |access-date=2025-03-14 |website=Freedom |language=en-US}}</ref> === Botanični vrtovi === [[File:KlimatronAlexanderFomin.jpg|right|thumb|Rastlinjak botaničnega vrta]] Univerzitetni botanični vrt AV Fomina (poimenovan po akademiku [[Aleksandr Vasiljevič Fomin|Aleksandru V. Fominu]], 1869–1935) je bil ustanovljen leta 1839 po načrtih arhitekta V. Berettije in botanik R. E. Trautfetteroma. Vrt obsega približno 5,22 hektarja in hrani zbirko več kot 10.000 vrst, oblik in varietet rastlin. Višina [[rastlinjak|rastlinjaka]] po rekonstrukciji leta 1977 znaša približno 33 metrov, kar ga uvršča med največje na svetu. Prva [[oranžerija]] univerze je bila zgrajena med letoma 1846 in 1849 za zbirko tropskih in subtropskih rastlin; ta zbirka danes šteje več kot dva tisoč primerkov in je ena največjih v Evropi. Vrtovi se nahajajo v središču mesta, za rdečo stavbo. === Rumena stavba in Maksimovičeva knjižnica === [[File:Biblioteca de la Universidad de Kiev (8152098924).jpg|right|thumb|Univerzitetna knjižnica, del kampusa v središču mesta]] Stavba za humanistiko ali »rumena« stavba univerze se nahaja na Ševčenkovem bulvarju 14. Zgrajena je bila med letoma 1850 in 1852 v klasicističnem slogu po načrtih arhitekta Aleksandra Vikentijoviča Berettija (1816–95), sina V. Berettija, arhitekta glavne (»rdeče«) stavbe. Stavba je sprva pripadala Prvi gimnaziji (gimnaziji, v kateri sta poučevala M. Berlin in [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|N. Kostomarov]]). Leta 1919 se je v delu stavbe naselil akademik [[Vladimir Ivanovič Vernadski|Vernadski]], prvi predsednik [[Narodna akademija znanosti Ukrajine|Akademije znanosti Ukrajine]]. Od leta 1959 je stavba del Kijevske nacionalne univerze. [[Mihajlo Maksimovič|Maksimovičeva]] knjižnica (Vodomilska ulica 58), zgrajena v letih 1939–1940, je neoklasicistična stavba, ki sta jo zasnovala arhitekta V. A. Osmaka in P. Aljošin kot univerzitetno poslopje za humanistične vede. Trenutno knjižnica hrani približno 3,5 milijona knjig, s čimer je največja raziskovalna knjižnica v Ukrajini. Maksimovičeva knjižnica skupaj s podružnico št. 1 [[Narodna knjižnica Ukrajine|Narodne knjižnice Ukrajine]] (Vodomirska ulica 62), ki sta jo ista arhitekta zasnovala v letih 1929–1930, in glavno (»rdečo«) stavbo univerze tvori mogočno arhitekturno celoto. Ta kompleks danes predstavlja enega najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Kijevu. === Arhitektura === V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postalo nujno, da Kijevska narodna univerza pridobi več prostora zaradi močno povečanega števila oddelkov. S tem namenom se je na jugozahodnem obrobju Kijeva začela gradnja kompleksa novih univerzitetnih stavb. Skupna stavba Inštituta za mednarodne odnose in Inštituta za novinarstvo na Melnikovi ulici 36 je leta 1995 prejela [[državna nagrada Ukrajine na področju arhitekture|državno nagrado Ukrajine na področju arhitekture.]]<ref>[http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html Відзнаки та нагороди] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725154432/http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html |date=2011-07-25 }} // Веб-сайт АТ «Київпроект»</ref> === Astronomski observatorij === Astronomski observatorij Kijevske narodne univerze se nahaja na ulici Observatorna 3. Ustanovljen je bil leta 1845. Prvotno je bilo načrtovano, da bo observatorij umeščen v glavno stavbo univerze (kar dokazujejo obstoječi arhitekturni načrti za rdečo stavbo), vendar so se kasneje odločili za gradnjo ločenega objekta. Stavba je bila zgrajena v letih 1841–1845, uradno pa so jo odprli 7. februarja 1845.<ref name="Observatory named" /> === Akreditacija Kijevske narodne univerze Tarasa Ševčenka === * [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) * Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine * Zdravniški svet Indije ==Pomembni diplomanti== {{unreferenced section|date=June 2023}} * [[Irina Bekeškina]] (1952–2020), sociologinja in politologinja. * [[Sofija Berezanska]] (1924–2024), arheologinja, ki je leta 1948 z odliko diplomirala na Fakulteti za zgodovino. * [[Jusif Vazir Čamanzaminli]] (1887–1943), azerbajdžanski pisatelj, prvi veleposlanik [[Azerbajdžanska demokratična republika|Azerbajdžanske demokratične republike]] v Ukrajini in Turčiji (1919–1920); diplomiral je na Pravni fakulteti, kjer je bila leta 2022 po njem poimenovana dvorana. * [[Jurij Čekan]] (rojen leta 1960), muzikolog, član Nacionalne zveze skladateljev Ukrajine. * [[Valentina Davidenko]] (rojena 1955), novinarka, pesnica in umetnica * [[Teodozij Dobžanski]] (1900–1975) - ukrajinsko-ameriški [[genetik]] in [[Evolucijska biologija|evolucijski biolog]] . * [[Lidija Dunajevska]] (1948–2006), folkloristka, profesorica * [[Tetjana Dzjuba]] (rojena 1966), pesnica * [[Olena Golub]] (rojena 1951), umetnica, umetnostna zgodovinarka in pisateljica * [[Natalija Gumenjuk]] (rojena 1983), novinarka, učiteljica * [[Galina Haj]] (1956–2021), ukrajinska pesnica in pisateljica * [[Vladimir Kličko]] (rojen leta 1976), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]] . * [[Vitalij Kličko]] (rojen leta 1971), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]], [[župan Kijeva]] od leta 2014. * [[Igor V. Komarov|Igor Volodimirovič Komarov]] (rojen leta 1964), direktor Inštituta za visoke tehnologije Kijevske nacionalne univerze Tarasa Ševčenka * [[Sonja Koškina]] (rojena leta 1985), novinarka, glavna urednica [[LB.ua]] * [[Andrij Kožemjakin]] (rojen leta 1965), politik in nekdanji pripadnik varnostne službe * [[Zinaida Kubar]] (rojena 1975), umetnica in modna oblikovalka * [[Dmitro Kuleba]] (rojen 1981), ukrajinski zunanji minister * [[Svitlana Kiričenko]] (1935–2016), borka za človekove pravice * [[Lidija Lihač]] (rojena 1961), založnica in kustosinja umetnosti * [[Le Thi Tuyet Mai]] (rojen leta 1967), veleposlanik in stalni predstavnik Stalnega predstavništva [[Vietnam]]a pri [[Urad Združenih narodov v Ženevi|Uradu Združenih narodov]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]] * [[Oleksandra Matvijčuk]] (rojena 1983), aktivistka za človekove pravice in odvetnica * [[Genadij Milinevski]] (rojen 1951), znanstvenik za atmosfero * [[Mihail Morgulis]] (1941–2021), [[Ruščina|ruski]] pisatelj, urednik in teolog * [[Gazanfar Musabekovž]] (1888–1938), predsednik Centralnega izvršnega komiteja Azerbajdžanske SSR (1929–1931), je leta 1917 diplomiral na Medicinski fakulteti. * [[Jurij Mušketik]] (1929–2019), pisatelj in novinar * [[Igor Neverli]] (1903–1987), [[Poljščina|poljsko govoreči]] romanopisec in pedagog * [[Boris Olijnik (pesnik)|Boris Olijnik]] (1935–2017), ukrajinski pesnik, prevajalec in politični aktivist * [[Ljudmila Pavličenko]] (1916–1974), pripadnica [[Rdeča armada|Rdeče armade]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ena najboljših ostrostrelk vseh časov * [[Solomija Pavličenko]] (1958–1999), literarna kritičarka, filozofinja, feministka, prevajalka * [[Miroslav Popovič]] (1930–2018), filozof * [[Katerina Raševska]] (rojena leta 1997), odvetnica in aktivistka za človekove pravice * [[Jurij Ribčinski]] (rojen leta 1945), pesnik in dramatik * [[Maksim Striha]] (rojen leta 1961), prevajalec in pisatelj * [[Oleksander Tkačenko]] (rojen leta 1966), ukrajinski minister za kulturo in informacijsko politiko (2020–2023) * [[Anastasiia Cibuljak]] (rojena 1984), ekoaktivistka, znanstvenica * [[Marina Vjazovska]] (rojena 1984), ukrajinska matematika, ki je rešila problem pakiranja krogel v dimenziji 8 * [[Iosif Vitebski]] (1938–2024), mečevalec, sovjetski ukrajinski dobitnik olimpijske medalje in svetovni prvak ter trener sabljanja * [[Makarov Jurij Volodimirovič]] (rojen 1955), novinar, dokumentarist * [[Leonid Višeslavski]] (1914–2002), pesnik, literarni kritik, prevajalec * [[Bolesław Woytowicz]] (1899–1980), poljski pianist in skladatelj * [[Tetjana Jakovenko]] (rojena 1954), pesnica, literarna kritičarka, učiteljica * [[Svetlana Jeremenko]] (rojena 1959), novinarka * [[Oksana Zabužko]] (rojena 1960), pesnica in romanopiska * [[Semen Appatov|Semen Josipovič Appatov]] (1930–2003), zgodovinar * [[Zofia Sara Syrkin-Binsztejnowa]] (1891–1943), poljsko-judovska zdravnica in družbena aktivistka === Voditelji držav, vlad in mednarodnih organizacij === {| class="wikitable" !Država/Vlada !Ime !Pisarna |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Leonid Kravčuk]] |Prvi [[predsednik Ukrajine]] po osamosvojitvi (1991–1994) |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Petro Porošenko]] |[[Predsednik Ukrajine]] (2014–2019) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Mihajlo Gruševski]] |Predsednik Centralne rade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Volodimir Viničenko]] |Prvi predsednik vlade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) in prvi predsednik [[Direktorat Ukrajine|Direktorata Ukrajine]] (1918–1919) |- |{{Zastava|Gruzija}} |[[Miheil Saakašvili]] |Dvakratni [[predsednik Gruzije]] (2004–2008 in 2008–2013) in vodja [[Revolucija vrtnic|revolucije vrtnic]] |- |{{Zastava|Litva}} |[[Antanas Merkys]] |Zadnji premier neodvisne Litve (1939–1940) |- |{{Zastava|Izrael}} |[[Jicak Ben-zvi]] |Drugi [[predsednik Izraela]] (1952–1963) |- |{{Zastava|Beloruska SSR}} |[[Jan Borisovič Gamarnik|Jakov Gamarnik]] |Prvi sekretar [[Komunistična partija Belorusije|Beloruske komunistične partije]] (1928–1929) |- |{{Zastava|Ukrajinska sovjetska socialistična republika}} |[[Valentina Ševčenko]] |Predsednik predsedstva Vrhovnega sovjeta Ukrajinske SSR (1985–1990) |- |{{Zastava|UN}} |[[Genadij Udovenko]] |[[Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov]] (1997–1998) |- |{{Zastava|Rusko cesarstvo}} |[[Nikolaj Bunge]] |[[Predsednik kabineta ministrov Rusije]] (1887–1895) |- |{{Zastava|Kenija}} |[[Amina Mohamed]] |Namestnik izvršnega direktorja [[Program Združenih narodov za okolje|UNEP]], minister za zunanje zadeve [[Kenija|Kenije]] (2013–2018) |} == Sklici == {{reflist|2}} ==Zunanje povezave== * {{commons category-inline}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tarasa ševčenka}} [[Kategorija:Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu|*]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1834]] [[Kategorija:Univerze v Ukrajini]] [[Kategorija:Ustanove v Kijevu]] nlzfnmw55yz2qtcvi08bkkrx098289l 0 600629 6657949 6656798 2026-04-09T18:42:03Z 97E 228462 97E je prestavil_a stran [[U Are the Universe]] na [[Ti si vesolje]]: Slovenjenje naslova: Predvajan tudi v Sloveniji: https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/ 6656798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = U Are the Universe | native_name = | image = U Are the Universe poster.jpg | caption = | director = Pavlo Ostrikov | writer = Pavlo Ostrikov | producer = | starring = {{Plainlist| * Volodymyr Kravchuk * Leonid Popadko * Daria Plahtiy * Alexia Depicker }} | cinematography = Nikita Kuzmenko | editing = Ivan Bannikov | music = Mikita Moisejev | studio = {{Plainlist| * ForeFilms * Stenola Productions * Ukrajinska državna filmska agencija }} | distributor = | released = {{Film date|2024|9|7|Mednarodni filmski festival v Torontu|df=y}} | runtime = 101 minut | country = {{Plainlist| * Ukraijina * Belgija }} | language = {{Plainlist| * ukrajinščina * francoščina }} | budget = | gross = }} '''''U Are the Universe''''' ({{langx|uk|Ти — Космос|italics=yes|translit=Ti — Kosmos}}) je ukrajinsko-belgijski [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastično]]-romantični [[film]] režiserja in scenarista Pavla Ostrikova. Režijski prvenec Ostrikova je bil premierno prikazan na [[Filmski festival v Torontu|filmskem festivalu v Torontu]] 7. septembra 2024, na spored ukrajinskih kinematografov pa je prišel 20. novembra 2025. Gre za prvi ukrajinski znanstvenofantastični film. ==Sinopsis== Ukrajinski astronavt med odpravo za podjetje za odstranjevanje [[Jedrski odpadek|jedrskih odpadkov]] izve, da je Zemlja eksplodirala. Misli, da je edini preživeli človek, nato pa prejme sporočilo od francoske astronavtke, ki se nahaja v bližini [[Saturn]]a, in se odloči odleteti k njej. ==Igralska zasedba== * Volodimir Kravčuk kot Andrij Melnik * Leonid Popadko kot Maksim * Daria Plahtiy kot Catherine (podoba) ** Alexia Depicker kot Catherine (glas) ==Produkcija== Avtor si je koncept zamislil med študijem prava na [[Narodna letalska univerza|Narodni letalski univerzi]] v [[Kijev]]u. Leta 2011 je napisal in izvedel kratko igro, Kosmos, o zadnjem preživelem človeku po uničenju Zemlje.<ref name="babel-2024-09" /> Po diplomi se je preusmeril v ustvarjanje filmov in se vrnil k zamisli ter leta 2015 napisal prvi osnutek scenarija. Ocenil je, da bo produkcija stala 2,5 milijona USD in je imel težave z iskanjem financerjev, dokler ni leta 2017 na srečanju [[Ukrajinska filmska akademija|Ukrajinske filmske akademije]] spoznal producenta Volodimirja Jacenka, ki je prevzel projekt.<ref name="babel-2024-09">{{cite web |last=Gusiev |first=Glib |title=Ukrainian director Pavlo Ostrikov shot the film "U are the universe" |url=https://babel.ua/en/texts/111077-director-pavlo-ostrikov-showed-his-debut-film-at-the-toronto-festival-one-of-the-most-prestigious-in-the-world-he-went-to-this-for-seven-years-despite-the-pandemic-and-the-war-here-is-his-subjective-s |website=Babel |date=30 September 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Zamisel sta predstavila [[Ukrajinska državna filmska agencija|Ukrajinski državni filmski agenciji]], ki je leta 2020 zagotovila dodatno financiranje, in najela igralca Volodimirja Kravčuka ter francosko igralko za glavni vlogi. [[Principalna fotografija]] je potekala v dveh fazah: preprostejše notranje scene in kompleksnejše scene v vesolju. Prva je bila zaključena januarja 2022, drugo pa je prekinila [[ruska invazija na Ukrajino]] tega leta, ko je francoska glavna igralka zaradi varnostnih pomislekov odklonila pot v Kijev.<ref name="babel-2024-09" /><ref name="cineuropa-interview-2024-09">{{cite web |last=Kudláč |first=Martin |date=10 September 2024 |title=Pavlo Ostrikov • Director of ''U Are the Universe'' |url=https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240910135152/https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |archive-date=2024-09-10 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Snemanje se je nadaljevalo jeseni tega leta. Težavo so razrešili tako, da so najeli ukrajinsko igralko Dario Plahiti za podobo in Belgijko Alexio Depicker za francoski dialog ter združili nastopa v [[Postprodukcija|postprodukciji]].<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /><ref name="scienceandfilm-2024-10">{{cite web |last=Epstein |first=Sonia Shechet |title=Director Interview: Pavlo Ostrikov on U Are the Universe |url=https://scienceandfilm.org/articles/3654/director-interview-pavlo-ostrikov-on-u-are-the-universe |website=Science & Film |publisher=Museum of the Moving Image |date=11 October 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Več članov ekipe in igralske zasedbe je med produkcijo služilo v [[Oborožene sile Ukrajine|ukrajinski vojski]],<ref name="scienceandfilm-2024-10" /> Aleksander Suvorov, ki je bil zadolžen za posebne učinke, pa je bil v spopadih ubit.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> S principalno fotografijo so zaključili decembra 2022, sledilo je še obsežno delo v postprodukciji, posebej za računalniške posebne učinke<ref name="cineuropa-filming-2022-12">{{cite web |last=Serebriakova |first=Nataliia |date=6 December 2022 |title=Filming wraps for the first Ukrainian sci-fi film, U Are the Universe |url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206115350/https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |archive-date=2022-12-06 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Pri oblikovanju vesoljskega plovila je sodelovalo podjetje Magic Room.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> Za glasbeno podlago so ustvarjalci uporabili ukrajinski pop iz 1970. in 1980. let, da bi ustvarili »ukrajinski vesoljski zvok«.<ref name="cineuropa-filming-2022-12" /> ==Izid== [[File:Ти - космос. TIFF 2024.jpg|thumb|Avtorji in igralci na premieri na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu]] Svetovna premiera ''U Are the Universe'' se je odvila 7. septembra 2024 na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.<ref>{{Cite web |title=U Are the Universe |url=https://www.tiff.net/events/u-are-the-universe |access-date=2026-03-26 |website=Toronto International Film Festival}}</ref> Prikazan je bil tudi na Fantastic Fest, festivalu fantastičnega filma v Sitgesu, festivalu neodvisnega filma v Perthu in mednarodnem filmskem festivalu v Seattlu. 20. novembra 2025 so ga začeli predvajati v rednem program ukrajinskih kinematografov.<ref>{{Cite web |title=Trailer released for Ukrainian sci-fi film U Are the Universe |url=https://english.nv.ua/life/ukrainian-sci-fi-film-u-are-the-universe-premieres-november-20-50516422.html |access-date=2026-03-26 |website=The New Voice of Ukraine}}</ref> ==Odziv== ===Kritiški odziv=== Brian Tallerico, kritik za portal ''[[RogerEbert.com]]'', ga je označil za dobro narejenega in le rahlo dolgoveznega.<ref>{{Cite web |last=Tallerico |first=Brian |date=September 22, 2024 |title=Fantastic Fest 2024: U Are the Universe, Planet B, The Rule of Jenny Pen |url=https://www.rogerebert.com/festivals/fantastic-fest-2024-u-are-the-universe-planet-b-the-rule-of-jenny-pen |access-date=2026-03-26 |website=RogerEbert.com}}</ref> Kritik revije ''[[Variety (revija)|Variety]]'' je pohvalil igro in scenarij, posebej Kravčukovo vlogo.<ref>{{Cite web |last=Elfadl |first=Murtada |date=September 23, 2024 |title='U Are the Universe' Review: A Lonely Astronaut and a Disembodied Voice Begin a Sparkling Romance After the Apocalypse |url=https://variety.com/2024/film/reviews/u-are-the-universe-review-fantastic-fest-tiff-1236152666/ |access-date=2026-03-26 |website=Variety}}</ref> ===Nagrade=== ''U Are the Universe'' je osvojil zlato hobotnico za najboljši mednarodni film in srebrno priznanje za najboljši film na evropskem festivalu fantastičnega filma v Strasbourgu.<ref>{{Cite web |last=Kovalenko |first=Anna |date=2024-09-29 |title=Ukrainian film wins top award at Strasbourg Film Festival |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2024/09/29/7477347/ |access-date=2026-03-26 |website=Ukrainska Pravda}}</ref> Osvojil je tudi nagrado asteroid na tržaškem festivalu Science+Fiction.<ref>{{Cite web |last=Unsworth |first=Martin |date=November 4, 2024 |title=Trieste Science+Fiction Festival Winners Announced |url=https://www.starburstmagazine.com/trieste-sciencefiction-festival-winners-announced/ |access-date=2026-03-26 |website=Starburst}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{FilmLinks}} [[Kategorija:Belgijski filmi]] [[Kategorija:Ukrajinski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Romantični filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Apokaliptični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v vesolje]] hhdx8zsg244qo7ntsx70er0qhj0z97c 6657956 6657949 2026-04-09T18:47:40Z 97E 228462 razni popravki, dp 6657956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = U Are the Universe | native_name = | image = U Are the Universe poster.jpg | caption = | director = Pavlo Ostrikov | writer = Pavlo Ostrikov | producer = | starring = {{Plainlist| * Volodimir Kravčuk * Leonid Popadko * Darija Plahtij * Alexia Depicker }} | cinematography = Nikita Kuzmenko | editing = Ivan Bannikov | music = Mikita Moisejev | studio = {{Plainlist| * ForeFilms * Stenola Productions * Ukrajinska državna filmska agencija }} | distributor = | released = {{Film date|2024|9|7|Mednarodni filmski festival v Torontu|df=y}} | runtime = 101 minut | country = {{Plainlist| * Ukraijina * Belgija }} | language = {{Plainlist| * ukrajinščina * francoščina }} | budget = | gross = }} '''''Ti si vesolje''''' ({{langx|uk|Ти — Космос|italics=yes|translit=Ty — Kosmos}}) je ukrajinsko-belgijski [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastično]]-romantični [[film]] režiserja in scenarista Pavla Ostrikova. Režijski prvenec Ostrikova je bil premierno prikazan na [[Filmski festival v Torontu|filmskem festivalu v Torontu]] 7. septembra 2024, na spored ukrajinskih kinematografov pa je prišel 20. novembra 2025. Gre za prvi ukrajinski znanstvenofantastični film. ==Sinopsis== Ukrajinski astronavt med odpravo za podjetje za odstranjevanje [[Jedrski odpadek|jedrskih odpadkov]] izve, da je Zemlja eksplodirala. Misli, da je edini preživeli človek, nato pa prejme sporočilo od francoske astronavtke, ki se nahaja v bližini [[Saturn]]a, in se odloči odleteti k njej. ==Igralska zasedba== * Volodimir Kravčuk kot Andrij Melnik * Leonid Popadko kot Maksim * Darija Plahtij kot Catherine (podoba) ** Alexia Depicker kot Catherine (glas) ==Produkcija== Avtor si je koncept zamislil med študijem prava na [[Narodna letalska univerza|Narodni letalski univerzi]] v [[Kijev]]u. Leta 2011 je napisal in izvedel kratko igro, Kosmos, o zadnjem preživelem človeku po uničenju Zemlje.<ref name="babel-2024-09" /> Po diplomi se je preusmeril v ustvarjanje filmov in se vrnil k zamisli ter leta 2015 napisal prvi osnutek scenarija. Ocenil je, da bo produkcija stala 2,5 milijona USD in je imel težave z iskanjem financerjev, dokler ni leta 2017 na srečanju [[Ukrajinska filmska akademija|Ukrajinske filmske akademije]] spoznal producenta Volodimirja Jacenka, ki je prevzel projekt.<ref name="babel-2024-09">{{cite web |last=Gusiev |first=Glib |title=Ukrainian director Pavlo Ostrikov shot the film "U are the universe" |url=https://babel.ua/en/texts/111077-director-pavlo-ostrikov-showed-his-debut-film-at-the-toronto-festival-one-of-the-most-prestigious-in-the-world-he-went-to-this-for-seven-years-despite-the-pandemic-and-the-war-here-is-his-subjective-s |website=Babel |date=30 September 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Zamisel sta predstavila [[Ukrajinska državna filmska agencija|Ukrajinski državni filmski agenciji]], ki je leta 2020 zagotovila dodatno financiranje, in najela igralca Volodimirja Kravčuka ter francosko igralko za glavni vlogi. [[Principalna fotografija]] je potekala v dveh fazah: preprostejše notranje scene in kompleksnejše scene v vesolju. Prva je bila zaključena januarja 2022, drugo pa je prekinila [[ruska invazija na Ukrajino]] tega leta, ko je francoska glavna igralka zaradi varnostnih pomislekov odklonila pot v Kijev.<ref name="babel-2024-09" /><ref name="cineuropa-interview-2024-09">{{cite web |last=Kudláč |first=Martin |date=10 September 2024 |title=Pavlo Ostrikov • Director of ''U Are the Universe'' |url=https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240910135152/https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |archive-date=2024-09-10 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Snemanje se je nadaljevalo jeseni tega leta. Težavo so razrešili tako, da so najeli ukrajinsko igralko Darijo Plahitij za podobo in Belgijko Alexio Depicker za francoski dialog ter združili nastopa v [[Postprodukcija|postprodukciji]].<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /><ref name="scienceandfilm-2024-10">{{cite web |last=Epstein |first=Sonia Shechet |title=Director Interview: Pavlo Ostrikov on U Are the Universe |url=https://scienceandfilm.org/articles/3654/director-interview-pavlo-ostrikov-on-u-are-the-universe |website=Science & Film |publisher=Museum of the Moving Image |date=11 October 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Več članov ekipe in igralske zasedbe je med produkcijo služilo v [[Oborožene sile Ukrajine|ukrajinski vojski]],<ref name="scienceandfilm-2024-10" /> Oleksander Suvorov, ki je bil zadolžen za posebne učinke, pa je bil v spopadih ubit.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> S principalno fotografijo so zaključili decembra 2022, sledilo je še obsežno delo v postprodukciji, posebej za računalniške posebne učinke<ref name="cineuropa-filming-2022-12">{{cite web |last=Serebriakova |first=Nataliia |date=6 December 2022 |title=Filming wraps for the first Ukrainian sci-fi film, U Are the Universe |url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206115350/https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |archive-date=2022-12-06 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Pri oblikovanju vesoljskega plovila je sodelovalo podjetje Magic Room.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> Za glasbeno podlago so ustvarjalci uporabili ukrajinski pop iz 1970. in 1980. let, da bi ustvarili »ukrajinski vesoljski zvok«.<ref name="cineuropa-filming-2022-12" /> ==Izid== [[File:Ти - космос. TIFF 2024.jpg|thumb|Avtorji in igralci na premieri na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu]] Svetovna premiera ''Ti si vesolje'' se je odvila 7. septembra 2024 na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.<ref>{{Cite web |title=U Are the Universe |url=https://www.tiff.net/events/u-are-the-universe |access-date=2026-03-26 |website=Toronto International Film Festival}}</ref> Prikazan je bil tudi na Fantastic Fest, festivalu fantastičnega filma v Sitgesu, festivalu neodvisnega filma v Perthu in mednarodnem filmskem festivalu v Seattlu. 20. novembra 2025 so ga začeli predvajati v rednem program ukrajinskih kinematografov.<ref>{{Cite web |title=Trailer released for Ukrainian sci-fi film U Are the Universe |url=https://english.nv.ua/life/ukrainian-sci-fi-film-u-are-the-universe-premieres-november-20-50516422.html |access-date=2026-03-26 |website=The New Voice of Ukraine}}</ref> V Sloveniji je bil film predvajan na [[Liffe 2025|36. Liffe]] festivalu.<ref>{{Navedi splet|title=36. LIFFE: TI SI VESOLJE – Kino Bežigrad|url=https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI}}</ref> ==Odziv== ===Kritiški odziv=== Brian Tallerico, kritik za portal ''[[RogerEbert.com]]'', ga je označil za dobro narejenega in le rahlo dolgoveznega.<ref>{{Cite web |last=Tallerico |first=Brian |date=September 22, 2024 |title=Fantastic Fest 2024: U Are the Universe, Planet B, The Rule of Jenny Pen |url=https://www.rogerebert.com/festivals/fantastic-fest-2024-u-are-the-universe-planet-b-the-rule-of-jenny-pen |access-date=2026-03-26 |website=RogerEbert.com}}</ref> Kritik revije ''[[Variety (revija)|Variety]]'' je pohvalil igro in scenarij, posebej Kravčukovo vlogo.<ref>{{Cite web |last=Elfadl |first=Murtada |date=September 23, 2024 |title='U Are the Universe' Review: A Lonely Astronaut and a Disembodied Voice Begin a Sparkling Romance After the Apocalypse |url=https://variety.com/2024/film/reviews/u-are-the-universe-review-fantastic-fest-tiff-1236152666/ |access-date=2026-03-26 |website=Variety}}</ref> ===Nagrade=== ''Ti si vesolje'' je osvojil zlato hobotnico za najboljši mednarodni film in srebrno priznanje za najboljši film na evropskem festivalu fantastičnega filma v Strasbourgu.<ref>{{Cite web |last=Kovalenko |first=Anna |date=2024-09-29 |title=Ukrainian film wins top award at Strasbourg Film Festival |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2024/09/29/7477347/ |access-date=2026-03-26 |website=Ukrainska Pravda}}</ref> Osvojil je tudi nagrado asteroid na tržaškem festivalu Science+Fiction.<ref>{{Cite web |last=Unsworth |first=Martin |date=November 4, 2024 |title=Trieste Science+Fiction Festival Winners Announced |url=https://www.starburstmagazine.com/trieste-sciencefiction-festival-winners-announced/ |access-date=2026-03-26 |website=Starburst}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{FilmLinks}} [[Kategorija:Belgijski filmi]] [[Kategorija:Ukrajinski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Romantični filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Apokaliptični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v vesolje]] hjevdseq46bvhgxj8nhxcqotc8uqyvy 6657958 6657956 2026-04-09T18:47:59Z 97E 228462 infopolje 6657958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Ti si vesolje | native_name = | image = U Are the Universe poster.jpg | caption = | director = Pavlo Ostrikov | writer = Pavlo Ostrikov | producer = | starring = {{Plainlist| * Volodimir Kravčuk * Leonid Popadko * Darija Plahtij * Alexia Depicker }} | cinematography = Nikita Kuzmenko | editing = Ivan Bannikov | music = Mikita Moisejev | studio = {{Plainlist| * ForeFilms * Stenola Productions * Ukrajinska državna filmska agencija }} | distributor = | released = {{Film date|2024|9|7|Mednarodni filmski festival v Torontu|df=y}} | runtime = 101 minut | country = {{Plainlist| * Ukraijina * Belgija }} | language = {{Plainlist| * ukrajinščina * francoščina }} | budget = | gross = }} '''''Ti si vesolje''''' ({{langx|uk|Ти — Космос|italics=yes|translit=Ty — Kosmos}}) je ukrajinsko-belgijski [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastično]]-romantični [[film]] režiserja in scenarista Pavla Ostrikova. Režijski prvenec Ostrikova je bil premierno prikazan na [[Filmski festival v Torontu|filmskem festivalu v Torontu]] 7. septembra 2024, na spored ukrajinskih kinematografov pa je prišel 20. novembra 2025. Gre za prvi ukrajinski znanstvenofantastični film. ==Sinopsis== Ukrajinski astronavt med odpravo za podjetje za odstranjevanje [[Jedrski odpadek|jedrskih odpadkov]] izve, da je Zemlja eksplodirala. Misli, da je edini preživeli človek, nato pa prejme sporočilo od francoske astronavtke, ki se nahaja v bližini [[Saturn]]a, in se odloči odleteti k njej. ==Igralska zasedba== * Volodimir Kravčuk kot Andrij Melnik * Leonid Popadko kot Maksim * Darija Plahtij kot Catherine (podoba) ** Alexia Depicker kot Catherine (glas) ==Produkcija== Avtor si je koncept zamislil med študijem prava na [[Narodna letalska univerza|Narodni letalski univerzi]] v [[Kijev]]u. Leta 2011 je napisal in izvedel kratko igro, Kosmos, o zadnjem preživelem človeku po uničenju Zemlje.<ref name="babel-2024-09" /> Po diplomi se je preusmeril v ustvarjanje filmov in se vrnil k zamisli ter leta 2015 napisal prvi osnutek scenarija. Ocenil je, da bo produkcija stala 2,5 milijona USD in je imel težave z iskanjem financerjev, dokler ni leta 2017 na srečanju [[Ukrajinska filmska akademija|Ukrajinske filmske akademije]] spoznal producenta Volodimirja Jacenka, ki je prevzel projekt.<ref name="babel-2024-09">{{cite web |last=Gusiev |first=Glib |title=Ukrainian director Pavlo Ostrikov shot the film "U are the universe" |url=https://babel.ua/en/texts/111077-director-pavlo-ostrikov-showed-his-debut-film-at-the-toronto-festival-one-of-the-most-prestigious-in-the-world-he-went-to-this-for-seven-years-despite-the-pandemic-and-the-war-here-is-his-subjective-s |website=Babel |date=30 September 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Zamisel sta predstavila [[Ukrajinska državna filmska agencija|Ukrajinski državni filmski agenciji]], ki je leta 2020 zagotovila dodatno financiranje, in najela igralca Volodimirja Kravčuka ter francosko igralko za glavni vlogi. [[Principalna fotografija]] je potekala v dveh fazah: preprostejše notranje scene in kompleksnejše scene v vesolju. Prva je bila zaključena januarja 2022, drugo pa je prekinila [[ruska invazija na Ukrajino]] tega leta, ko je francoska glavna igralka zaradi varnostnih pomislekov odklonila pot v Kijev.<ref name="babel-2024-09" /><ref name="cineuropa-interview-2024-09">{{cite web |last=Kudláč |first=Martin |date=10 September 2024 |title=Pavlo Ostrikov • Director of ''U Are the Universe'' |url=https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240910135152/https://cineuropa.org/en/interview/466971/ |archive-date=2024-09-10 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Snemanje se je nadaljevalo jeseni tega leta. Težavo so razrešili tako, da so najeli ukrajinsko igralko Darijo Plahitij za podobo in Belgijko Alexio Depicker za francoski dialog ter združili nastopa v [[Postprodukcija|postprodukciji]].<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /><ref name="scienceandfilm-2024-10">{{cite web |last=Epstein |first=Sonia Shechet |title=Director Interview: Pavlo Ostrikov on U Are the Universe |url=https://scienceandfilm.org/articles/3654/director-interview-pavlo-ostrikov-on-u-are-the-universe |website=Science & Film |publisher=Museum of the Moving Image |date=11 October 2024 |access-date=24 March 2026}}</ref> Več članov ekipe in igralske zasedbe je med produkcijo služilo v [[Oborožene sile Ukrajine|ukrajinski vojski]],<ref name="scienceandfilm-2024-10" /> Oleksander Suvorov, ki je bil zadolžen za posebne učinke, pa je bil v spopadih ubit.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> S principalno fotografijo so zaključili decembra 2022, sledilo je še obsežno delo v postprodukciji, posebej za računalniške posebne učinke<ref name="cineuropa-filming-2022-12">{{cite web |last=Serebriakova |first=Nataliia |date=6 December 2022 |title=Filming wraps for the first Ukrainian sci-fi film, U Are the Universe |url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206115350/https://cineuropa.org/en/newsdetail/435775/ |archive-date=2022-12-06 |access-date=24 March 2026 |website=[[Cineuropa]]}}</ref> Pri oblikovanju vesoljskega plovila je sodelovalo podjetje Magic Room.<ref name="cineuropa-interview-2024-09" /> Za glasbeno podlago so ustvarjalci uporabili ukrajinski pop iz 1970. in 1980. let, da bi ustvarili »ukrajinski vesoljski zvok«.<ref name="cineuropa-filming-2022-12" /> ==Izid== [[File:Ти - космос. TIFF 2024.jpg|thumb|Avtorji in igralci na premieri na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu]] Svetovna premiera ''Ti si vesolje'' se je odvila 7. septembra 2024 na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.<ref>{{Cite web |title=U Are the Universe |url=https://www.tiff.net/events/u-are-the-universe |access-date=2026-03-26 |website=Toronto International Film Festival}}</ref> Prikazan je bil tudi na Fantastic Fest, festivalu fantastičnega filma v Sitgesu, festivalu neodvisnega filma v Perthu in mednarodnem filmskem festivalu v Seattlu. 20. novembra 2025 so ga začeli predvajati v rednem program ukrajinskih kinematografov.<ref>{{Cite web |title=Trailer released for Ukrainian sci-fi film U Are the Universe |url=https://english.nv.ua/life/ukrainian-sci-fi-film-u-are-the-universe-premieres-november-20-50516422.html |access-date=2026-03-26 |website=The New Voice of Ukraine}}</ref> V Sloveniji je bil film predvajan na [[Liffe 2025|36. Liffe]] festivalu.<ref>{{Navedi splet|title=36. LIFFE: TI SI VESOLJE – Kino Bežigrad|url=https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI}}</ref> ==Odziv== ===Kritiški odziv=== Brian Tallerico, kritik za portal ''[[RogerEbert.com]]'', ga je označil za dobro narejenega in le rahlo dolgoveznega.<ref>{{Cite web |last=Tallerico |first=Brian |date=September 22, 2024 |title=Fantastic Fest 2024: U Are the Universe, Planet B, The Rule of Jenny Pen |url=https://www.rogerebert.com/festivals/fantastic-fest-2024-u-are-the-universe-planet-b-the-rule-of-jenny-pen |access-date=2026-03-26 |website=RogerEbert.com}}</ref> Kritik revije ''[[Variety (revija)|Variety]]'' je pohvalil igro in scenarij, posebej Kravčukovo vlogo.<ref>{{Cite web |last=Elfadl |first=Murtada |date=September 23, 2024 |title='U Are the Universe' Review: A Lonely Astronaut and a Disembodied Voice Begin a Sparkling Romance After the Apocalypse |url=https://variety.com/2024/film/reviews/u-are-the-universe-review-fantastic-fest-tiff-1236152666/ |access-date=2026-03-26 |website=Variety}}</ref> ===Nagrade=== ''Ti si vesolje'' je osvojil zlato hobotnico za najboljši mednarodni film in srebrno priznanje za najboljši film na evropskem festivalu fantastičnega filma v Strasbourgu.<ref>{{Cite web |last=Kovalenko |first=Anna |date=2024-09-29 |title=Ukrainian film wins top award at Strasbourg Film Festival |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2024/09/29/7477347/ |access-date=2026-03-26 |website=Ukrainska Pravda}}</ref> Osvojil je tudi nagrado asteroid na tržaškem festivalu Science+Fiction.<ref>{{Cite web |last=Unsworth |first=Martin |date=November 4, 2024 |title=Trieste Science+Fiction Festival Winners Announced |url=https://www.starburstmagazine.com/trieste-sciencefiction-festival-winners-announced/ |access-date=2026-03-26 |website=Starburst}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{FilmLinks}} [[Kategorija:Belgijski filmi]] [[Kategorija:Ukrajinski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Romantični filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Apokaliptični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v vesolje]] ttwoz23gkltepchhrlk79d4y3fmffps 1 600631 6657951 6656794 2026-04-09T18:42:03Z 97E 228462 97E je prestavil_a stran [[Pogovor:U Are the Universe]] na [[Pogovor:Ti si vesolje]]: Slovenjenje naslova: Predvajan tudi v Sloveniji: https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/ 6656794 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=umetnost |država=Ukrajina}} {{prevedena stran|en|U Are the Universe|version=1345445632|insertversion=6656792}} 4ns2yvteuyifew3ktj0bmq1mwl7y3r2 0 600632 6657880 6657666 2026-04-09T15:00:22Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6657880 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 7cnp7edd2m0k5gzmb1sp4mhf3lr3b44 6657918 6657880 2026-04-09T16:53:00Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657918 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] q7cvr78r92e3o8gyg5y1xre1ckpkprb 6657920 6657918 2026-04-09T16:58:51Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657920 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] snfd8i42eyrjwao4qs3sghyg0knp2ct 6657927 6657920 2026-04-09T17:09:40Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657927 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Vhod v samostan Vavedenje na Senjaku </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 4bw4pha1zdpf32utay6en1axi433bdt 6657934 6657927 2026-04-09T17:20:45Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657934 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] irdvus1dd1gpnsur763wvtxf3wzea2w 6657935 6657934 2026-04-09T17:28:28Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657935 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #Peška patriarhija - samostan Peške (Pećke) patriarhije tudi štejemo med te samostane <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] egk4p8uubzrej1du6jys2ajk7hy0moq 6657936 6657935 2026-04-09T17:30:19Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657936 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #Peška patriarhija - nekateri prištevajo k tem tudi samostan Peške (Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] fclw8ihka06y1c48goszgqdxc6lt4rf 6657937 6657936 2026-04-09T17:33:21Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657937 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija|Peška patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Peške (Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] klhm9zmeml1g7srezmz48nh8pwt1njn 6657939 6657937 2026-04-09T17:37:19Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657939 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 5jgrjob4nsxc4rkghbs713tvvmihb43 6657940 6657939 2026-04-09T17:40:17Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657940 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 3asymys7yi8lz0v5vxwdztvew3id02f 6657941 6657940 2026-04-09T17:43:19Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657941 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći, metropolit Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 2xmi5oq2doz2v83gw9dkvip4at3xfmc 6657945 6657941 2026-04-09T18:21:15Z Stebunik 55592 /* Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) */ 6657945 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] mnezgb142msoblpa06i0pqj3rk9au3l 6657954 6657945 2026-04-09T18:44:48Z Stebunik 55592 /* Samostani */ 6657954 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 90jyx5r9xam9g7x4r37aqwwcttg7q0e 6657972 6657954 2026-04-09T19:41:46Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6657972 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 2cfrg31d16xuns5qrh063harml6310g 6657973 6657972 2026-04-09T19:44:40Z Stebunik 55592 /* Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter srbski patriarhi (1920–sedaj) */ 6657973 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 39m819xog446dn2vahhqwq3mcx8wnen 6657976 6657973 2026-04-09T19:58:16Z Stebunik 55592 /* Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter srbski patriarhi (1920–sedaj) */ 6657976 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsije Veresić|Mojsije]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodosije Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet rusofil<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] nca86esu1hc2koubs71msde7zt8babz 6657977 6657976 2026-04-09T20:02:14Z Stebunik 55592 /* Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) */ 6657977 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet rusofil<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] oo8phylzxg6rlinmjo251v6z5f93fpb 6657991 6657977 2026-04-09T20:33:36Z Stebunik 55592 /* Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter srbski patriarhi (1920–sedaj) */ 6657991 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava [I]]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] hnhdsmxnux91pjhsxbkbqvrnzrs1fwt 6658006 6657991 2026-04-09T21:48:51Z Stebunik 55592 /* Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter srbski patriarhi (1920–sedaj) */ 6658006 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] dttlyelpe6jc8qcghl5rzs5clkpziwc 6658007 6658006 2026-04-09T21:51:27Z Stebunik 55592 /* Zgodovinsko ozadje do leta 1920 */ 6658007 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] s5irjhjoirju96v3hmevorhpk6lljgt 6658008 6658007 2026-04-09T21:52:48Z Stebunik 55592 /* Od rimskih časov do prihoda Turkov */ 6658008 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] afg174x2v165h9d08jg7m8wvo8lly24 6658009 6658008 2026-04-09T21:59:39Z Stebunik 55592 /* Od rimskih časov do prihoda Turkov */ 6658009 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] rac8xvfx7chxo5z83kqjovegiynx42g 6658010 6658009 2026-04-09T22:04:15Z Stebunik 55592 /* Patriarhat v Peći */ 6658010 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] dorwln96o9314tevffmb2pxluntsmlx 6658011 6658010 2026-04-09T22:11:03Z Stebunik 55592 /* Beograjsko-sremska metropolija */ 6658011 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] gg91sl99rbhfbrs7hi5p2xqj6zetp4j 6658012 6658011 2026-04-09T22:17:28Z Stebunik 55592 /* Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 */ 6658012 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije po letu 1920 === Kot omenjeno, je leta 1920 — po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi — prišlo do poenotene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je odvzela samostojnost tako Črnogorskim kot Makedonskim pravoslavcem. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] je prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija prisvojila tudi mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo tedaj vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofija Beograd in Karlovci“ je pogojeno zgodovinsko ter vključuje ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 0oocnmphq14d9sf8gnnzfmjjxvb0xcv 6658013 6658012 2026-04-09T22:21:12Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6658013 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije po letu 1920 === Kot omenjeno, je leta 1920 — po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi — prišlo do poenotene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je odvzela samostojnost tako Črnogorskim kot Makedonskim pravoslavcem. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] je prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija prisvojila tudi mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo tedaj vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofija Beograd in Karlovci“ je pogojeno zgodovinsko ter vključuje ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Zelo pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] jzjyr319rxr4p62rpqe752zl96ywg5w 6658029 6658013 2026-04-10T05:10:58Z Stebunik 55592 /* Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter srbski patriarhi (1920–sedaj) */ 6658029 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije po letu 1920 === Kot omenjeno, je leta 1920 — po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi — prišlo do poenotene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je odvzela samostojnost tako Črnogorskim kot Makedonskim pravoslavcem. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] je prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija prisvojila tudi mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo tedaj vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofija Beograd in Karlovci“ je pogojeno zgodovinsko ter vključuje ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] ffvzqtturwt3mhuwe8qx0gi3whdx7gu 6658032 6658029 2026-04-10T05:22:53Z Stebunik 55592 6658032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Pećka patriarhija}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjenju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Σέργιος/Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, in propadel je tudi srbski patriarhat — vendar je bil obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja kot "krvni davek" ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak — Gerasim Sokolović.<ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]; „Sremska škofija“ je tedaj postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)|Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beograjska škofija je zopet prišla pod oblast pećkih patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“, a nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjene [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo]] ne le civilno, ampak tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto, saj je tukaj prebivalstvo skokovito naraščalo. === Zgodovina beograjske nadškofije po letu 1920 === Kot omenjeno, je leta 1920 — po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi — prišlo do poenotene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je odvzela samostojnost tako Črnogorskim kot Makedonskim pravoslavcem. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] je prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija prisvojila tudi mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo tedaj vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofija Beograd in Karlovci“ je pogojeno zgodovinsko ter vključuje ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostan s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> #[[Pećka patriarhija]] — nekateri prištevajo k tem tudi sklop samostanov Pećke (ali Peške) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] <center> <gallery mode="packed"> Раковица Манастир.jpg|Samostan Rakovica hrani tudi grobove nekaterih patriarhov ([[Pavel Stojčević|Pavel]] in [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]) Манастир Рајиновац.JPG|Samostan Rajinovac Свјетлопис цркве свете обитељи архангела Гаврила у Земунским парку3.jpg|Cerkev pri samostanu sv. Gabrijela v Zemunu VergineTricherusa.jpg|Čudodelna podoba Trojeručica Manastir_Vavedenje_Presvete_Bogorodice_u_Beogradu_02.jpg|Samostan Vavedenje na Senjaku Patrikana e Pejës.jpg|Samostan Peške (ali Pećke) patriarhije na [[Kosovo|Kosovem]] </gallery> </center> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Archbishop of Belgrade and Metropolitan of Serbia | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inocencij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Nekateri viri menijo, da je bil zastrupljen (glej članek!) |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica'' |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 14. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal in se edini odpovedal med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] q8qc68iuc81eehhjalhftjx91xdy9k8 3 600675 6657895 6657157 2026-04-09T15:47:35Z ~2026-90770-6 254477 odgovor 6657895 wikitext text/x-wiki {{pozdrav}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:55, 7. april 2026 (CEST) :Hvala za dobrodošlico, vendar urejam Wikipedijo vsakodnevno že vsaj 9 let... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 17:47, 9. april 2026 (CEST) knql5wjy6t2fm0k4qmf0dmulev46ai3 0 600711 6657837 6657759 2026-04-09T13:37:41Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6657837 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 37z4n3qp16d5858xgs9c5l0dxzsr5m9 6657843 6657837 2026-04-09T13:47:20Z Ljuba24b 92351 dp 6657843 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] k8sao73sy7azkwy12mqhg01frx3dvn1 6657908 6657843 2026-04-09T16:18:04Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Galerija ponovnih overitev (resellos) */ 6657908 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] crlbyo0reugwjf8kd1ihdc74ogif80l 6657909 6657908 2026-04-09T16:18:27Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Galerija ponovnih overitev (resellos) */ 6657909 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] h23ypckgwc1b9oxfyxj64jfs19p0k4e 6657910 6657909 2026-04-09T16:19:04Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Galerija ponovnih overitev (resellos) */ 6657910 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] lp39nuxi9k1eb9vdo29zm4syfrdjjpl 6657911 6657910 2026-04-09T16:21:35Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Galerija ponovnih overitev (resellos) */ 6657911 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 6mbvp2llx0qr32rt2aldiurgu0lemz8 6657914 6657911 2026-04-09T16:36:38Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Razširjenost */ 6657914 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 5jo8toau5aq00d7azfnacvdekbwnaw9 6657916 6657914 2026-04-09T16:45:57Z Diaz del Real~slwiki 75271 6657916 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] bgztxcx0zzcam25e625y5y0b7a6epil 6657919 6657916 2026-04-09T16:57:17Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izvor */ 6657919 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja katoliških kraljev. Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberski polotok uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'', ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] qq2e9v5i7a1z2jeayr4tpal6gr29lb2 6657921 6657919 2026-04-09T16:59:55Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izvor */ 6657921 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]] (15. st.). Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberski polotok uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'', ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] tkrfzral5cf9ctsn89ccki5f1jfsam8 6657923 6657921 2026-04-09T17:00:38Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izvor */ 6657923 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]] (15. st.). Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberskem polotoku uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'', ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 3hvi1aeuolnnl07zsttqn12ygttjb2g 6657926 6657923 2026-04-09T17:09:21Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izvor */ 6657926 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 '''maravedíje''' (glejte sliko). V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]] (15. st.). Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberskem polotoku uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'' (مرابطي), ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] awjhtu29tcjvftqfl1ognqpllr1l05e 6657928 6657926 2026-04-09T17:09:46Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izvor */ 6657928 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 '''maravedíje''' (glejte sliko desno dol). V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]] (15. st.). Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberskem polotoku uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'' (مرابطي), ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 1thapi3iyq5mpwv2hub20qa1wk4hxo9 6658035 6657928 2026-04-10T05:39:15Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Razširjenost */ 6658035 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''''Real de a ocho''''' (''osemrealec''), '''''peso de ocho''''', '''''peso fuerte''''' ali '''''peso duro''''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, obeh Amerikah in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na hrbtni strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|thumb|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 '''maravedíje''' (glejte sliko desno dol). V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> [[Slika:Reyes Católicos 2 maravedís 23052.jpg|desno|thumb|250px|Maravedíji iz obdobja [[Katoliška kralja|katoliških kraljev]] (15. st.). Španska beseda ''maravedí'' izhaja iz arabščine in pomeni '[[Almoravidi|almoravidi]]'. V 11. stoletju so Almoravidi na Iberskem polotoku uvedli zlati kovanec visoke čistosti, znan kot "almoravidski dinar" ali ''marabetí'' (مرابطي), ki je po ponovni pokristjanjevi ozemlja postal cenjen kovanec.]] Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je ''real de a ocho'' razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost ''reala de a ocho'' povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so ''realu de a ocho'' rekli v angleščini. ''Real de a ocho'' je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: ''thaler'' (v španščino prevedeno kot ''tálero''). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot ''real de a ocho'', vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (''thaller'' in ''daller'') pripomogli, da so v Združenih državah ''real de a ocho'' poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. ''Real de a ocho'' je dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta je ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za ''tael'' (Kitajska), ''jen'' (Japonska), ''von'' (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski ''real de a ocho'' in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|thumb|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''LewRockwell.com''</ref> </blockquote> ''Real de a ocho'' je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je ''real de a ocho'' vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|thumb|530px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] ''Reali de a ocho'' so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje ''two bits'' (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od ''reala de a ocho'', zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> [[File:Largest empires in history including claims.png|desno|thumb|530px|Razsežnosti španskega imperija pojasnjuje globalno veljavnost valute '''''real de a ocho'''''.]] Leta 1686, med vladavino [[Karel II. Španski|Karla II.]], je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemonije valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je ''funt sterling'', ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih ''realov de a ocho'', da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel ''real de a ocho'' vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. ''Real de a ocho'' je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega vona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je ''real de a ocho'' ali ''peso duro'' preprosto imenoval ''duro''. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil ''duro'' osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov ''vellóna'' ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel III. Španski|Karla III.]] iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] t9rdgtonhjidv97xfff9lcgsuni3dza 0 600735 6658184 6657728 2026-04-10T10:25:10Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ 6658184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=TBA|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja bo potekala 10. aprila 2026, na njej bodo novoizvoljeni poslanci izvolili novega predsednika Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Politične stranke == Navedene funkcije predsednikov strank veljajo na dan 9. aprila 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|svetnik MOK}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |TBA |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |TBA |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |TBA |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Luka Mesec]] |TBA |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]] |TBA |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |TBA |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so Tadeja Ostrca, mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora bo potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo bo najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] ncfwnz6owbxa6sbusn8ztl9svsai5mr 0 600748 6658044 6657802 2026-04-10T06:37:16Z Anzet 118843 /* Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma */ 6658044 wikitext text/x-wiki '''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, [[Silvan Furlan]], Bojan Kavčič, [[Stojan Pelko]], Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (Jacques Debrulle, Walter Provo); Film en Televisie, Brussels (Ronnie Pede); Viennale ==Filmski program== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Noč na zemlji'' || ''Night on Earth'' || [[Jim Jarmusch]]|| ZDA |- | ''[[Ocvrti zeleni paradižniki]]'' || ''Fried Green Tomatoes'' || Jon Avnet || ZDA |- | ''Edvard II.'' || ''Edward II.'' || Derek Jarman || Velika Britanija |- | colspan=2|''Jacquot de Nantes'' || Agnès Varda || Francija |- | colspan=2|''[[Mediterraneo]]'' || Gabriele Salvatores || Italija |- | ''Mesto upanja'' || ''City of Hope'' || John Sayles || ZDA |- | ''Sladka Emma, draga Böbe'' || ''Édes Emma, drága Böbe'' || István Szabó || Madžarska |- | ''Boemsko življenje'' || ''La vie de bohème'' || Aki Kaurismäki || Finska, Francija |- | ''[[Sence in megla]]'' || ''Shadows and Fog'' || [[Woody Allen]]|| ZDA |- | ''Dvojno Veronikino življenje'' || ''La double vie de Véronique'' || [[Krzysztof Kieślowski]]|| Poljska, Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Meso'' || ''Carne'' || Gaspar Noé || Francija |- | colspan=2|''Sahara Sandwich'' || Paul Ruven || Nizozemska |- | colspan=2|''Benny's Video'' || [[Michael Haneke]]|| Avstrija |- | ''Mladina'' || ''Cheb'' || Rachid Bouchareb || Francija, Alžirija |- | colspan=2|''Swoon'' || Tom Kalin || ZDA |- | ''Nebesa ali pekel'' || ''Himmel oder Hölle'' || Wolfgang Murnberger || Avstrija |- | ''Vse najboljše, Turek!'' || ''Happy Birthday, Türke!'' || Doris Dörrie || Nemčija |- | ''Izgubljena ogrlica golobice'' || ''Le collier perdu de la colombe <small>/ Tawk al hamama al mafkoud</small>'' || Nacer Khemir || Francija, Tunizija |- | ''Pet deklet in vrv'' || ''Wu ge nuzi he yigen shengzi <small>/ Five Girls and a Rope</small>'' || Yeh Hung-wei <small>/ Hung-Wei Yeh</small> || Tajvan |- | colspan=2|''Daens'' || Stijn Coninx || Belgija |} ===Fokus: Powell & Pressburger=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | ''[[Črni narcis]]'' || ''Black Narcissus'' || rowspan=4|Michael Powell, Emeric Pressburger || 1947 |- | ''Divje srce'' || ''Gone to Earth <small>/ The Wild Heart</small>'' || 1950 |- | ''Življenje ali smrt!'' || ''A Matter of Life and Death'' || 1946 |- | ''Življenje in smrt polkovnika Blimpa'' || ''The Life and Death of Colonel Blimp'' || 1943 |} ===Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma=== Biseri francoskega filma po izboru revije ''Cahiers du Cinéma'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | colspan=2|''French Cancan'' || Jean Renoir || 1954 <small>(1955)</small> |- | colspan=2|''Lola Montès'' || [[Max Ophüls]]|| 1955 |- | ''Lepi Serge'' || ''Le beau Serge'' || Claude Chabrol || 1958 |- | ''Štiristo udarcev'' || ''Les quatre cents coups'' || [[François Truffaut]]|| 1959 |- | ''Do zadnjega diha'' || ''Au bout de souffle'' || [[Jean-Luc Godard]]|| 1959 <small>(1960)</small> |- | ''Pariz je naš'' || ''Paris nous appartient'' || Jacques Rivette || 1960 <small>(1961)</small> |- | colspan=2|''Lola'' || Jacques Demy || 1961 |- | ''Clairino koleno'' || ''Le genou de Claire'' || Éric Rohmer || 1970 |- | ''Najprej matura!'' || ''Passe ton bac d'abord'' || Maurice Pialat || 1978 |- | ''Kraj zločina'' || ''Le lieu de crime'' || André Téchiné || 1986 |- | ''Poljubi v sili'' || ''Les baisers de secours'' || Philippe Garrel || 1990 <small>(1989)</small> |- | ''Mali kriminalec'' || ''Le petit criminel'' || Jacques Doillon || 1991 <small>(1990)</small> |} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1992 |title=Katalog 3. mednarodnega festivala avtorskega filma Film Art Fest |journal=Ekran |volume=29 |issue=8/9 |pages=I−XXIV |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/3.pdf |accessdate=9. 4. 2026 }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:1992 v filmu]] 585xnl6hzy85d1upw85uefglub1r6ni 0 600751 6657848 6657809 2026-04-09T13:53:36Z Sivimedved 235862 6657848 wikitext text/x-wiki '''Športno društvo Mladina''' je slovensko amatersko športno društvo, ki so ga uradno ustanovili leta 1976 v [[Križ, Trst|Križu]] nad [[Trst|Trstom]]. == Zgodovina društva == Združenje staršev slovenske osnovne šole v [[Križ, Trst|Križu]] je že leta 1974 snovalo kako športno društvo, ki bi v vasi gojilo različne športne panoge in ne le [[Nogomet|nogometa]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladina|url=https://www.slosport.org/drustvo/mladina/|website=slosport|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI}}</ref> Tako so 27. novembra 1976 imeli prvi občni zbor in ustanovili so ''Športno društvo Mladina'', delovala sta tudi odseka za balet in namizni tenis, v prvih letih je bilo v društvu pomembno izletništvo, predsmučarska telovadba in druženje. Baletna sekcija je delovala med leti 1976 - 2000, ko je delovanje prešlo v ''Kulturno društvo Vesna'' (vedno iz [[Križ, Trst|Križa]]). Mnogo zadoščenja so prinašali tekmovalci v namiznem tenisu, saj so posamezniki pri Mladini večkrat segali po najvišjih italijanskih državnih naslovih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.it/sl/zgodovina|website=www.mladina.it|accessdate=4. april 2026|title=www.mladina.it}}</ref> Najvidnejše športne rezultate pa so tekmovalci dosegali v smučarski in rolkarski sekciji, kjer je Mladina ena izmed najuspešnejših društev v celotni [[Italija|Italiji]]. Rolkarji Športnega društva Mladina so vedno dosegali izredno odmevne rezultate,<ref>{{Navedi splet|title=Mladina dober organizator in kovačnica rolkarskih talentov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladina-dober-organizator-in-kovacnica-rolkarskih-talentov/|website=Noviglas|date=2015-07-05|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> tako da je italijanska zveza večkrat zaupala Mladini pripravo večjih tekmovanj.<ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina celebra i suoi 40 anni di impegno a Santa Croce|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/il-mladina-celebra-i-suoi-40-anni-di-impegno-a-santa-croce-wiirvfgj|website=Il Piccolo|date=2016-12-03|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In 200 da Italia, Slovenia e Croazia alla due giorni sulle strade del Carso, brillano i velocisti Berlanda e Bolzan|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/in-200-da-italia-slovenia-e-croazia-alla-due-giorni-sulle-strade-del-carso-brillano-i-velocisti-berlanda-e-gtg0d6q3|website=Il Piccolo|date=2019-06-24|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rolkarska smetana na kraškem asfaltu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/rolkarska-smetana-na-kraskem-asfaltu/|website=Noviglas|date=2019-07-08|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Organizatorji so se vedno dobro izkazali.<ref>{{Navedi splet|title=Rolkarski vikend na Krasu|url=https://www.primorski.eu/sport/243625-rolkarski-vikend-na-krasu-MGPR260518|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V soboto in nedeljo pri nas elita na tekaških rolkah|url=https://www.primorski.eu/sport/v-soboto-in-nedeljo-pri-nas-elita-na-tekaskih-rolkah-CG1383242|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trst je bil ... kriški|url=https://www.primorski.eu/sport/186583-trst-je-bil-kriki-LKPR191093|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Pri Mladini so s svojimi rolkarji segli po najvišjih lovorikah,<ref>{{Navedi splet|title=Skiroll, Mladina sul podio più alto della Coppa Italia con Tretiach e Kosuta|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/skiroll-mladina-sul-podio-piu-alto-della-coppa-italia-con-tretiach-e-kosuta-w75m24ri|website=Il Piccolo|date=2023-10-23|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina si aggiudica la Coppa Italia a distanza di dieci anni dal primo successo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/il-mladina-si-aggiudica-la-coppa-italia-a-distanza-di-dieci-anni-dal-primo-successo-llqzg2bf|website=Il Piccolo|date=2018-10-06|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Članica Mladine z izbrano vrsto na svetovnem pokalu|url=https://www.primorski.eu/sport/290366-lanica-mladine-z-izbrano-vrsto-na-svetovnem-pokalu-CDPR321223|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> tudi zmage na svetovnih prvenstvih in vzgojili so svetovno prvakinjo in zmagovalko svetovnega pokala Matejo Bogatec.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S soncem Mateja Bogatec na najvišji stopnički|url=https://www.primorski.eu/sport/112910-s-soncem-mateja-bogatec-na-najviji-stopniki-HCPR114298|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V štabu državne reprezentance|url=https://www.primorski.eu/sport/187740-v-tabu-dravne-reprezentance-CKPR192505|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> == Predsedniki ''Športnega društva Mladina'' == Za uspešnost in dobro delovanje športnega društva so poleg igralcev, trenerjev, prostovoljcev in odbornikov zelo pomembni predsedniki društva, saj ta funkcija zahteva mnogo odgovornosti in požrtvovalnosti: * 1976 Mauro Bogatec * 1979 Zorka Kapun Strgonšek * 1980 Boris Košuta * 1984 Ennio Bogatez * 1999 Boris Bogatec * 2009 Erik Tence * 2016 Boris Bogatec * 2021 Peter Sedmak == Delovanje == ''Športno društvo Mladina'' je včlanjeno v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, CONI (''Comitato Olimpico Nazionale Italiano'' - italijanski olimpijski komite), Italijansko smučarsko zvezo ''FISI (Federazione Italiana Sport Invernali),'' v FISR (''Federazione italiana sport rotellistici'') italijanska federacija rolkarskih športov. Društvo dobro deluje, saj je spet oživelo pohodniško sekcijo, medtem ko smučarji in rolkarji nadaljujejo z nadpovprečnimi rezultati. Člani imajo na razpolago tudi druge, bolj rekreativne dejavnosti, kot so vadba osnovne motorike za otroke, aktivna ženska telovadba, posturalna vadba, tečaji joge, pilatesa, samoobrambe in plesa.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;V svoje aktivnosti želimo vključiti čim več slovensko govorečih ljudi«|url=https://www.primorski.eu/sport/v-svoje-aktivnosti-zelimo-vkljuciti-cim-vec-slovensko-govorecih-ljudi-ID1621785|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Že mnogo let prirejajo v vasi ''Ribiške dneve'',<ref>{{Navedi splet|title=Bogat kulturni program in poslastice iz morja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-kulturni-program-poslastice-iz-morja/|website=Noviglas|date=2022-07-23|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiške dneve|url=https://www.primorski.eu/trzaska/287630-kri-vabi-na-ribike-dneve-IAPR316592|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> ki so že postali stalnica in pravi ribiški praznik ter je izredno priljubljen med obiskovalici, ki prihajajo iz cele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije Julijske krajine]].<ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiški praznik|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kriz-vabi-na-ribiski-praznik-GL1926118|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ribiški dnevi vabijo v Križ|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ribiski-dnevi-vabijo-v-kriz-LD1401580|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] 0fewe1tnpft4cqv8p0a4ra2a1mos3gw 6658048 6657848 2026-04-10T07:26:27Z Sivimedved 235862 6658048 wikitext text/x-wiki '''Športno društvo Mladina''' je slovensko amatersko športno društvo, ki so ga uradno ustanovili leta 1976 v [[Križ, Trst|Križu]] nad [[Trst|Trstom]]. == Zgodovina društva == Združenje staršev slovenske osnovne šole v [[Križ, Trst|Križu]] je že leta 1974 snovalo kako športno društvo, ki bi v vasi gojilo različne športne panoge in ne le [[Nogomet|nogometa]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladina|url=https://www.slosport.org/drustvo/mladina/|website=slosport|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI}}</ref> Tako so 27. novembra 1976 imeli prvi občni zbor in ustanovili so ''Športno društvo Mladina'', delovala sta tudi odseka za balet in namizni tenis, v prvih letih je bilo v društvu pomembno izletništvo, predsmučarska telovadba in druženje. Baletna sekcija je delovala med leti 1976 - 2000, ko je delovanje prešlo v ''Kulturno društvo Vesna'' (vedno iz [[Križ, Trst|Križa]]). Mnogo zadoščenja so prinašali tekmovalci v namiznem tenisu, saj so posamezniki pri Mladini večkrat segali po najvišjih italijanskih državnih naslovih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.it/sl/zgodovina|website=www.mladina.it|accessdate=4. april 2026|title=www.mladina.it}}</ref> Najvidnejše športne rezultate pa so tekmovalci dosegali v smučarski in rolkarski sekciji, kjer je Mladina ena izmed najuspešnejših društev v celotni [[Italija|Italiji]]. Rolkarji Športnega društva Mladina so vedno dosegali izredno odmevne rezultate,<ref>{{Navedi splet|title=Mladina dober organizator in kovačnica rolkarskih talentov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladina-dober-organizator-in-kovacnica-rolkarskih-talentov/|website=Noviglas|date=2015-07-05|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> tako da je italijanska zveza večkrat zaupala Mladini pripravo večjih tekmovanj.<ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina celebra i suoi 40 anni di impegno a Santa Croce|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/il-mladina-celebra-i-suoi-40-anni-di-impegno-a-santa-croce-wiirvfgj|website=Il Piccolo|date=2016-12-03|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In 200 da Italia, Slovenia e Croazia alla due giorni sulle strade del Carso, brillano i velocisti Berlanda e Bolzan|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/in-200-da-italia-slovenia-e-croazia-alla-due-giorni-sulle-strade-del-carso-brillano-i-velocisti-berlanda-e-gtg0d6q3|website=Il Piccolo|date=2019-06-24|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rolkarska smetana na kraškem asfaltu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/rolkarska-smetana-na-kraskem-asfaltu/|website=Noviglas|date=2019-07-08|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Organizatorji so se vedno dobro izkazali.<ref>{{Navedi splet|title=Rolkarski vikend na Krasu|url=https://www.primorski.eu/sport/243625-rolkarski-vikend-na-krasu-MGPR260518|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V soboto in nedeljo pri nas elita na tekaških rolkah|url=https://www.primorski.eu/sport/v-soboto-in-nedeljo-pri-nas-elita-na-tekaskih-rolkah-CG1383242|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trst je bil ... kriški|url=https://www.primorski.eu/sport/186583-trst-je-bil-kriki-LKPR191093|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Pri Mladini so s svojimi rolkarji segli po najvišjih lovorikah,<ref>{{Navedi splet|title=Skiroll, Mladina sul podio più alto della Coppa Italia con Tretiach e Kosuta|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/skiroll-mladina-sul-podio-piu-alto-della-coppa-italia-con-tretiach-e-kosuta-w75m24ri|website=Il Piccolo|date=2023-10-23|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina si aggiudica la Coppa Italia a distanza di dieci anni dal primo successo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/il-mladina-si-aggiudica-la-coppa-italia-a-distanza-di-dieci-anni-dal-primo-successo-llqzg2bf|website=Il Piccolo|date=2018-10-06|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Članica Mladine z izbrano vrsto na svetovnem pokalu|url=https://www.primorski.eu/sport/290366-lanica-mladine-z-izbrano-vrsto-na-svetovnem-pokalu-CDPR321223|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> tudi zmage na svetovnih prvenstvih in vzgojili so svetovno prvakinjo in zmagovalko svetovnega pokala [[Mateja Bogatec|Matejo Bogatec]].<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S soncem Mateja Bogatec na najvišji stopnički|url=https://www.primorski.eu/sport/112910-s-soncem-mateja-bogatec-na-najviji-stopniki-HCPR114298|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V štabu državne reprezentance|url=https://www.primorski.eu/sport/187740-v-tabu-dravne-reprezentance-CKPR192505|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> == Predsedniki ''Športnega društva Mladina'' == Za uspešnost in dobro delovanje športnega društva so poleg igralcev, trenerjev, prostovoljcev in odbornikov zelo pomembni predsedniki društva, saj ta funkcija zahteva mnogo odgovornosti in požrtvovalnosti: * 1976 Mauro Bogatec * 1979 Zorka Kapun Strgonšek * 1980 Boris Košuta * 1984 Ennio Bogatez * 1999 Boris Bogatec * 2009 Erik Tence * 2016 Boris Bogatec * 2021 Peter Sedmak == Delovanje == ''Športno društvo Mladina'' je včlanjeno v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, CONI (''Comitato Olimpico Nazionale Italiano'' - italijanski olimpijski komite), Italijansko smučarsko zvezo ''FISI (Federazione Italiana Sport Invernali),'' v FISR (''Federazione italiana sport rotellistici'') italijanska federacija rolkarskih športov. Društvo dobro deluje, saj je spet oživelo pohodniško sekcijo, medtem ko smučarji in rolkarji nadaljujejo z nadpovprečnimi rezultati. Člani imajo na razpolago tudi druge, bolj rekreativne dejavnosti, kot so vadba osnovne motorike za otroke, aktivna ženska telovadba, posturalna vadba, tečaji joge, pilatesa, samoobrambe in plesa.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;V svoje aktivnosti želimo vključiti čim več slovensko govorečih ljudi«|url=https://www.primorski.eu/sport/v-svoje-aktivnosti-zelimo-vkljuciti-cim-vec-slovensko-govorecih-ljudi-ID1621785|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Že mnogo let prirejajo v vasi ''Ribiške dneve'',<ref>{{Navedi splet|title=Bogat kulturni program in poslastice iz morja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-kulturni-program-poslastice-iz-morja/|website=Noviglas|date=2022-07-23|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiške dneve|url=https://www.primorski.eu/trzaska/287630-kri-vabi-na-ribike-dneve-IAPR316592|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> ki so že postali stalnica in pravi ribiški praznik ter je izredno priljubljen med obiskovalici, ki prihajajo iz cele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije Julijske krajine]].<ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiški praznik|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kriz-vabi-na-ribiski-praznik-GL1926118|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ribiški dnevi vabijo v Križ|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ribiski-dnevi-vabijo-v-kriz-LD1401580|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] e9r8x5071yqjjw7po54clyir8yadm8j 0 600752 6657859 2026-04-09T14:05:29Z Pinky sl 2932 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1345132832|Unua Libro]]« 6657859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Unua Libro | image = Dr. Esperanto's International Language cover page.jpg | image_size = | alt = | caption = ''Dr. Esperanto's International Language''<br />(1889 Geoghegan translation) | author = [[L. L. Zamenhof]] | audio_read_by = [http://librivox.org/dr-esperantos-international-language-introduction-and-complete-grammar-by-ll-zamenhof/ Nicholas James Bridgewater] ([[LibriVox]]) | title_orig = Международный языкъ | orig_lang_code = ru | title_working = | translators = Julian Steinhaus (1888)<br />[[Richard H. Geoghegan|Richard Geoghegan]] (1889)<br />Henry Phillips Jr. (1889) | illustrators = | cover_artist = | country = | language = [[Ruščina]], [[Esperanto]] | series = | release_number = | subjects = [[Esperanto]], [[international auxiliary language]] | genre = | set_in = | publisher = Chaim Kelter | publisher2 = | pub_date = {{OldStyleDate|26 July |1887|14 July}} | published = [[Varšava]], [[Kongresna Poljska]], [[Ruski imeperij]] | media_type = | pages = 42 | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = [[Dua Libro]] | native_wikisource = Международный язык (Заменгоф) | wikisource = Dr. Esperanto's International Language | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Unua Libro''''' {{Sklicop|''Dr. Esperanto's International Language'' is the title of the 1889 Geoghegan translation, the standard English translation. Other titles of English translations include '''''Dr. Esperanto's International Tongue''''', the 1888 Steinhaus translation, and '''''An Attempt towards an International Language''''', the 1889 Phillips translation.}} (dobesdno ''Prva knjiga'') je knjiga [[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhofa]] iz leta 1887, v kateri je prvič predstavil in opisal [[umetni jezik]] [[esperanto]].<ref name="natgeo">{{Navedi splet|url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|title=1887: Unua Libro en Esperanto (First Book in Esperanto)|website=NationalGeographic.org|accessdate=October 19, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020135352/https://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|archivedate=October 20, 2017}}</ref> Prvič je bilo delo objavljeno v ruščini {{OldStyleDate|26. julij|1887|14. julij}}. ''Unua Libro'' pomeni uradni začetek [[esperantsko gibanje|esperantskega gibanja]].<ref name="natgeo" /> Zamenhof je pisal pod psevdonimom »Dr. Esperanto« in je jezik prvotno označil za ''mednarodni jezik''; uporaba izraza ''esperanta'' se je pojavila šele leta 1889, ko so ljudje njegov psevdonim začeli uporabljati kot ime samega jezika. Zamenhof je pomemben del vsebine ''Unua Libro'' reproduciral v delu ''Fundamento de Esperanto'' iz leta 1905, ki ga je v Boulonski deklaraciji, ratificirani na prvem [[Svetovni esperantski kongres|svetovnem esperantskem kongresu]] pozneje istega leta, uveljavil kot edino obvezno avtoriteto za esperanto <ref name="olga">{{Navedi splet|url=http://blogs.bl.uk/european/2013/07/la-unua-libro.html|title=La Unua Libro|last=Kerziouk, Olga|website=Blogs.BL.UK|accessdate=November 16, 2017}}</ref> == Glej tudi == * [[Zgodovina esperanta]] * Dan esperanta == Sklici == == Viri ==   == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|La Unua Libro}} * [http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/ A collection of free Esperanto books compiled by David G. Simpson.] This collection includes, among many others, reprints of the "canonical books" of the Esperanto language, i.e., Unua Libro, Dua Libro (with the Aldono al la Dua Libro) and Fundamento de Esperanto. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela, izdana pod psevdonimom]] 90do1dmr0ilr8xjya3m1we5e6tlka49 6657860 6657859 2026-04-09T14:06:03Z Pinky sl 2932 v selu 6657860 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Unua Libro | image = Dr. Esperanto's International Language cover page.jpg | image_size = | alt = | caption = ''Dr. Esperanto's International Language''<br />(1889 Geoghegan translation) | author = [[L. L. Zamenhof]] | audio_read_by = [http://librivox.org/dr-esperantos-international-language-introduction-and-complete-grammar-by-ll-zamenhof/ Nicholas James Bridgewater] ([[LibriVox]]) | title_orig = Международный языкъ | orig_lang_code = ru | title_working = | translators = Julian Steinhaus (1888)<br />[[Richard H. Geoghegan|Richard Geoghegan]] (1889)<br />Henry Phillips Jr. (1889) | illustrators = | cover_artist = | country = | language = [[Ruščina]], [[Esperanto]] | series = | release_number = | subjects = [[Esperanto]], [[international auxiliary language]] | genre = | set_in = | publisher = Chaim Kelter | publisher2 = | pub_date = {{OldStyleDate|26 July |1887|14 July}} | published = [[Varšava]], [[Kongresna Poljska]], [[Ruski imeperij]] | media_type = | pages = 42 | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = [[Dua Libro]] | native_wikisource = Международный язык (Заменгоф) | wikisource = Dr. Esperanto's International Language | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Unua Libro''''' {{Sklicop|''Dr. Esperanto's International Language'' is the title of the 1889 Geoghegan translation, the standard English translation. Other titles of English translations include '''''Dr. Esperanto's International Tongue''''', the 1888 Steinhaus translation, and '''''An Attempt towards an International Language''''', the 1889 Phillips translation.}} (dobesdno ''Prva knjiga'') je knjiga [[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhofa]] iz leta 1887, v kateri je prvič predstavil in opisal [[umetni jezik]] [[esperanto]].<ref name="natgeo">{{Navedi splet|url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|title=1887: Unua Libro en Esperanto (First Book in Esperanto)|website=NationalGeographic.org|accessdate=October 19, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020135352/https://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|archivedate=October 20, 2017}}</ref> Prvič je bilo delo objavljeno v ruščini {{OldStyleDate|26. julij|1887|14. julij}}. ''Unua Libro'' pomeni uradni začetek [[esperantsko gibanje|esperantskega gibanja]].<ref name="natgeo" /> Zamenhof je pisal pod psevdonimom »Dr. Esperanto« in je jezik prvotno označil za ''mednarodni jezik''; uporaba izraza ''esperanta'' se je pojavila šele leta 1889, ko so ljudje njegov psevdonim začeli uporabljati kot ime samega jezika. Zamenhof je pomemben del vsebine ''Unua Libro'' reproduciral v delu ''Fundamento de Esperanto'' iz leta 1905, ki ga je v Boulonski deklaraciji, ratificirani na prvem [[Svetovni esperantski kongres|svetovnem esperantskem kongresu]] pozneje istega leta, uveljavil kot edino obvezno avtoriteto za esperanto <ref name="olga">{{Navedi splet|url=http://blogs.bl.uk/european/2013/07/la-unua-libro.html|title=La Unua Libro|last=Kerziouk, Olga|website=Blogs.BL.UK|accessdate=November 16, 2017}}</ref> == Glej tudi == * [[Zgodovina esperanta]] * Dan esperanta == Sklici == == Viri ==   == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|La Unua Libro}} * [http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/ A collection of free Esperanto books compiled by David G. Simpson.] This collection includes, among many others, reprints of the "canonical books" of the Esperanto language, i.e., Unua Libro, Dua Libro (with the Aldono al la Dua Libro) and Fundamento de Esperanto. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela, izdana pod psevdonimom]] 1t0qm3c462w37pnbqwijstmp8n9h16i 0 600753 6657875 2026-04-09T14:52:32Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657875 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file = Durer, polittico dei sette dolori, ricostruzione.jpg | image_size = 300px | title = Sedem Marijinih žalosti | artist = [[Albrecht Dürer]] | year = c. 1500 | medium = olje na tabli | height_metric = 189 | width_metric = 138 | metric_unit = cm | museum = [[Stara pinakoteka, München]] in [[Galerija slik starih mojstrov, Dresden]] }} Poliptih '''Sedem Marijinih žalosti''' je oljna slika na plošči [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]]. Slika vključuje osrednjo sliko (108 x 43 cm), ki je zdaj v [[Stara pinakoteka, München|Stari pinakoteki]] v Münchnu, in sedem okoliških plošč (velikosti približno 60 x 46 cm), ki so razstavljene v [[Galerija slik starih mojstrov, Dresden]]. Predstavlja tradicionalno združevanje katoliške pobožnosti Sedem žalosti Device Marije. == Opis == Delo je naročil [[Friderik III. Saški|Friderik III.]], volilni knez Saške, kmalu po srečanju z Dürerjem v Nürnbergu aprila 1496. Slogovni vidiki kažejo, da je umetnik začel delati na sliki šele okoli leta 1500. Sodobni strokovnjaki Dürerju pripisujejo le osrednjo ploščo, ostale pa so izdelali njegovi učenci na podlagi njegovih risb. Osrednja plošča, ki prikazuje Žalostno mater, je v bavarski muzej prispela iz samostana Benediktbeuren v Münchnu v začetku 19. stoletja. Restavrirana je bila v 1930-ih: po odstranitvi preslikav in dodatkov so ponovno odkrili školjkasto nišo (motiv, značilen za italijansko umetnost), siego in meč (simbol Marije sedmih žalosti) na desni, kar je razjasnilo temo dela. Druge plošče so bile v [[Wittenberg]]u, sedežu Friderikovega gradu. Leta 1640 so jih preselili v Kunstkammer saškega kneza. Sredi 20. stoletja so jih obnovili: njihovo stanje se je izboljšalo, vendar pripis ni bil razjasnjen. {| class=wikitable |- ! # !! Slika !! Predmet !! # !! Slika !! Predmet |- | 1|| [[File:Albrecht Dürer 018.jpg|150px]] || ''Jezusovo obrezovanje'' || 5|| [[File:Albrecht Dürer 023.jpg|150px]] || ''Jezus je pribit na križ'' |- | 2|| [[File:Albrecht Dürer 022.jpg|150px]] || ''[[Beg v Egipt]]''|| 6|| [[File:Albrecht Dürer 019.jpg|150px]] || ''[[Križanje]]'' |- | 3|| [[File:Albrecht Dürer 020.jpg|150px]] || ''[[Kristus med učenjaki]]''|| 7|| [[File:Albrecht Dürer 021.jpg|150px]] || ''[[Snemanje s križa]]'' |- | 4|| [[File:Albrecht Dürer 024.jpg|150px]] || ''[[Križev pot|Via Crucis]]'' || || || |} == Vir == *{{cite book|editor=Costantino Porcu |title= Dürer|publisher=Rizzoli|location= Milan|year=2004}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Altarpiece of the Mater Dolorosa by Albrecht Dürer}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1500]] mjv2h7ocndsqtuhqj3egnu52j3mhphe 0 600754 6657876 2026-04-09T14:53:09Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Mateja Bogatec''', športnica, svetovna prvakinja, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kra...« 6657876 wikitext text/x-wiki '''Mateja Bogatec''', športnica, svetovna prvakinja, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kraški banki Trst Gorica]]. == Športni uspehi == Mateja Bogatec se je začela ukvarjati z rolkanjem že pri šestih letih pri [[Športno društvo Mladina, Križ|ŠD Mladina]] v rojstni vasi. Ko je bila stara deset let je že začela osvajati italijanske naslove v mlajših kategorijah, pri 15 letih pa je prvič oblekla državni dres italijanske reprezentance v Flenu na Švedskem, ko je v patruljnem teku celo osvojila 2. mesto, posamično pa je bila 19. Odtlej je bila stalna članica italijanske rolkarske reprezentance, s katero je tudi dosegla odlične uvrstitve bodisi na svetovnem in evropskem prvenstvu kot v svetovnem in evropskem pokalu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Že leta 1998 je na evropskem prvenstvu v sprintu v absolutni kategoriji v Rotterdamu osvojila zlato kolajno. Na italijanskih prvenstvih je v celotni športni poti dosegla (posamično ali v štafeti) deset prvih mestih, v italijanskem pokalu pa je bila prva sedemkrat. Mateja Bogatec je bila izredna športnica in je vedno tekmovala vrhunsko, vrnila se je tudi po hudih poškodbah. Najuspešnejša leta sta bila gotovo v sezonah 2008 in 2009, saj je osvojila končno prvo mesto v svetovnem pokalu v rolkanju, kajti zmagala je skoraj v vseh preizkušnjah v sprintu, ki je bila njena parada disciplina. Leta 2008 se je odlično odrezala tudi na evropskem prvenstvu, na katerem je osvojila srebrno kolajno bodisi v sprintu kot v štafeti 2x4 km. Na italijanskem prvenstvu je zmagala tako v sprintu kot v ravnini, na italijanskem pokalu pa je osvojila končno drugo mesto z dvema posamičnima zmagama. Leta 2009 je Mateja drugič zaporedoma osvojila svetovni pokal (FIS Rollerski Cup),<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je trikrat zmagala v sprintu.<ref>{{Navedi splet|title=Pred desetimi leti osvojila drugi kristalni globus|url=https://www.primorski.eu/sport/pred-desetimi-leti-osvojila-drugi-kristalni-globus-YE305302|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Na svetovnem prvenstvu v [[Pokrajina Frosinone|Frosinoneju]] je osvojila zlato kolajno v sprintu na 200 m in srebro v štafeti 3x5 km, bila je tudi italijanska prvakinja v ravnini in druga v italijanskem pokalu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Mateja se je izpovedala|url=https://www.primorski.eu/sport/158823-mateja-se-je-izpovedala-IFPR161966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Skupno je bila trikratna zmagovalka svetovnega pokala v skirolu (2005, 2008 in 2009). Mateja Bogatec je uspešno tekmovala tudi v nordijskem smučanju v teku na smučeh,<ref>{{Navedi splet|title=Iona e De Bernardi sono i campioni del fondo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/iona-e-de-bernardi-sono-i-campioni-del-fondo-xubf4zdf|website=Il Piccolo|date=2012-03-04|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska prvaka Mateja Bogatec in Erik Tence|url=https://www.primorski.eu/sport/210612-zamejska-prvaka-mateja-bogatec-in-erik-tence-PCPR220483|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je tako izkoriščala zimske razmere za trening.<ref>{{Navedi splet|title=Ženske in šport pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zenske-sport-pri-nas/|website=Noviglas|date=2021-04-27|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tekmovalno pot je Mateja Bogatec zaključila leta 2011, medtem je ob športnih zmagah prejela tudi mnoga najrazličnejša priznanja.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec: «Ritiro senza rimpianti»|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/mateja-bogatec-ritiro-senza-rimpianti-t6o55lys|website=Il Piccolo|date=2011-07-05|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Športnik leta 2006|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/995-sportnik-leta-2006|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarji nagradili garača|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-prezrite/novinarji-nagradili-garaca/115685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo Naše športnike 2009 (in pripravili spletno Prilogo)|url=https://www.primorski.eu/sport/77586-izbrali-smo-nae-portnike-2009-in-pripravili-spletno-prilogo-ESPR78125|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Mateja je ostala zvesta svojemu matičnemu klubu, saj je po tekmovalni karieri postala tudi uspešna trenerka pri [[Športno društvo Mladina, Križ|Mladini]] iz Križa.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek rolkarske sezone v organizaciji Mladine|url=https://www.primorski.eu/sport/zacetek-rolkarske-sezone-v-organizaciji-mladine-HN1906119|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Leta 2010 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za vse svoje športne uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net 46. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2010|url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/232942-mateja-bogatec-rolarka|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Športniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] hr37d8h0ep8h0whdsu7mrmaj4o0w8xo 6657884 6657876 2026-04-09T15:13:32Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]] 6657884 wikitext text/x-wiki '''Mateja Bogatec''', slovenska športnica, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. Je nekdanja svetovna prvakinja v rolkanju. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kraški banki Trst Gorica]]. == Športni uspehi == Mateja Bogatec se je začela ukvarjati z rolkanjem že pri šestih letih pri [[Športno društvo Mladina, Križ|ŠD Mladina]] v rojstni vasi. Ko je bila stara deset let je že začela osvajati italijanske naslove v mlajših kategorijah, pri 15 letih pa je prvič oblekla državni dres italijanske reprezentance v Flenu na Švedskem, ko je v patruljnem teku celo osvojila 2. mesto, posamično pa je bila 19. Odtlej je bila stalna članica italijanske rolkarske reprezentance, s katero je tudi dosegla odlične uvrstitve bodisi na svetovnem in evropskem prvenstvu kot v svetovnem in evropskem pokalu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Že leta 1998 je na evropskem prvenstvu v sprintu v absolutni kategoriji v Rotterdamu osvojila zlato kolajno. Na italijanskih prvenstvih je v celotni športni poti dosegla (posamično ali v štafeti) deset prvih mestih, v italijanskem pokalu pa je bila prva sedemkrat. Večkrat se je vrnila tudi po hudih poškodbah. Najuspešnejša leta sta bila gotovo v sezonah 2008 in 2009, saj je osvojila končno prvo mesto v svetovnem pokalu v rolkanju, kajti zmagala je skoraj v vseh preizkušnjah v sprintu, ki je bila njena parada disciplina. Leta 2008 se je odlično odrezala tudi na evropskem prvenstvu, na katerem je osvojila srebrno kolajno tako v sprintu kot v štafeti 2x4 km. Na italijanskem prvenstvu je zmagala tako v sprintu kot v ravnini, na italijanskem pokalu pa je osvojila končno drugo mesto z dvema posamičnima zmagama. Leta 2009 je Bogatec drugič zapored osvojila svetovni pokal (FIS Rollerski Cup),<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je trikrat zmagala v sprintu.<ref>{{Navedi splet|title=Pred desetimi leti osvojila drugi kristalni globus|url=https://www.primorski.eu/sport/pred-desetimi-leti-osvojila-drugi-kristalni-globus-YE305302|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Na svetovnem prvenstvu v [[Pokrajina Frosinone|Frosinoneju]] je osvojila zlato kolajno v sprintu na 200 m in srebro v štafeti 3x5 km, bila je tudi italijanska prvakinja v ravnini in druga v italijanskem pokalu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Mateja se je izpovedala|url=https://www.primorski.eu/sport/158823-mateja-se-je-izpovedala-IFPR161966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Skupno je bila trikratna zmagovalka svetovnega pokala v skirolu (2005, 2008 in 2009). Mateja Bogatec je uspešno tekmovala tudi v nordijskem smučanju v teku na smučeh,<ref>{{Navedi splet|title=Iona e De Bernardi sono i campioni del fondo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/iona-e-de-bernardi-sono-i-campioni-del-fondo-xubf4zdf|website=Il Piccolo|date=2012-03-04|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska prvaka Mateja Bogatec in Erik Tence|url=https://www.primorski.eu/sport/210612-zamejska-prvaka-mateja-bogatec-in-erik-tence-PCPR220483|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je tako izkoriščala zimske razmere za trening.<ref>{{Navedi splet|title=Ženske in šport pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zenske-sport-pri-nas/|website=Noviglas|date=2021-04-27|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tekmovalno pot je Mateja Bogatec zaključila leta 2011, medtem je ob športnih zmagah prejela tudi mnoga najrazličnejša priznanja.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec: «Ritiro senza rimpianti»|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/mateja-bogatec-ritiro-senza-rimpianti-t6o55lys|website=Il Piccolo|date=2011-07-05|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Športnik leta 2006|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/995-sportnik-leta-2006|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarji nagradili garača|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-prezrite/novinarji-nagradili-garaca/115685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo Naše športnike 2009 (in pripravili spletno Prilogo)|url=https://www.primorski.eu/sport/77586-izbrali-smo-nae-portnike-2009-in-pripravili-spletno-prilogo-ESPR78125|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Mateja je ostala zvesta svojemu matičnemu klubu, saj je po tekmovalni karieri postala tudi uspešna trenerka pri [[Športno društvo Mladina, Križ|Mladini]] iz Križa.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek rolkarske sezone v organizaciji Mladine|url=https://www.primorski.eu/sport/zacetek-rolkarske-sezone-v-organizaciji-mladine-HN1906119|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Urška|last=Petaros}}</ref> Leta 2010 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za vse svoje športne uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net 46. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2010|url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/232942-mateja-bogatec-rolarka|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Bogatec, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] ofjxzc1b7wfb843plgn5yyevmivrr3r 6657897 6657884 2026-04-09T15:48:58Z Sporti 5955 +ip, zp 6657897 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Mateja Bogatec''', slovenska športnica, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. Je nekdanja svetovna prvakinja v rolkanju. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kraški banki Trst Gorica]]. == Športni uspehi == Mateja Bogatec se je začela ukvarjati z rolkanjem že pri šestih letih pri [[Športno društvo Mladina, Križ|ŠD Mladina]] v rojstni vasi. Ko je bila stara deset let je že začela osvajati italijanske naslove v mlajših kategorijah, pri 15 letih pa je prvič oblekla državni dres italijanske reprezentance v Flenu na Švedskem, ko je v patruljnem teku celo osvojila 2. mesto, posamično pa je bila 19. Odtlej je bila stalna članica italijanske rolkarske reprezentance, s katero je tudi dosegla odlične uvrstitve bodisi na svetovnem in evropskem prvenstvu kot v svetovnem in evropskem pokalu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Že leta 1998 je na evropskem prvenstvu v sprintu v absolutni kategoriji v Rotterdamu osvojila zlato kolajno. Na italijanskih prvenstvih je v celotni športni poti dosegla (posamično ali v štafeti) deset prvih mestih, v italijanskem pokalu pa je bila prva sedemkrat. Večkrat se je vrnila tudi po hudih poškodbah. Najuspešnejša leta sta bila gotovo v sezonah 2008 in 2009, saj je osvojila končno prvo mesto v svetovnem pokalu v rolkanju, kajti zmagala je skoraj v vseh preizkušnjah v sprintu, ki je bila njena parada disciplina. Leta 2008 se je odlično odrezala tudi na evropskem prvenstvu, na katerem je osvojila srebrno kolajno tako v sprintu kot v štafeti 2x4 km. Na italijanskem prvenstvu je zmagala tako v sprintu kot v ravnini, na italijanskem pokalu pa je osvojila končno drugo mesto z dvema posamičnima zmagama. Leta 2009 je Bogatec drugič zapored osvojila svetovni pokal (FIS Rollerski Cup),<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je trikrat zmagala v sprintu.<ref>{{Navedi splet|title=Pred desetimi leti osvojila drugi kristalni globus|url=https://www.primorski.eu/sport/pred-desetimi-leti-osvojila-drugi-kristalni-globus-YE305302|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Na svetovnem prvenstvu v [[Pokrajina Frosinone|Frosinoneju]] je osvojila zlato kolajno v sprintu na 200 m in srebro v štafeti 3x5 km, bila je tudi italijanska prvakinja v ravnini in druga v italijanskem pokalu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Mateja se je izpovedala|url=https://www.primorski.eu/sport/158823-mateja-se-je-izpovedala-IFPR161966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Skupno je bila trikratna zmagovalka svetovnega pokala v skirolu (2005, 2008 in 2009). Mateja Bogatec je uspešno tekmovala tudi v nordijskem smučanju v teku na smučeh,<ref>{{Navedi splet|title=Iona e De Bernardi sono i campioni del fondo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/iona-e-de-bernardi-sono-i-campioni-del-fondo-xubf4zdf|website=Il Piccolo|date=2012-03-04|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska prvaka Mateja Bogatec in Erik Tence|url=https://www.primorski.eu/sport/210612-zamejska-prvaka-mateja-bogatec-in-erik-tence-PCPR220483|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je tako izkoriščala zimske razmere za trening.<ref>{{Navedi splet|title=Ženske in šport pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zenske-sport-pri-nas/|website=Noviglas|date=2021-04-27|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tekmovalno pot je Mateja Bogatec zaključila leta 2011, medtem je ob športnih zmagah prejela tudi mnoga najrazličnejša priznanja.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec: «Ritiro senza rimpianti»|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/mateja-bogatec-ritiro-senza-rimpianti-t6o55lys|website=Il Piccolo|date=2011-07-05|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Športnik leta 2006|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/995-sportnik-leta-2006|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarji nagradili garača|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-prezrite/novinarji-nagradili-garaca/115685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo Naše športnike 2009 (in pripravili spletno Prilogo)|url=https://www.primorski.eu/sport/77586-izbrali-smo-nae-portnike-2009-in-pripravili-spletno-prilogo-ESPR78125|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Mateja je ostala zvesta svojemu matičnemu klubu, saj je po tekmovalni karieri postala tudi uspešna trenerka pri [[Športno društvo Mladina, Križ|Mladini]] iz Križa.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek rolkarske sezone v organizaciji Mladine|url=https://www.primorski.eu/sport/zacetek-rolkarske-sezone-v-organizaciji-mladine-HN1906119|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Urška|last=Petaros}}</ref> Leta 2010 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za vse svoje športne uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net 46. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2010|url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/232942-mateja-bogatec-rolarka|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Bogatec, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] r0pp9v1qx2jy8t680efewely7cmew9y 6658065 6657897 2026-04-10T08:00:53Z Sivimedved 235862 dodal sem nekaj podatkov in sklicev 6658065 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Mateja Bogatec''', slovenska športnica, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. Je nekdanja svetovna prvakinja v rolkanju. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kraški banki Trst Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Naložbe v mlade kadre in podjetnike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nalozbe-v-mlade-kadre-in-podjetnike/|website=Noviglas|date=2016-12-12|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Športni uspehi == Mateja Bogatec se je začela ukvarjati z rolkanjem že pri šestih letih pri [[Športno društvo Mladina, Križ|ŠD Mladina]] v rojstni vasi. Ko je bila stara deset let je že začela osvajati italijanske naslove v mlajših kategorijah, pri 15 letih pa je prvič oblekla državni dres italijanske reprezentance v Flenu na Švedskem, ko je v patruljnem teku celo osvojila 2. mesto. Odtlej je bila stalna članica italijanske rolkarske reprezentance, s katero je tudi dosegla odlične uvrstitve bodisi na svetovnem in evropskem prvenstvu kot v svetovnem in evropskem pokalu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Že leta 1998 je na evropskem prvenstvu v sprintu v absolutni kategoriji v Rotterdamu osvojila zlato kolajno. Na italijanskih prvenstvih je v celotni športni poti dosegla (posamično ali v štafeti) deset prvih mestih, v italijanskem pokalu pa je bila prva sedemkrat.<ref>{{Navedi splet|title=A FROSINONE SI IMPONGONO BAMBO E BOGATEC|url=https://utanspelpauscasino.net/|website=utanspelpauscasino.net|date=2007-06-25|accessdate=2026-04-10}}</ref> Večkrat se je vrnila tudi po hudih poškodbah. Ob letu 2005, ko je osvojila prvi svetovni pokal, sta bili najuspešnejši sezoni gotovo v letih 2008 in 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec e Pizzutto nello sprint di Coppa|url=https://utanspelpauscasino.net/|website=utanspelpauscasino.net|date=2009-08-01|accessdate=2026-04-10}}</ref> saj je osvojila končno prvo mesto v svetovnem pokalu v rolkanju, kajti zmagala je skoraj v vseh preizkušnjah v sprintu, ki je bila njena parada disciplina. Leta 2008 se je odlično odrezala tudi na evropskem prvenstvu, na katerem je osvojila srebrno kolajno tako v sprintu kot v štafeti. Na italijanskem prvenstvu je zmagala bodisi v sprintu kot v ravnini, na italijanskem pokalu se je uvrstila na končno drugo mesto z dvema posamičnima zmagama. Leta 2009 je Mateja Bogatec drugič zapored osvojila svetovni pokal (FIS Rollerski Cup),<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je trikrat zmagala v sprintu.<ref>{{Navedi splet|title=Pred desetimi leti osvojila drugi kristalni globus|url=https://www.primorski.eu/sport/pred-desetimi-leti-osvojila-drugi-kristalni-globus-YE305302|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Sodelovala je tudi na svetovnem prvenstvu v [[Pokrajina Frosinone|Frosinoneju]], kjer je osvojila zlato kolajno v sprintu in srebro v štafeti, istega leta je bila tudi italijanska prvakinja v ravnini in druga v italijanskem pokalu.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Mateja se je izpovedala|url=https://www.primorski.eu/sport/158823-mateja-se-je-izpovedala-IFPR161966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Skupno je bila trikratna zmagovalka svetovnega pokala v skirolu (2005, 2008 in 2009).<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/sport/177188-tega-nisem-ve-priakovala-APPR581247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> Mateja Bogatec je uspešno tekmovala tudi v nordijskem smučanju v teku na smučeh,<ref>{{Navedi splet|title=Iona e De Bernardi sono i campioni del fondo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/iona-e-de-bernardi-sono-i-campioni-del-fondo-xubf4zdf|website=Il Piccolo|date=2012-03-04|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska prvaka Mateja Bogatec in Erik Tence|url=https://www.primorski.eu/sport/210612-zamejska-prvaka-mateja-bogatec-in-erik-tence-PCPR220483|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je tako izkoriščala zimske razmere za trening.<ref>{{Navedi splet|title=Ženske in šport pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zenske-sport-pri-nas/|website=Noviglas|date=2021-04-27|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tekmovalno pot je Mateja Bogatec zaključila leta 2011, medtem je ob športnih zmagah prejela tudi mnoga najrazličnejša priznanja, večkrat je kot mladinka prejela tudi nagrado [[Nagrada šport in šola|Šport in šola]].<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec: «Ritiro senza rimpianti»|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/mateja-bogatec-ritiro-senza-rimpianti-t6o55lys|website=Il Piccolo|date=2011-07-05|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Športnik leta 2006|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/995-sportnik-leta-2006|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarji nagradili garača|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-prezrite/novinarji-nagradili-garaca/115685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo Naše športnike 2009 (in pripravili spletno Prilogo)|url=https://www.primorski.eu/sport/77586-izbrali-smo-nae-portnike-2009-in-pripravili-spletno-prilogo-ESPR78125|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=premio aquile dello sport - fvgsport.it|url=http://www.fvgsport.it/web/guest/_aquile-dello-sport|website=www.fvgsport.it|accessdate=2026-04-10}}</ref> Mateja je ostala zvesta svojemu matičnemu klubu, saj je po tekmovalni karieri postala tudi uspešna trenerka pri [[Športno društvo Mladina, Križ|Mladini]] iz Križa.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek rolkarske sezone v organizaciji Mladine|url=https://www.primorski.eu/sport/zacetek-rolkarske-sezone-v-organizaciji-mladine-HN1906119|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Urška|last=Petaros}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Športel o tekaških rolkah|url=https://www.primorski.eu/sport/sportel-o-tekaskih-rolkah-ED1720060|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=30. izvedba rolkarskega Grand Prixa Alpe Jadran za 8. trofejo ZSŠDI|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/30-izvedba-rolkarskega-grand-prixa-alpe-jadran-za-8-trofejo-zssdi-73cf7120-caa2-46a3-96d4-6179f5e2f926.html|date=2023-06-18|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Andrej|last=Černic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primo raduno per le nuove squadre di Comitato di skiroll|url=https://comitati.fisi.org/friuli-venezia-giulia/blog/2025/08/09/primo-raduno-per-le-nuove-squadre-di-comitato-di-skiroll/|website=C.R. FRIULI VENEZIA GIULIA|date=2025-08-09|accessdate=2026-04-10|language=it-IT}}</ref> Redno pomaga kot trenerka tudi italijanski zvezi FISI (''Federazione Italiana Sport Invernali''),<ref>{{Navedi splet|title=Boris Bogatec riconfermato presidente dell’ASD Mladina|url=https://comitati.fisi.org/friuli-venezia-giulia/blog/2019/08/10/boris-bogatec-riconfermato-presidente-dellasd-mladina/|website=C.R. FRIULI VENEZIA GIULIA|date=2019-08-10|accessdate=2026-04-10|language=it-IT}}</ref> še posebno v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski krajini.]]<ref>{{Navedi splet|title=Nasce la squadra regionale dello skiroll|url=https://www.studionord.news/nasce-la-squadra-regionale-dello-skiroll/|website=Studio Nord News|date=2025-07-24|accessdate=2026-04-10|language=it-IT|last=Redazione}}</ref> Leta 2006 je dobila posebno nagrado na nagrajevanju Športnik leta v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Dosedanji dobitniki nagrad športnik leta v Sloveniji|url=https://www.politikis.si/2018/12/dosedanji-dobitniki-nagrad-sportnik-leta-v-sloveniji/|website=Politikis|date=2018-12-14|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Športnik leta – DŠNS|url=https://www.dsns.si/sportnik-leta/|accessdate=2026-04-10|language=en}}</ref> Leta 2010 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za vse svoje športne uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net 46. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2010|url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/232942-mateja-bogatec-rolarka|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Bogatec, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] coe3d6mzjrooqpljnlku2by61qp1u21 0 600755 6657885 2026-04-09T15:18:21Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657885 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = Dürer_Apocalypse_0.jpg | caption = Naslovna stran druge latinske izdaje serije Apokalipsa (1511) | artist = [[Albrecht Dürer]] | year = 1511 | medium = odtis iz lesorezne gravure }} '''''Apokalipsa''''', pravilno '''''Apokalipsa s slikami''''' ({{langx|la|Apocalipsis cum figuris}}; {{langx|de|Die heimliche Offenbaru[n]g ioh[an]nis}}),<ref>{{cite web|title=Apocalypse Then: Dürer to the Twentieth Century|url=http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905173645/http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Ackland Art Museum}}</ref> je tiskana knjiga [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] iz leta 1498, ki vsebuje petnajst [[lesorez]]ov, ki jih spremlja besedilo. Knjiga prikazuje prizore iz [[Razodetje (Apokalipsa)|knjige Razodetja]] in je Dürerju hitro prinesla slavo po vsej Evropi.<ref>Giulia Bartrum, ''Albrecht Dürer and his Legacy'', 106, 124-125, British Museum Press, 2002, {{ISBN|0-7141-2633-0}}</ref> Ti lesorezi so verjetno črpali iz teoloških nasvetov, zlasti od Johannesa Pirckheimerja, očeta Dürerjevega prijatelja [[Willibald Pirckheimer|Willibalda Pirckheimerja]].<ref name=":6">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Delo na knjigi se je začelo med Dürerjevim prvim potovanjem v Italijo (1494–95),<ref name=":22">{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html|access-date=October 9, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Izdana je bila v [[latinščina|latinščini]] in [[nemščina|nemščini]] v [[Nürnberg]]u leta 1498, v času, ko se je velik del posvetne Evrope bal invazije [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], krščanska Evropa pa je pričakovala možno zadnjo sodbo leta 1500.<ref name=":0">{{Cite web |title=The Apocalypse: The Four Horsemen |url=https://www.rct.uk/collection/800135/the-apocalypse-the-four-horsemen |access-date=October 9, 2020 |website=Royal Collection Trust}}</ref> Dürer je bil založnik in prodajalec te serije,<ref name=":12">{{Cite journal|date=October 1940|title=Illustrations to the Apocalypse by Albrecht Dürer|jstor=40714624|journal=Bulletin of the City Art Museum of St. Louis|volume=25|pages=50–52|author1=T.T. H|issue=4}}</ref> in je postal prvi umetnik, ki je izdal knjigo in si ustvaril avtorske pravice.<ref name=":6" /> Glede na 15 lesorezov se ''Štirje jezdeci Apokalipse'' (ok. 1497–98),<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer: Four Horsemen of the Apocalypse|date=October 2002 |url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/ho_19.73.209.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905022342/http://www.metmuseum.org/TOAH/HD/durr/ho_19.73.209.htm|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> ki se nanašajo na Razodetje {{bibl|Raz 6,1–8}},<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer The Four Horsemen of the Apocalypse, a woodcut|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080820012919/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|archive-date=20 August 2008|access-date=2008-07-29|publisher=BritishMuseum.org}}</ref> pogosto štejejo za najbolj znano delo. Celotna postavitev cikla ima ilustracije na sprednji strani (desno) in besedilo na naslednji hrbtni strani (levo). To bi nakazovalo na pomen ilustracije pred besedilom.<ref name=":22"/> Leta 1511 je Dürer objavil drugo izdajo ''Apokalipse'' v kombinirani izdaji z delom ''Življenje Device Marije'' in ''Veliki pasijon''; izdelovali in prodajali so tudi posamezne odtise.<ref>Bartrum, 124</ref> == Opis == Dürer je prvotno izrezal na hruškov les<ref>{{Cite web|last=Takac|first=Balasz|date=March 24, 2020|title=Reliving History Through Albrecht Dürer's Four Horsemen of the Apocalypse| url=https://www.widewalls.ch/magazine/albrecht-durer-four-horsemen-of-the-apocalypse|access-date=October 9, 2020|website=Widewalls}}</ref> in upodablja ''Knjigo Razodetja'' v 15 lesorezih. Na hrbtni strani Dürer vključuje zapise ''Knjige Razodetja'' v dvostolpčni obliki. To obliko besedila, natisnjenega na eni strani strani in slike na nasprotni strani, je prej uporabljal Dürerjev boter Anton Koberger pri svojem tisku ''Liber chronicarum''. Tema je bila verjetno vzeta iz nizkonemške ''Biblije'', ki jo je Koberger vključil v svojo različico ''Biblije''. Poleg tega je bil Dürer morda izpostavljen tudi lesorezom Strasbourške Biblije.<ref name=":62">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Za distribucijo svojega dela je Dürer ustvaril 15-stransko knjižico, v kateri je lesorez najprej predstavil na desni strani, nato pa opisno besedilo na hrbtni ali levi strani. To bi bilo obratno od tistega, kar se je običajno dogajalo v poznem 15. stoletju, saj je bilo besedilo običajno predstavljeno pred morebitnimi kontekstualnimi slikami. Druga izdaja Dürerjeve serije ''Apokalipse'' je bila kasneje objavljena z dodatno naslovnico, ki prikazuje Devico Marijo, ki se je prikazala svetemu Janezu.<ref name=":12"/> ''Vnebovzetje'', upodobljeno na naslovnici knjige, ki prikazuje Apokalipso, lahko služi kot oblika blagoslova, kar uveljavlja idejo, da bo Devica Marija sama skrbela za tiste, ki bodo skozi Apokalipso nenehno verovali; pobožne ljudi bo vodila v raj.<ref>{{Cite journal|last=Unger|first=Dominic|date=January 1950|title=DID ST. JOHN SEE THE VIRGIN MARY IN GLORY? (Continued)|journal=The Catholic Biblical Quarterly|volume=12|issue=1|pages=75–83|jstor=43720174}}</ref> Dürer je prvotno nameraval vključiti vse prizore iz knjige Razodetja. Vendar pa je Dürerju teološki vpogled verjetno dal Johannes Pirckheimer, čeprav drugi učenjaki trdijo, da bi mu verski posvet lahko dal prošt Sixtus Tucher. Ta nasvet je Dürerju morda pomagal strniti svojo serijo na petnajst lesorezov, ki jih je na koncu objavil.<ref name=":62" /><ref name=":22"/> Prejšnji lesorezi so Knjigo Razodetja upodabljali na nerealističen način, vendar je Dürer po potovanju v Italijo uspel združiti zgodnjo ideologijo in biblijsko ikonografijo s svojo umetniško spretnostjo, da bi ustvaril umetniško delo, ki je bilo realistično, izrazno in praktično za ogled.<ref>{{Cite journal|last=Hall|first=Cynthia|date=Spring 1996|title=Before the Apocalypse: German Prints and Illustrated Books, 1450-1500|journal=Harvard University Art Museums Bulletin|volume=4|issue=2|pages=8–29|jstor=4301526}}</ref> Ena spregledana podrobnost v tej seriji je vključitev osmanskih Turkov v to krščansko apokalipso. Dürer se o Turkih ni učil iz prve roke. Namesto tega se je o osmanski kulturi učil od [[Gentile Bellini|Gentila Bellinija]] po vrnitvi z dvora [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] Te informacije iz druge roke so bile uporabljene za ustvarjanje edinstvenih likov, morda pa so tudi nenamerno spodbudile protiosmansko propagando z ustvarjanjem vzporednice med Osmanskim cesarstvom in Antikristom.<ref name=":5">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> Dürer pri ustvarjanju svojih prizorov uporablja realističen pristop. V prejšnjih upodobitvah Apokalipse so umetniki fantazirali določene vidike dogodka. Namesto okostja na konju, ki predstavlja smrt v ''Štirih jezdecih Apokalipse'', Dürer upodablja shujšanega moškega, ki jaha enako podhranjenega konja. V ''Svetem Janezu, ki je knjigo'', sveti Janez fizično je knjigo, njegovi obrazni izrazi pa so napeti, ko požira strani.<ref>{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John, 1498|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html#overview|access-date=November 10, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Vremenske razmere in rastlinje so prav tako realistične in natančne brez pretiranih pretiravanj. V ''Svetem Janezu, ki kleči pred Kristusom in štiriindvajsetimi starešinami'', je mogoče naravni prizor gradov, pečin, rastlin in majhne reke videti kot kontrast nebeškemu dogodku, ki se odvija zgoraj. Čeprav je prizor kaosa, je vreme v ozadju ''Štirih jezdecev Apokalipse'' mirno. Tudi v prizoru kaosa v ''Odprtju sedmega pečata in orlu'', ki kliče 'Gorje', je dežela mirna in nebesna telesa so tista, ki na zemljo dežujejo nesreče.<ref name=":43">{{Cite book|last=Emmerson|first=Richard|title=The Apocalypse in the Middle Ages|publisher=Cornell University Press|year=1992|isbn=0-8014-9550-4|pages=284–289}}</ref> == Zgodovinski kontekst == V 1490-ih se je po Evropi razširilo prepričanje, ki so ga popularizirale krščanske eshatološke ideje, da se bo svet končal do leta 1500. Ta primer apokalipticizma se je oprl na besedno zvezo »polčas po času«, ki se pojavlja v ''Knjigi Razodetja''. Mnogi so pridigali o apokalipsi, ki prihaja na začetku 16. stoletja, med njimi je bil [[Girolamo Savonarola]]. Drugo umetniško delo, ki izraža to apokaliptično prerokbo o koncu sveta, so ''Mistične jaslice'' [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]].<ref>{{Cite journal|last=Hatfield|first=Rab|date=1995|title=Botticelli's Mystic Nativity, Savonarola and the Millennium|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=58|pages=88–114|doi=10.2307/751506|jstor=751506|s2cid=192637863}}</ref> Ko je bila leta 1498 objavljena prva izdaja Dürerjevih lesorezov, je bila ta ideologija sodnega dne na vrhuncu. V tem obdobju se je pojavljala tudi vse večja grožnja turške invazije v Evropo. Potencialno referenco na to grozečo invazijo lahko vidimo v grafikah ''Mučeništvo svetega Janeza'', ''Odpiranje petega in šestega pečata'', ''Babilonska hotnica'' ter ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ​​''Zver s sedmimi glavami''. Zlasti na teh ploščah lahko like s turbani opazimo kot edinstvene like.<ref name=":52">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> V ''Mučenju svetega Janeza'' so štirje moški s turbani edinstveno oblikovani in imajo individualne reakcije na to, kar se dogaja svetemu Janezu. Postavitev teh Osmanov lahko da perspektivo Dürerjevi izbiri, da jih vključi. V tem lesorezu so Osmani upodobljeni kot poganski mučitelji in opazovalci. Poleg tega bi lahko bili Turki, upodobljeni na ta način, simboli nekrščanskih ver, ki jih bodo premagali dogodki Apokalipse. Najbolj okrašena osmanska figura, druga z leve na sredini odtisa, je morda cesar [[Domicijan]], tukaj upodobljen kot Turek.<ref name=":52" /> V ''Odpiranju petega in šestega pečata'' je figura s turbanom med tistimi, ki poskušajo pobegniti pred potresom. Opaziti je mogoče tudi druge različne figure, kot so kralj, škof, papež in menih; vendar je implicitni Turek združen z bežečimi ženskami in otroki. Ta ločitev bi lahko pripomogla k temu, da bi Turki izgledali manj močni, kot so bili takrat dojemani.<ref name=":52" /> Figure s turbani v ''Babilonski hotnici'' bi lahko predstavljale tuje narode, ki so podvrženi Apokalipsi in jih zapeljuje Babilonska hotnica. Vendar pa za razliko od drugih prisotnih različnih figur implicitni Turek ni le obrnjen s hrbtom proti gledalcu, ampak nosi tudi osmanska oblačila, podobna tistim, ki jih je Domicijan upodobil v ''Mučeništvu svetega Janeza''. To bi lahko nakazovalo, da bi bili Osmani ali druge poganske kulture prvi, ki jih je zapeljala Babilonska hotnica in bi tako bili prvi, ki jih je zahteval Satan.<ref name=":52" /> Zadnji lesorez, kjer so prisotne figure s turbani, je ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ''​​zver s sedmimi glavami''. Tukaj je med drugimi edinstvenimi posamezniki viden Turek, ki izkazuje predanost sedemglavi zveri. To je morda še en poskus predstavitve narodov in religij, ki bodo lažno častili pošast, tematsko Satana, namesto Boga. Druga povezava med osmansko simboliko in zverjo s sedmimi glavami je število sedem. Ne le, da je bila osmanska prestolnica [[Konstantinopel]] zgrajena na sedmih gričih, ampak so verjeli tudi, da bo sedmi sultan vodja Apokalipse. Obstaja napaka glede tega, kdo bo vodil to Apokalipso. Po enem štetju bi bil Mehmed II. sedmi sultan; drugo štetje bi za sedmega sultana postavilo njegovega sina [[Bajazid II.|Bajazida II.]]. Dürer uporablja temo tuje invazije, da bi Osmansko cesarstvo primerjal z Antikristom in njegovo invazijo na Zemljo. Ta metafora daje Osmanskemu cesarstvu moč, da uniči evropsko kulturo, podobno kot biblijska Apokalipsa uniči Zemljo. Vendar je ta oblika simbolike vidna le v štirih od petnajstih lesorezov, zato je lahko prepričljiva kot tema v celotnem ciklu ali pa tudi ne. Dürerjev pravi navdih za te vložke ni znan; turbani so morda preprosto upodobili kogar koli zunaj krščanske vere ali pa je morda res nameraval, da se ta oblika protiosmanske propagande pojavi v njegovem delu. == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Angerer, M. (1986). ''Gothic and Renaissance art in Nuremberg, 1300-1550''. Munich: Prestel-Verlag. * Bartrum, G., Grass, G., Koerner, J. L., & Kuhlemann, U. (2002). ''Albrecht Dürer and his legacy: The graphic work of a Renaissance artist''. London: British Museum. * Emmerson, R. K., & McGinn, B. (1993). ''The Apocalypse in the Middle Ages''. Ithaca, NY: Cornell Univ. Press. * Howe, C., & Pandian, A. (2020). ''Anthropocene unseen: A lexicon''. Goleta, CA: Punctum Books. * Mounce, R. H. (1998). ''The book of revelation''. Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company. * O'Hear, N., & O'Hear, A. (2015). ''Picturing the Apocalypse: The Book of Revelation in the Arts Over Two Millennia''. Oxford University Press. == Zunanje povezave == {{commons category|Albrecht Dürer woodcut series - Apocalypse}} * [https://www.britannica.com/topic/Apocalypse-woodcuts-by-Durer ''Encyclopædia Britannica'' entry] * [http://oak.conncoll.edu/visual/prints/German_prints_Durer_Apocalypse/content/index.html All pieces (Connecticut College Wetmore Print Collection)] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLyMmjm0mFT4whV0D6o8sDC-mOFFCvyJWj Art-history video commentaries on each plate] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] kuiylulc4mzj6kts8o74sq30fkq2d7i 6657902 6657885 2026-04-09T16:04:41Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6657902 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = Dürer_Apocalypse_0.jpg | caption = Naslovna stran druge latinske izdaje serije Apokalipsa (1511) | artist = [[Albrecht Dürer]] | year = 1511 | medium = odtis iz lesorezne gravure }} '''''Apokalipsa''''', pravilno '''''Apokalipsa s slikami''''' ({{langx|la|Apocalipsis cum figuris}}; {{langx|de|Die heimliche Offenbaru[n]g ioh[an]nis}}),<ref>{{cite web|title=Apocalypse Then: Dürer to the Twentieth Century|url=http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905173645/http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Ackland Art Museum}}</ref> je tiskana knjiga [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] iz leta 1498, ki vsebuje petnajst [[lesorez]]ov, ki jih spremlja besedilo. Knjiga prikazuje prizore iz [[Razodetje (Apokalipsa)|knjige Razodetja]] in je Dürerju hitro prinesla slavo po vsej Evropi.<ref>Giulia Bartrum, ''Albrecht Dürer and his Legacy'', 106, 124-125, British Museum Press, 2002, {{ISBN|0-7141-2633-0}}</ref> Ti lesorezi so verjetno črpali iz teoloških nasvetov, zlasti od Johannesa Pirckheimerja, očeta Dürerjevega prijatelja [[Willibald Pirckheimer|Willibalda Pirckheimerja]].<ref name=":6">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Delo na knjigi se je začelo med Dürerjevim prvim potovanjem v Italijo (1494–95),<ref name=":22">{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html|access-date=October 9, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Izdana je bila v [[latinščina|latinščini]] in [[nemščina|nemščini]] v [[Nürnberg]]u leta 1498, v času, ko se je velik del posvetne Evrope bal invazije [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], krščanska Evropa pa je pričakovala možno zadnjo sodbo leta 1500.<ref name=":0">{{Cite web |title=The Apocalypse: The Four Horsemen |url=https://www.rct.uk/collection/800135/the-apocalypse-the-four-horsemen |access-date=October 9, 2020 |website=Royal Collection Trust}}</ref> Dürer je bil založnik in prodajalec te serije,<ref name=":12">{{Cite journal|date=October 1940|title=Illustrations to the Apocalypse by Albrecht Dürer|jstor=40714624|journal=Bulletin of the City Art Museum of St. Louis|volume=25|pages=50–52|author1=T.T. H|issue=4}}</ref> in je postal prvi umetnik, ki je izdal knjigo in si ustvaril avtorske pravice.<ref name=":6" /> Glede na 15 lesorezov se ''Štirje jezdeci Apokalipse'' (ok. 1497–98),<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer: Four Horsemen of the Apocalypse|date=October 2002 |url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/ho_19.73.209.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905022342/http://www.metmuseum.org/TOAH/HD/durr/ho_19.73.209.htm|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> ki se nanašajo na Razodetje {{bibl|Raz 6,1–8}},<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer The Four Horsemen of the Apocalypse, a woodcut|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080820012919/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|archive-date=20 August 2008|access-date=2008-07-29|publisher=BritishMuseum.org}}</ref> pogosto štejejo za najbolj znano delo. Celotna postavitev cikla ima ilustracije na sprednji strani (desno) in besedilo na naslednji hrbtni strani (levo). To bi nakazovalo na pomen ilustracije pred besedilom.<ref name=":22"/> Leta 1511 je Dürer objavil drugo izdajo ''Apokalipse'' v kombinirani izdaji z delom ''Življenje Device Marije'' in ''Veliki pasijon''; izdelovali in prodajali so tudi posamezne odtise.<ref>Bartrum, 124</ref> == Opis == Dürer je prvotno izrezal na hruškov les<ref>{{Cite web|last=Takac|first=Balasz|date=March 24, 2020|title=Reliving History Through Albrecht Dürer's Four Horsemen of the Apocalypse| url=https://www.widewalls.ch/magazine/albrecht-durer-four-horsemen-of-the-apocalypse|access-date=October 9, 2020|website=Widewalls}}</ref> in upodablja ''Knjigo Razodetja'' v 15 lesorezih. Na hrbtni strani Dürer vključuje zapise ''Knjige Razodetja'' v dvostolpčni obliki. To obliko besedila, natisnjenega na eni strani strani in slike na nasprotni strani, je prej uporabljal Dürerjev boter Anton Koberger pri svojem tisku ''Liber chronicarum''. Tema je bila verjetno vzeta iz nizkonemške ''Biblije'', ki jo je Koberger vključil v svojo različico ''Biblije''. Poleg tega je bil Dürer morda izpostavljen tudi lesorezom Strasbourške Biblije.<ref name=":62">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Za distribucijo svojega dela je Dürer ustvaril 15-stransko knjižico, v kateri je lesorez najprej predstavil na desni strani, nato pa opisno besedilo na hrbtni ali levi strani. To bi bilo obratno od tistega, kar se je običajno dogajalo v poznem 15. stoletju, saj je bilo besedilo običajno predstavljeno pred morebitnimi kontekstualnimi slikami. Druga izdaja Dürerjeve serije ''Apokalipse'' je bila kasneje objavljena z dodatno naslovnico, ki prikazuje Devico Marijo, ki se je prikazala svetemu Janezu.<ref name=":12"/> ''Vnebovzetje'', upodobljeno na naslovnici knjige, ki prikazuje Apokalipso, lahko služi kot oblika blagoslova, kar uveljavlja idejo, da bo Devica Marija sama skrbela za tiste, ki bodo skozi Apokalipso nenehno verovali; pobožne ljudi bo vodila v raj.<ref>{{Cite journal|last=Unger|first=Dominic|date=January 1950|title=DID ST. JOHN SEE THE VIRGIN MARY IN GLORY? (Continued)|journal=The Catholic Biblical Quarterly|volume=12|issue=1|pages=75–83|jstor=43720174}}</ref> Dürer je prvotno nameraval vključiti vse prizore iz knjige Razodetja. Vendar pa je Dürerju teološki vpogled verjetno dal Johannes Pirckheimer, čeprav drugi učenjaki trdijo, da bi mu verski posvet lahko dal prošt Sixtus Tucher. Ta nasvet je Dürerju morda pomagal strniti svojo serijo na petnajst lesorezov, ki jih je na koncu objavil.<ref name=":62" /><ref name=":22"/> Prejšnji lesorezi so Knjigo Razodetja upodabljali na nerealističen način, vendar je Dürer po potovanju v Italijo uspel združiti zgodnjo ideologijo in biblijsko ikonografijo s svojo umetniško spretnostjo, da bi ustvaril umetniško delo, ki je bilo realistično, izrazno in praktično za ogled.<ref>{{Cite journal|last=Hall|first=Cynthia|date=Spring 1996|title=Before the Apocalypse: German Prints and Illustrated Books, 1450-1500|journal=Harvard University Art Museums Bulletin|volume=4|issue=2|pages=8–29|jstor=4301526}}</ref> Ena spregledana podrobnost v tej seriji je vključitev osmanskih Turkov v to krščansko apokalipso. Dürer se o Turkih ni učil iz prve roke. Namesto tega se je o osmanski kulturi učil od [[Gentile Bellini|Gentila Bellinija]] po vrnitvi z dvora [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] Te informacije iz druge roke so bile uporabljene za ustvarjanje edinstvenih likov, morda pa so tudi nenamerno spodbudile protiosmansko propagando z ustvarjanjem vzporednice med Osmanskim cesarstvom in Antikristom.<ref name=":5">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> Dürer pri ustvarjanju svojih prizorov uporablja realističen pristop. V prejšnjih upodobitvah Apokalipse so umetniki fantazirali določene vidike dogodka. Namesto okostja na konju, ki predstavlja smrt v ''Štirih jezdecih Apokalipse'', Dürer upodablja shujšanega moškega, ki jaha enako podhranjenega konja. V ''Svetem Janezu, ki je knjigo'', sveti Janez fizično je knjigo, njegovi obrazni izrazi pa so napeti, ko požira strani.<ref>{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John, 1498|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html#overview|access-date=November 10, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Vremenske razmere in rastlinje so prav tako realistične in natančne brez pretiranih pretiravanj. V ''Svetem Janezu, ki kleči pred Kristusom in štiriindvajsetimi starešinami'', je mogoče naravni prizor gradov, pečin, rastlin in majhne reke videti kot kontrast nebeškemu dogodku, ki se odvija zgoraj. Čeprav je prizor kaosa, je vreme v ozadju ''Štirih jezdecev Apokalipse'' mirno. Tudi v prizoru kaosa v ''Odprtju sedmega pečata in orlu'', ki kliče 'Gorje', je dežela mirna in nebesna telesa so tista, ki na zemljo dežujejo nesreče.<ref name=":43">{{Cite book|last=Emmerson|first=Richard|title=The Apocalypse in the Middle Ages|publisher=Cornell University Press|year=1992|isbn=0-8014-9550-4|pages=284–289}}</ref> == Zgodovinski kontekst == V 1490-ih se je po Evropi razširilo prepričanje, ki so ga popularizirale krščanske eshatološke ideje, da se bo svet končal do leta 1500. Ta primer apokalipticizma se je oprl na besedno zvezo »polčas po času«, ki se pojavlja v ''Knjigi Razodetja''. Mnogi so pridigali o apokalipsi, ki prihaja na začetku 16. stoletja, med njimi je bil [[Girolamo Savonarola]]. Drugo umetniško delo, ki izraža to apokaliptično prerokbo o koncu sveta, so ''Mistične jaslice'' [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]].<ref>{{Cite journal|last=Hatfield|first=Rab|date=1995|title=Botticelli's Mystic Nativity, Savonarola and the Millennium|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=58|pages=88–114|doi=10.2307/751506|jstor=751506|s2cid=192637863}}</ref> Ko je bila leta 1498 objavljena prva izdaja Dürerjevih lesorezov, je bila ta ideologija sodnega dne na vrhuncu. V tem obdobju se je pojavljala tudi vse večja grožnja turške invazije v Evropo. Potencialno referenco na to grozečo invazijo lahko vidimo v grafikah ''Mučeništvo svetega Janeza'', ''Odpiranje petega in šestega pečata'', ''Babilonska hotnica'' ter ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ​​''Zver s sedmimi glavami''. Zlasti na teh ploščah lahko like s turbani opazimo kot edinstvene like.<ref name=":52">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> V ''Mučenju svetega Janeza'' so štirje moški s turbani edinstveno oblikovani in imajo individualne reakcije na to, kar se dogaja svetemu Janezu. Postavitev teh Osmanov lahko da perspektivo Dürerjevi izbiri, da jih vključi. V tem lesorezu so Osmani upodobljeni kot poganski mučitelji in opazovalci. Poleg tega bi lahko bili Turki, upodobljeni na ta način, simboli nekrščanskih ver, ki jih bodo premagali dogodki Apokalipse. Najbolj okrašena osmanska figura, druga z leve na sredini odtisa, je morda cesar [[Domicijan]], tukaj upodobljen kot Turek.<ref name=":52" /> V ''Odpiranju petega in šestega pečata'' je figura s turbanom med tistimi, ki poskušajo pobegniti pred potresom. Opaziti je mogoče tudi druge različne figure, kot so kralj, škof, papež in menih; vendar je implicitni Turek združen z bežečimi ženskami in otroki. Ta ločitev bi lahko pripomogla k temu, da bi Turki izgledali manj močni, kot so bili takrat dojemani.<ref name=":52" /> Figure s turbani v ''Babilonski hotnici'' bi lahko predstavljale tuje narode, ki so podvrženi Apokalipsi in jih zapeljuje Babilonska hotnica. Vendar pa za razliko od drugih prisotnih različnih figur implicitni Turek ni le obrnjen s hrbtom proti gledalcu, ampak nosi tudi osmanska oblačila, podobna tistim, ki jih je Domicijan upodobil v ''Mučeništvu svetega Janeza''. To bi lahko nakazovalo, da bi bili Osmani ali druge poganske kulture prvi, ki jih je zapeljala Babilonska hotnica in bi tako bili prvi, ki jih je zahteval Satan.<ref name=":52" /> Zadnji lesorez, kjer so prisotne figure s turbani, je ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ''​​zver s sedmimi glavami''. Tukaj je med drugimi edinstvenimi posamezniki viden Turek, ki izkazuje predanost sedemglavi zveri. To je morda še en poskus predstavitve narodov in religij, ki bodo lažno častili pošast, tematsko Satana, namesto Boga. Druga povezava med osmansko simboliko in zverjo s sedmimi glavami je število sedem. Ne le, da je bila osmanska prestolnica [[Konstantinopel]] zgrajena na sedmih gričih, ampak so verjeli tudi, da bo sedmi sultan vodja Apokalipse. Obstaja napaka glede tega, kdo bo vodil to Apokalipso. Po enem štetju bi bil Mehmed II. sedmi sultan; drugo štetje bi za sedmega sultana postavilo njegovega sina [[Bajazid II.|Bajazida II.]]. Dürer uporablja temo tuje invazije, da bi Osmansko cesarstvo primerjal z Antikristom in njegovo invazijo na Zemljo. Ta metafora daje Osmanskemu cesarstvu moč, da uniči evropsko kulturo, podobno kot biblijska Apokalipsa uniči Zemljo. Vendar je ta oblika simbolike vidna le v štirih od petnajstih lesorezov, zato je lahko prepričljiva kot tema v celotnem ciklu ali pa tudi ne. Dürerjev pravi navdih za te vložke ni znan; turbani so morda preprosto upodobili kogar koli zunaj krščanske vere ali pa je morda res nameraval, da se ta oblika protiosmanske propagande pojavi v njegovem delu. == ''Štirje jezdeci Apokalipse'' == [[File:The Four Horsemen (CBL WEp 0021).jpg|thumb|Četrti lesorez iz serije ''Apokalipsa'', ''Štirje jezdeci Apokalipse'' (1498)]] Četrti lesorez iz cikla ''Apokalipse'', ''Štirje jezdeci Apokalipse'', prikazuje prve štiri od sedmih pečatov, ki jih je treba odpreti, da se Apokalipsa začne.<ref>{{Cite book|last=Scranton|first=Roy|title=Anthropocene Unseen: A Lexicon|publisher=Punctum Books|year=2020|isbn=978-1-950192-5-57|pages=41–45}}</ref> Čeprav so sovražne narave, ti jezdeci nikakor niso povezani s Satanom. Nasprotno, to naravo podob lahko razumemo kot končni konec sveta, ki daje človeštvu pravi konec.<ref>{{Cite book|last=O'Hear|first=Natasha|title=Picturing the Apocalypse: The Book of Revelation in the Arts over Two Millennia|publisher=Oxford University Press|year=2015|isbn=9780199689019}}</ref> Glede na njihove biblijske uvode so prvi štirje pečati in štirje jezdeci ''Osvajanje'', ''Vojna'', ''Lakota'' in ''Smrt''. To je daleč najbolj reproduciran in prepoznaven odtis Apokalipse, saj ima različne krščanske in posvetne simbole ter več referenc v popularni kulturi. Očitna težava teh lesorezov je, da so črno-beli, medtem ko so trije od štirih konjev opisani kot da imajo določen odtenek barve. Dürer to odpravi tako, da konjenike razporedi v obratnem vrstnem redu, kot so poklicani in tako, da izrazito prikaže izbrano orožje vsakega jezdeca.<ref name=":3">{{Cite web|last=Hickson|first=Sally|date=August 9, 2015|title=Albrecht Dürer, The Four Horsemen of the Apocalypse|url=https://smarthistory.org/albrecht-durer-four-horsemen/|access-date=October 10, 2020|website=Smart History}}</ref> Da bi ohranil biblijski vrstni red uvoda, je jezdec na skrajni desni ''Osvajanje''. Dürer označuje ''Osvajanje'' s svojim lokom in puščico ({{bibl|Raz 6,1–2}}). Čeprav puščica ni omenjena, Dürer predstavi ''Osvajanje'', kot da se pripravlja, da jo ustreli. Drugi pečat, ''Vojna'', je drugi jezdec z desne. Njegovo orožje, dolgi meč, je visoko dvignjen in pripravljen za boj ({{bibl|Raz 6,3–4}}). Čeprav naj bi bil Vojna in konj ognjeno rdeč, njegove barve ni mogoče razlikovati od Osvajalčevega konja. ''Lakota'' je jezdec tretji z desne. Tretji pečat vihti luske kot orožje. Čeprav niso neposredni morilec, luske lakote predstavljajo, kako sta bila pšenica in ječmen med apokalipso strogo omejena in visoko cenjena, saj sta bila skoraj iztrebljena, olje in vino pa bi ostala nedotaknjena ({{bibl|Raz 6,3–4}}).<ref>{{Cite book|last=Mounce|first=Robert|title=The Book of Revelation|publisher=William B. Eerdmans Publishing|year=1998|isbn=9780802825377|pages=144}}</ref> Zadnji jezdec, ki se prvi pojavi sinistrodekstralnemu gledalcu, je ''Smrt''. Četrti pečat je najbolj izrazit jezdec, saj je opazno starejši od drugega jezdeca in neverjetno podhranjen. Podobno kot njegov jezdec je tudi Smrtin konj v shujšanem stanju, zdi se, da boleče in neposredno tepta tiste na svoji poti. Za razliko od drugih jezdecev ''Smrt'' ne dobi oprijemljivega orožja. Namesto tega je ''Smrt'' zadolžena za ubijanje vsakogar, ki ostane živ, ko ''Osvajanje'', ''Vojna'' in ''Lakota'' končajo svoje jezdenje ({{bibl|Raz 6,7–8}}).<ref name=":3" /> Vendar pa je Dürer, da bi ohranil doslednost, ''Smrt'' opremil s trizobom, podobnim tistim, ki so bili dani [[Pozejdon]]u v drugih mitih. Končna komponenta tega začetka Apokalipse je bitje, ki se pojavi v spodnjem levem kotu lesoreza. Pošast, opisana kot nekoliko plazilska, ima v ustih škofa in se pripravlja, da ga požre. Ta manjši prizor bi lahko bil vzporednica s protestantsko reformacijo, kjer škof predstavlja prevlado krščanstva, peklensko bitje pa protestantski upor.<ref name=":3" /> Dürer v tem prizoru ne vključi svetega Janeza. To je morda Dürerjev način, da gledalca postavi v svetnikovo mesto, kjer lahko sam opazuje apokalipso in doživi dogodke, ki vodijo do konca sveta. Dürer je bil umetnik z namenom, zato je ta koncept potencialno utemeljen.<ref name=":43"/> == Umetniška dela, navdihnjena z ''apokalipso'' == Jean Duvetova serija z istim imenom, ''Apokalipsa'', je sklop 15 grafik, ki posnemajo temo, ki se je je Dürer lotil v svojem zrelem ciklu. Čeprav gre za isto temo, Duvet ustvarja svoj sklop z uporabo svojega edinstvenega sloga graviranja. Duvetova serija je bila v celoti objavljena leta 1561, prva plošča pa datira 6 let prej, v leto 1555.<ref>{{Cite web|date=January 1, 2020|title=Jean Duvet - French Engraver| url=https://www.britannica.com/biography/Jean-Duvet|access-date=October 17, 2020|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> Flamski umetnik Frans Masereel je ustvaril svojo serijo 26 risb o [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] z naslovom ''Apokalipsa našega časa'' ([[langx|de|Die Apokalypse unserer Zeit}}) med letoma 1940 in 1944. Podobno kot Duvet in Dürer je Masereelova prvotna serija obsegala 25 risb s črnilom. Leta 1953 je svojemu kompletu dodal avtoportret, s čimer je število strani povečal na 26. Na ta cikel je močno vplival Masereelov pobeg iz Pariza leta 1940, ko so nemške čete začele okupirati južno Francijo.<ref>{{Cite web|last=Haas|first=Mechthild|date=April 3, 2010|title=Against the war - Frans Masereel's "Apocalypse of our time"|url=https://www.schader-stiftung.de/galerie/artikel/gegen-den-krieg-frans-masereels-apokalypse-unserer-zeit|access-date=October 17, 2020|website=Schader Stiftung}}</ref> Leta 1943 je Benton Spruance izdelal litografijo z naslovom ''Jezdci apokalipse''. Podobno kot Masereelova ''Apokalipsa našega časa'' tudi Spruance posodobi idejo apokalipse. V tej litografiji jezdeci apokalipse niso poosebljeni pečati biblijskega zvitka; so lovska letala, upodobljena v abstraktnem umetniškem slogu. Velik del Spruanceovega dela se pripisuje posrednim izkušnjam o tem, kaj se dogaja v svetu zunaj njegovega lastnega življenja. Pomen je črpal tudi iz svojih branj, ki so vključevala biblijski fokus, svetnike in druga verska božanstva.<ref>{{Cite journal|last=Sloane|first=Joseph|date=Summer 1958|title=The Lithographs of Benton Spruance|journal=College Art Journal|volume=17|issue=4|pages=404–415|doi=10.2307/774155|jstor=774155}}</ref> == Galerija == <gallery mode=packed heights=250px> File:Dürer Apocalypse 1.jpg|1. Mučeništvo sv. Janeza File:Dürer Apocalypse 2.jpg|2. Janezovo videnje sedmih svečnikov File:Dürer Apocalypse 3.jpg|3. Sv. Janez kleči pred Kristusom in štiriindvajsetimi starešinami File:The Four Horsemen (CBL WEp 0021).jpg|4. Štirje jezdeci Apokalipse File:Dürer Apocalypse 5.jpg|5. Odprtje petega in šestega pečata File:Dürer Apocalypse 6.jpg|6. Štirje angeli, ki zadržujejo vetrove, in zaznamek izvoljenih File:Dürer Apocalypse 7.jpg|7. Hvalnica v čaščenju jagnjeta File:Albrecht Dürer, The Seven Angels with the Trumpets, probably c. 1496-1498, NGA 52559.jpg|8. Odprtje sedmega pečata in orel, ki kliče 'Gorje' File:Dürer woodcut series - Apocalypse 9.jpg|9. Štirje angeli smrti File:Dürer Apocalypse 10.jpg|10. Sveti Janez je knjigo File:Dürer Apocalypse 11.jpg|11. Žena Apokalipse in sedemglavi zmaj File:Dürer Apocalypse 12.jpg|12. Sveti Mihael se bori z zmajem File:Dürer Apocalypse 13.jpg|13. Babilonska hotnica File:Dürer Apocalypse 14.jpg|14. Zver z jagnječjimi rogovi in ​​zver s sedmimi glavami File:Dürer Apocalypse 15.jpg|15. Angel s ključem brezna{{efn|Arhitekturni slog Novega Jeruzalema (v ozadju levo) je bil pod vplivom Dürerjevega domačega kraja Nürnberga..<ref>{{cite book|last=Russell |first=Francis|title=The World of Dürer: 1471–1528|url=https://archive.org/details/worldofdrer14700russ |url-access=registration |others=et al|year=1967|publisher=Time-Life Books|pages=[https://archive.org/details/worldofdrer14700russ/page/69 69], 103}}</ref>}} </gallery> == Opomba == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Angerer, M. (1986). ''Gothic and Renaissance art in Nuremberg, 1300-1550''. Munich: Prestel-Verlag. * Bartrum, G., Grass, G., Koerner, J. L., & Kuhlemann, U. (2002). ''Albrecht Dürer and his legacy: The graphic work of a Renaissance artist''. London: British Museum. * Emmerson, R. K., & McGinn, B. (1993). ''The Apocalypse in the Middle Ages''. Ithaca, NY: Cornell Univ. Press. * Howe, C., & Pandian, A. (2020). ''Anthropocene unseen: A lexicon''. Goleta, CA: Punctum Books. * Mounce, R. H. (1998). ''The book of revelation''. Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company. * O'Hear, N., & O'Hear, A. (2015). ''Picturing the Apocalypse: The Book of Revelation in the Arts Over Two Millennia''. Oxford University Press. == Zunanje povezave == {{commons category|Albrecht Dürer woodcut series - Apocalypse}} * [https://www.britannica.com/topic/Apocalypse-woodcuts-by-Durer ''Encyclopædia Britannica'' entry] * [http://oak.conncoll.edu/visual/prints/German_prints_Durer_Apocalypse/content/index.html All pieces (Connecticut College Wetmore Print Collection)] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLyMmjm0mFT4whV0D6o8sDC-mOFFCvyJWj Art-history video commentaries on each plate] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] 76zbcl25uol4ja31e8uj5s7udtd70mc 6657903 6657902 2026-04-09T16:08:00Z Ljuba24b 92351 /* Galerija */ 6657903 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = Dürer_Apocalypse_0.jpg | caption = Naslovna stran druge latinske izdaje serije Apokalipsa (1511) | artist = [[Albrecht Dürer]] | year = 1511 | medium = odtis iz lesorezne gravure }} '''''Apokalipsa''''', pravilno '''''Apokalipsa s slikami''''' ({{langx|la|Apocalipsis cum figuris}}; {{langx|de|Die heimliche Offenbaru[n]g ioh[an]nis}}),<ref>{{cite web|title=Apocalypse Then: Dürer to the Twentieth Century|url=http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905173645/http://www.ackland.org/art/exhibitions/apocalypse/index.html|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Ackland Art Museum}}</ref> je tiskana knjiga [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] iz leta 1498, ki vsebuje petnajst [[lesorez]]ov, ki jih spremlja besedilo. Knjiga prikazuje prizore iz [[Razodetje (Apokalipsa)|knjige Razodetja]] in je Dürerju hitro prinesla slavo po vsej Evropi.<ref>Giulia Bartrum, ''Albrecht Dürer and his Legacy'', 106, 124-125, British Museum Press, 2002, {{ISBN|0-7141-2633-0}}</ref> Ti lesorezi so verjetno črpali iz teoloških nasvetov, zlasti od Johannesa Pirckheimerja, očeta Dürerjevega prijatelja [[Willibald Pirckheimer|Willibalda Pirckheimerja]].<ref name=":6">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Delo na knjigi se je začelo med Dürerjevim prvim potovanjem v Italijo (1494–95),<ref name=":22">{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html|access-date=October 9, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Izdana je bila v [[latinščina|latinščini]] in [[nemščina|nemščini]] v [[Nürnberg]]u leta 1498, v času, ko se je velik del posvetne Evrope bal invazije [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], krščanska Evropa pa je pričakovala možno zadnjo sodbo leta 1500.<ref name=":0">{{Cite web |title=The Apocalypse: The Four Horsemen |url=https://www.rct.uk/collection/800135/the-apocalypse-the-four-horsemen |access-date=October 9, 2020 |website=Royal Collection Trust}}</ref> Dürer je bil založnik in prodajalec te serije,<ref name=":12">{{Cite journal|date=October 1940|title=Illustrations to the Apocalypse by Albrecht Dürer|jstor=40714624|journal=Bulletin of the City Art Museum of St. Louis|volume=25|pages=50–52|author1=T.T. H|issue=4}}</ref> in je postal prvi umetnik, ki je izdal knjigo in si ustvaril avtorske pravice.<ref name=":6" /> Glede na 15 lesorezov se ''Štirje jezdeci Apokalipse'' (ok. 1497–98),<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer: Four Horsemen of the Apocalypse|date=October 2002 |url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/ho_19.73.209.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905022342/http://www.metmuseum.org/TOAH/HD/durr/ho_19.73.209.htm|archive-date=5 September 2008|access-date=2008-07-28|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> ki se nanašajo na Razodetje {{bibl|Raz 6,1–8}},<ref>{{cite web|title=Albrecht Dürer The Four Horsemen of the Apocalypse, a woodcut|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080820012919/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pd/a/albrecht_d%C3%BCrer_the_four_horsem.aspx|archive-date=20 August 2008|access-date=2008-07-29|publisher=BritishMuseum.org}}</ref> pogosto štejejo za najbolj znano delo. Celotna postavitev cikla ima ilustracije na sprednji strani (desno) in besedilo na naslednji hrbtni strani (levo). To bi nakazovalo na pomen ilustracije pred besedilom.<ref name=":22"/> Leta 1511 je Dürer objavil drugo izdajo ''Apokalipse'' v kombinirani izdaji z delom ''Življenje Device Marije'' in ''Veliki pasijon''; izdelovali in prodajali so tudi posamezne odtise.<ref>Bartrum, 124</ref> == Opis == Dürer je prvotno izrezal na hruškov les<ref>{{Cite web|last=Takac|first=Balasz|date=March 24, 2020|title=Reliving History Through Albrecht Dürer's Four Horsemen of the Apocalypse| url=https://www.widewalls.ch/magazine/albrecht-durer-four-horsemen-of-the-apocalypse|access-date=October 9, 2020|website=Widewalls}}</ref> in upodablja ''Knjigo Razodetja'' v 15 lesorezih. Na hrbtni strani Dürer vključuje zapise ''Knjige Razodetja'' v dvostolpčni obliki. To obliko besedila, natisnjenega na eni strani strani in slike na nasprotni strani, je prej uporabljal Dürerjev boter Anton Koberger pri svojem tisku ''Liber chronicarum''. Tema je bila verjetno vzeta iz nizkonemške ''Biblije'', ki jo je Koberger vključil v svojo različico ''Biblije''. Poleg tega je bil Dürer morda izpostavljen tudi lesorezom Strasbourške Biblije.<ref name=":62">{{Cite book|last=Angerer|first=Martin|title=Gothic and Renaissance Art in Nuremberg, 1300-1550|publisher=Prestel-Verlag|year=1986|isbn=0870994654|pages=272–274}}</ref> Za distribucijo svojega dela je Dürer ustvaril 15-stransko knjižico, v kateri je lesorez najprej predstavil na desni strani, nato pa opisno besedilo na hrbtni ali levi strani. To bi bilo obratno od tistega, kar se je običajno dogajalo v poznem 15. stoletju, saj je bilo besedilo običajno predstavljeno pred morebitnimi kontekstualnimi slikami. Druga izdaja Dürerjeve serije ''Apokalipse'' je bila kasneje objavljena z dodatno naslovnico, ki prikazuje Devico Marijo, ki se je prikazala svetemu Janezu.<ref name=":12"/> ''Vnebovzetje'', upodobljeno na naslovnici knjige, ki prikazuje Apokalipso, lahko služi kot oblika blagoslova, kar uveljavlja idejo, da bo Devica Marija sama skrbela za tiste, ki bodo skozi Apokalipso nenehno verovali; pobožne ljudi bo vodila v raj.<ref>{{Cite journal|last=Unger|first=Dominic|date=January 1950|title=DID ST. JOHN SEE THE VIRGIN MARY IN GLORY? (Continued)|journal=The Catholic Biblical Quarterly|volume=12|issue=1|pages=75–83|jstor=43720174}}</ref> Dürer je prvotno nameraval vključiti vse prizore iz knjige Razodetja. Vendar pa je Dürerju teološki vpogled verjetno dal Johannes Pirckheimer, čeprav drugi učenjaki trdijo, da bi mu verski posvet lahko dal prošt Sixtus Tucher. Ta nasvet je Dürerju morda pomagal strniti svojo serijo na petnajst lesorezov, ki jih je na koncu objavil.<ref name=":62" /><ref name=":22"/> Prejšnji lesorezi so Knjigo Razodetja upodabljali na nerealističen način, vendar je Dürer po potovanju v Italijo uspel združiti zgodnjo ideologijo in biblijsko ikonografijo s svojo umetniško spretnostjo, da bi ustvaril umetniško delo, ki je bilo realistično, izrazno in praktično za ogled.<ref>{{Cite journal|last=Hall|first=Cynthia|date=Spring 1996|title=Before the Apocalypse: German Prints and Illustrated Books, 1450-1500|journal=Harvard University Art Museums Bulletin|volume=4|issue=2|pages=8–29|jstor=4301526}}</ref> Ena spregledana podrobnost v tej seriji je vključitev osmanskih Turkov v to krščansko apokalipso. Dürer se o Turkih ni učil iz prve roke. Namesto tega se je o osmanski kulturi učil od [[Gentile Bellini|Gentila Bellinija]] po vrnitvi z dvora [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] Te informacije iz druge roke so bile uporabljene za ustvarjanje edinstvenih likov, morda pa so tudi nenamerno spodbudile protiosmansko propagando z ustvarjanjem vzporednice med Osmanskim cesarstvom in Antikristom.<ref name=":5">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> Dürer pri ustvarjanju svojih prizorov uporablja realističen pristop. V prejšnjih upodobitvah Apokalipse so umetniki fantazirali določene vidike dogodka. Namesto okostja na konju, ki predstavlja smrt v ''Štirih jezdecih Apokalipse'', Dürer upodablja shujšanega moškega, ki jaha enako podhranjenega konja. V ''Svetem Janezu, ki je knjigo'', sveti Janez fizično je knjigo, njegovi obrazni izrazi pa so napeti, ko požira strani.<ref>{{Cite web|title=The Apocalypse of Saint John, 1498|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.141215.html#overview|access-date=November 10, 2020|website=National Gallery of Art}}</ref> Vremenske razmere in rastlinje so prav tako realistične in natančne brez pretiranih pretiravanj. V ''Svetem Janezu, ki kleči pred Kristusom in štiriindvajsetimi starešinami'', je mogoče naravni prizor gradov, pečin, rastlin in majhne reke videti kot kontrast nebeškemu dogodku, ki se odvija zgoraj. Čeprav je prizor kaosa, je vreme v ozadju ''Štirih jezdecev Apokalipse'' mirno. Tudi v prizoru kaosa v ''Odprtju sedmega pečata in orlu'', ki kliče 'Gorje', je dežela mirna in nebesna telesa so tista, ki na zemljo dežujejo nesreče.<ref name=":43">{{Cite book|last=Emmerson|first=Richard|title=The Apocalypse in the Middle Ages|publisher=Cornell University Press|year=1992|isbn=0-8014-9550-4|pages=284–289}}</ref> == Zgodovinski kontekst == V 1490-ih se je po Evropi razširilo prepričanje, ki so ga popularizirale krščanske eshatološke ideje, da se bo svet končal do leta 1500. Ta primer apokalipticizma se je oprl na besedno zvezo »polčas po času«, ki se pojavlja v ''Knjigi Razodetja''. Mnogi so pridigali o apokalipsi, ki prihaja na začetku 16. stoletja, med njimi je bil [[Girolamo Savonarola]]. Drugo umetniško delo, ki izraža to apokaliptično prerokbo o koncu sveta, so ''Mistične jaslice'' [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]].<ref>{{Cite journal|last=Hatfield|first=Rab|date=1995|title=Botticelli's Mystic Nativity, Savonarola and the Millennium|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=58|pages=88–114|doi=10.2307/751506|jstor=751506|s2cid=192637863}}</ref> Ko je bila leta 1498 objavljena prva izdaja Dürerjevih lesorezov, je bila ta ideologija sodnega dne na vrhuncu. V tem obdobju se je pojavljala tudi vse večja grožnja turške invazije v Evropo. Potencialno referenco na to grozečo invazijo lahko vidimo v grafikah ''Mučeništvo svetega Janeza'', ''Odpiranje petega in šestega pečata'', ''Babilonska hotnica'' ter ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ​​''Zver s sedmimi glavami''. Zlasti na teh ploščah lahko like s turbani opazimo kot edinstvene like.<ref name=":52">{{Cite book|last=Harper|first=James|title=The Turk and Islam in the Western eye, 1450-1750 : visual imagery before orientalism|publisher=Routledge|year=2017|isbn=9781351539852|pages=155–178}}</ref> V ''Mučenju svetega Janeza'' so štirje moški s turbani edinstveno oblikovani in imajo individualne reakcije na to, kar se dogaja svetemu Janezu. Postavitev teh Osmanov lahko da perspektivo Dürerjevi izbiri, da jih vključi. V tem lesorezu so Osmani upodobljeni kot poganski mučitelji in opazovalci. Poleg tega bi lahko bili Turki, upodobljeni na ta način, simboli nekrščanskih ver, ki jih bodo premagali dogodki Apokalipse. Najbolj okrašena osmanska figura, druga z leve na sredini odtisa, je morda cesar [[Domicijan]], tukaj upodobljen kot Turek.<ref name=":52" /> V ''Odpiranju petega in šestega pečata'' je figura s turbanom med tistimi, ki poskušajo pobegniti pred potresom. Opaziti je mogoče tudi druge različne figure, kot so kralj, škof, papež in menih; vendar je implicitni Turek združen z bežečimi ženskami in otroki. Ta ločitev bi lahko pripomogla k temu, da bi Turki izgledali manj močni, kot so bili takrat dojemani.<ref name=":52" /> Figure s turbani v ''Babilonski hotnici'' bi lahko predstavljale tuje narode, ki so podvrženi Apokalipsi in jih zapeljuje Babilonska hotnica. Vendar pa za razliko od drugih prisotnih različnih figur implicitni Turek ni le obrnjen s hrbtom proti gledalcu, ampak nosi tudi osmanska oblačila, podobna tistim, ki jih je Domicijan upodobil v ''Mučeništvu svetega Janeza''. To bi lahko nakazovalo, da bi bili Osmani ali druge poganske kulture prvi, ki jih je zapeljala Babilonska hotnica in bi tako bili prvi, ki jih je zahteval Satan.<ref name=":52" /> Zadnji lesorez, kjer so prisotne figure s turbani, je ''Zver z jagnječjimi rogovi'' in ''​​zver s sedmimi glavami''. Tukaj je med drugimi edinstvenimi posamezniki viden Turek, ki izkazuje predanost sedemglavi zveri. To je morda še en poskus predstavitve narodov in religij, ki bodo lažno častili pošast, tematsko Satana, namesto Boga. Druga povezava med osmansko simboliko in zverjo s sedmimi glavami je število sedem. Ne le, da je bila osmanska prestolnica [[Konstantinopel]] zgrajena na sedmih gričih, ampak so verjeli tudi, da bo sedmi sultan vodja Apokalipse. Obstaja napaka glede tega, kdo bo vodil to Apokalipso. Po enem štetju bi bil Mehmed II. sedmi sultan; drugo štetje bi za sedmega sultana postavilo njegovega sina [[Bajazid II.|Bajazida II.]]. Dürer uporablja temo tuje invazije, da bi Osmansko cesarstvo primerjal z Antikristom in njegovo invazijo na Zemljo. Ta metafora daje Osmanskemu cesarstvu moč, da uniči evropsko kulturo, podobno kot biblijska Apokalipsa uniči Zemljo. Vendar je ta oblika simbolike vidna le v štirih od petnajstih lesorezov, zato je lahko prepričljiva kot tema v celotnem ciklu ali pa tudi ne. Dürerjev pravi navdih za te vložke ni znan; turbani so morda preprosto upodobili kogar koli zunaj krščanske vere ali pa je morda res nameraval, da se ta oblika protiosmanske propagande pojavi v njegovem delu. == ''Štirje jezdeci Apokalipse'' == [[File:The Four Horsemen (CBL WEp 0021).jpg|thumb|Četrti lesorez iz serije ''Apokalipsa'', ''Štirje jezdeci Apokalipse'' (1498)]] Četrti lesorez iz cikla ''Apokalipse'', ''Štirje jezdeci Apokalipse'', prikazuje prve štiri od sedmih pečatov, ki jih je treba odpreti, da se Apokalipsa začne.<ref>{{Cite book|last=Scranton|first=Roy|title=Anthropocene Unseen: A Lexicon|publisher=Punctum Books|year=2020|isbn=978-1-950192-5-57|pages=41–45}}</ref> Čeprav so sovražne narave, ti jezdeci nikakor niso povezani s Satanom. Nasprotno, to naravo podob lahko razumemo kot končni konec sveta, ki daje človeštvu pravi konec.<ref>{{Cite book|last=O'Hear|first=Natasha|title=Picturing the Apocalypse: The Book of Revelation in the Arts over Two Millennia|publisher=Oxford University Press|year=2015|isbn=9780199689019}}</ref> Glede na njihove biblijske uvode so prvi štirje pečati in štirje jezdeci ''Osvajanje'', ''Vojna'', ''Lakota'' in ''Smrt''. To je daleč najbolj reproduciran in prepoznaven odtis Apokalipse, saj ima različne krščanske in posvetne simbole ter več referenc v popularni kulturi. Očitna težava teh lesorezov je, da so črno-beli, medtem ko so trije od štirih konjev opisani kot da imajo določen odtenek barve. Dürer to odpravi tako, da konjenike razporedi v obratnem vrstnem redu, kot so poklicani in tako, da izrazito prikaže izbrano orožje vsakega jezdeca.<ref name=":3">{{Cite web|last=Hickson|first=Sally|date=August 9, 2015|title=Albrecht Dürer, The Four Horsemen of the Apocalypse|url=https://smarthistory.org/albrecht-durer-four-horsemen/|access-date=October 10, 2020|website=Smart History}}</ref> Da bi ohranil biblijski vrstni red uvoda, je jezdec na skrajni desni ''Osvajanje''. Dürer označuje ''Osvajanje'' s svojim lokom in puščico ({{bibl|Raz 6,1–2}}). Čeprav puščica ni omenjena, Dürer predstavi ''Osvajanje'', kot da se pripravlja, da jo ustreli. Drugi pečat, ''Vojna'', je drugi jezdec z desne. Njegovo orožje, dolgi meč, je visoko dvignjen in pripravljen za boj ({{bibl|Raz 6,3–4}}). Čeprav naj bi bil Vojna in konj ognjeno rdeč, njegove barve ni mogoče razlikovati od Osvajalčevega konja. ''Lakota'' je jezdec tretji z desne. Tretji pečat vihti luske kot orožje. Čeprav niso neposredni morilec, luske lakote predstavljajo, kako sta bila pšenica in ječmen med apokalipso strogo omejena in visoko cenjena, saj sta bila skoraj iztrebljena, olje in vino pa bi ostala nedotaknjena ({{bibl|Raz 6,3–4}}).<ref>{{Cite book|last=Mounce|first=Robert|title=The Book of Revelation|publisher=William B. Eerdmans Publishing|year=1998|isbn=9780802825377|pages=144}}</ref> Zadnji jezdec, ki se prvi pojavi sinistrodekstralnemu gledalcu, je ''Smrt''. Četrti pečat je najbolj izrazit jezdec, saj je opazno starejši od drugega jezdeca in neverjetno podhranjen. Podobno kot njegov jezdec je tudi Smrtin konj v shujšanem stanju, zdi se, da boleče in neposredno tepta tiste na svoji poti. Za razliko od drugih jezdecev ''Smrt'' ne dobi oprijemljivega orožja. Namesto tega je ''Smrt'' zadolžena za ubijanje vsakogar, ki ostane živ, ko ''Osvajanje'', ''Vojna'' in ''Lakota'' končajo svoje jezdenje ({{bibl|Raz 6,7–8}}).<ref name=":3" /> Vendar pa je Dürer, da bi ohranil doslednost, ''Smrt'' opremil s trizobom, podobnim tistim, ki so bili dani [[Pozejdon]]u v drugih mitih. Končna komponenta tega začetka Apokalipse je bitje, ki se pojavi v spodnjem levem kotu lesoreza. Pošast, opisana kot nekoliko plazilska, ima v ustih škofa in se pripravlja, da ga požre. Ta manjši prizor bi lahko bil vzporednica s protestantsko reformacijo, kjer škof predstavlja prevlado krščanstva, peklensko bitje pa protestantski upor.<ref name=":3" /> Dürer v tem prizoru ne vključi svetega Janeza. To je morda Dürerjev način, da gledalca postavi v svetnikovo mesto, kjer lahko sam opazuje apokalipso in doživi dogodke, ki vodijo do konca sveta. Dürer je bil umetnik z namenom, zato je ta koncept potencialno utemeljen.<ref name=":43"/> == Umetniška dela, navdihnjena z ''apokalipso'' == Jean Duvetova serija z istim imenom, ''Apokalipsa'', je sklop 15 grafik, ki posnemajo temo, ki se je je Dürer lotil v svojem zrelem ciklu. Čeprav gre za isto temo, Duvet ustvarja svoj sklop z uporabo svojega edinstvenega sloga graviranja. Duvetova serija je bila v celoti objavljena leta 1561, prva plošča pa datira 6 let prej, v leto 1555.<ref>{{Cite web|date=January 1, 2020|title=Jean Duvet - French Engraver| url=https://www.britannica.com/biography/Jean-Duvet|access-date=October 17, 2020|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> Flamski umetnik Frans Masereel je ustvaril svojo serijo 26 risb o [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] z naslovom ''Apokalipsa našega časa'' ([[langx|de|Die Apokalypse unserer Zeit}}) med letoma 1940 in 1944. Podobno kot Duvet in Dürer je Masereelova prvotna serija obsegala 25 risb s črnilom. Leta 1953 je svojemu kompletu dodal avtoportret, s čimer je število strani povečal na 26. Na ta cikel je močno vplival Masereelov pobeg iz Pariza leta 1940, ko so nemške čete začele okupirati južno Francijo.<ref>{{Cite web|last=Haas|first=Mechthild|date=April 3, 2010|title=Against the war - Frans Masereel's "Apocalypse of our time"|url=https://www.schader-stiftung.de/galerie/artikel/gegen-den-krieg-frans-masereels-apokalypse-unserer-zeit|access-date=October 17, 2020|website=Schader Stiftung}}</ref> Leta 1943 je Benton Spruance izdelal litografijo z naslovom ''Jezdci apokalipse''. Podobno kot Masereelova ''Apokalipsa našega časa'' tudi Spruance posodobi idejo apokalipse. V tej litografiji jezdeci apokalipse niso poosebljeni pečati biblijskega zvitka; so lovska letala, upodobljena v abstraktnem umetniškem slogu. Velik del Spruanceovega dela se pripisuje posrednim izkušnjam o tem, kaj se dogaja v svetu zunaj njegovega lastnega življenja. Pomen je črpal tudi iz svojih branj, ki so vključevala biblijski fokus, svetnike in druga verska božanstva.<ref>{{Cite journal|last=Sloane|first=Joseph|date=Summer 1958|title=The Lithographs of Benton Spruance|journal=College Art Journal|volume=17|issue=4|pages=404–415|doi=10.2307/774155|jstor=774155}}</ref> == Galerija == <gallery mode=packed heights=250px> File:Dürer Apocalypse 1.jpg|1. Mučeništvo sv. Janeza File:Dürer Apocalypse 2.jpg|2. Janezovo videnje sedmih svečnikov File:Dürer Apocalypse 3.jpg|3. Sv. Janez kleči pred Kristusom in štiriindvajsetimi starešinami File:The Four Horsemen (CBL WEp 0021).jpg|4. Štirje jezdeci Apokalipse File:Dürer Apocalypse 5.jpg|5. Odprtje petega in šestega pečata File:Dürer Apocalypse 6.jpg|6. Štirje angeli, ki zadržujejo vetrove, in zaznamek izvoljenih File:Dürer Apocalypse 7.jpg|7. Hvalnica v čaščenju jagnjeta File:Albrecht Dürer, The Seven Angels with the Trumpets, probably c. 1496-1498, NGA 52559.jpg|8. Odprtje sedmega pečata in orel, ki kliče 'Gorje' File:Dürer woodcut series - Apocalypse 9.jpg|9. Štirje angeli smrti File:Dürer Apocalypse 10.jpg|10. Sveti Janez požira knjigo File:Dürer Apocalypse 11.jpg|11. žena obdana s soncem in zmaj s sedmimi glavami File:Dürer Apocalypse 12.jpg|12. Sveti Mihael in angeli se borijo z zmajem File:Dürer Apocalypse 13.jpg|13. Babilonska hotnica File:Dürer Apocalypse 14.jpg|14. Zver z jagnječjimi rogovi in ​​zver s sedmimi glavami File:Dürer Apocalypse 15.jpg|15. Angel s ključem brezna{{efn|Arhitekturni slog Novega Jeruzalema (v ozadju levo) je bil pod vplivom Dürerjevega domačega kraja Nürnberga..<ref>{{cite book|last=Russell |first=Francis|title=The World of Dürer: 1471–1528|url=https://archive.org/details/worldofdrer14700russ |url-access=registration |others=et al|year=1967|publisher=Time-Life Books|pages=[https://archive.org/details/worldofdrer14700russ/page/69 69], 103}}</ref>}} </gallery> == Opomba == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Angerer, M. (1986). ''Gothic and Renaissance art in Nuremberg, 1300-1550''. Munich: Prestel-Verlag. * Bartrum, G., Grass, G., Koerner, J. L., & Kuhlemann, U. (2002). ''Albrecht Dürer and his legacy: The graphic work of a Renaissance artist''. London: British Museum. * Emmerson, R. K., & McGinn, B. (1993). ''The Apocalypse in the Middle Ages''. Ithaca, NY: Cornell Univ. Press. * Howe, C., & Pandian, A. (2020). ''Anthropocene unseen: A lexicon''. Goleta, CA: Punctum Books. * Mounce, R. H. (1998). ''The book of revelation''. Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company. * O'Hear, N., & O'Hear, A. (2015). ''Picturing the Apocalypse: The Book of Revelation in the Arts Over Two Millennia''. Oxford University Press. == Zunanje povezave == {{commons category|Albrecht Dürer woodcut series - Apocalypse}} * [https://www.britannica.com/topic/Apocalypse-woodcuts-by-Durer ''Encyclopædia Britannica'' entry] * [http://oak.conncoll.edu/visual/prints/German_prints_Durer_Apocalypse/content/index.html All pieces (Connecticut College Wetmore Print Collection)] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLyMmjm0mFT4whV0D6o8sDC-mOFFCvyJWj Art-history video commentaries on each plate] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] scj2msar6su82d7y2n0wup7hefz9k0u 0 600756 6657913 2026-04-09T16:30:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657913 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Albrecht Dürer, Four Naked Women, 1497, NGA 6580.jpg | caption=''Štiri čarovnice'', odtis v National Gallery of Art, Washington, D.C. | title=''Štiri čarovnice'' | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1497 | type=gravura, obrezana znotraj platemarka | height_metric=21,6 | width_metric=15,6 | metric_unit=cm }} '''Štiri gole ženske''' ali '''Štiri čarovnice''' ({{langx|de|Die Vier Hexen}}) ali '''Prizor v bordelu''' so naslovi, ki jih je leta 1497 dal grafiki nemški renesančni umetnik [[Albrecht Dürer]].<ref name="H241">Hutchison, p. 241</ref><ref name="Br129">Brion, p. 129</ref> Gre za eno njegovih najzgodnejših podpisanih grafik<ref name="s143">Stumpel, p. 143</ref> in prikazuje štiri bujne gole ženske, zarotniško zbrane v krogu v zaprtem notranjem okolju, morda kopališču,<ref name="s157">Stumpel, p. 157</ref> ki ima vhode z obeh strani. Čeprav je slika očitno erotična, majhen rogat demon v levem portalu, ki morda predstavlja skušnjavo,<ref name="s156">Stumpel, p. 156</ref> gleda ven in drži v plamenih zajet lovski predmet. Grafika je bila predmet dolgotrajne in obsežne znanstvene analize, zato ostaja enigmatična in v njegovih spisih ni ničesar, kar bi kazalo na njegov namen.<ref>Callow, p. 143</ref> Ni soglasja o njeni temi ali predvidenem pomenu, umetnostni zgodovinarji pa jo povezujejo bodisi z lovom na čarovnice bodisi s figurami iz klasične mitologije. Ženske stojijo pod visečo kroglo ali globusom in pred odprtim kamnitim oknom, ki glede na človeško lobanjo in stegensko kost, postavljeno nasproti nje, morda predstavlja prehod v smrt,<ref name="Nürnberg15">Nürnberg, p. 15</ref> in da so ženske vpletene v nekakšen zlobni načrt, morda povezan z inkvizicijsko razpravo ''Malleus Maleficarum'' iz leta 1487.<ref name="BM">"[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=765010&partId=1&images=true The Four Witches; a group of four nude women standing underneath a sphere]". British Museum. Retrieved 1 September 2018</ref> Alternativno stališče je, da ženske predstavljajo grške ali rimske boginje, morda Hekato, zavetnico zle magije, strupenih rastlin in duhov, ali njeno zemeljsko dvojnico Diano.<ref name="RI">"[https://risdmuseum.org/art_design/objects/342_the_four_witches The Brilliant Line: Following the Early Modern Engraver, 1480-1650]". Rhode Island School of Design, 2009. Retrieved 2 September 2018</ref> Dürerjev monogram ''AD'' je na sredini tal. Obstajajo številni originalni odtisi, ki jih hranijo številni večji muzeji. == Opis == Ženske so nameščene v majhnem notranjem prostoru z oknom, vanj pa je mogoče vstopiti ali izstopiti z dveh strani. Majhen hudič v levi vdolbini, ki naj bi predstavljal zlo, kot je anatomija sesalcev, vključno z zadnjimi nogami, drži v kremplju nejasno opisan predmet, ki je videti kot palice in kos vrvice,<ref name="s146">Stumpel, p. 146</ref> morda pa gre za sodobno napravo za lov na ptice in perutnino.<ref name="s150">Stumpel, p. 150</ref> Hudičeva oblika in kretnje so zelo podobne majhni pošasti, podobni netopirju, v Dürerjevih ''Sanjah zdravnika'' iz let 1498–99, grafiki, ki je po času in slogu podobna ''Štirim čarovnicam''.<ref name="m13">Minott, p. 13</ref><ref name="s154">Stumpel, p. 154</ref> Različne pričeske in pokrivala kažejo, da ženske prihajajo iz različnih družbenih slojev;<ref name="p27">Pelaez, p. 27</ref> različne vrste pokrival so se pogosto uporabljale v srednjeveških in zgodnjerenesančnih slikah za prikaz družbenih in moralnih vidikov posameznika. To je še posebej veljalo v Nürnbergu, kjer je nürnberški svet izdal smernice o tej zadevi. Ženska na levi nosi ''Haube'' (vrsta kape, v nemščini ''Festhaube''), ki je običajno namenjena poročenim ženskam. Ženska na skrajni desni, obrnjena proti gledalcu, nosi dolgo prepognjeno tančico (''Schleier''), kar kaže na to, da prihaja iz srednjega razreda.<ref name="s158">Stumpel, p. 158</ref> V tej zgodnji fazi svojega življenja se je Dürer boril z omejitvami risanja za graviranje in upodabljanja aktov. V primerjavi z njegovimi akti v skoraj sodobnem delu ''Mala sreča'', ki prikazuje žensko satirico, ki doji svojega dojenčka ali ''Pokora svetega Janeza Zlatousta'', se zdi, da se trenutno delo bolj zanaša na renesančne prototipe, čeprav so po mnenju umetnostnega zgodovinarja Charlesa Ilsleyja Minotta »višji, močnejši in bolj graciozni«.<ref name="m11">Minott, p. 11</ref> == Interpretacija == [[File:Albrecht Dürer, The Dream of the Doctor (Temptation of the Idler), 1498-1499, NGA 6599.jpg|220px|left|thumb|Albrecht Dürer, ''Doktorjeve sanje'', grafika, 1498–99. Ta grafika podobno povezuje golo figuro z diabolično aktivnostjo.]] Kot pri mnogih Dürerjevih grafikah je predvideni pomen ali vir nejasen; čeprav je bila predmet široke znanstvene analize, ni bilo pravega soglasja.<ref>Hults, p. 85</ref> Možne interpretacije segajo od štirih letnih časov in štirih elementov do Afrodite (tukaj jo predstavlja ženska na desni, ki nosi mirtin venec)<ref name="H241" /> in Gracije, Treh usod ali preprosteje štirih čarovnic ali štirih deklet v bordelu.<ref name="s144">Stumpel, p. 144</ref> Umetnostni zgodovinar Marcel Briton meni, da delo morda nima nobenega posebnega pomena in je preprosto portret štirih golih figur, »muha mladega umetnika, ki ga je motila puritanska konvencionalnost njegovih someščanov«.<ref name="Br129" /> Ker Dürer delu ni dal naslova, je skozi stoletja dobilo veliko naslovov. Ko je Karel van Mander leta 1604 sliko prvič opisal, je zapisal, da vsebuje »tri ali štiri gole ženske, ki so videti natanko tako kot tri gracije«. Med pogostimi naslovi so bili ''Prizor v bordelu'', ''Prizor čarovništva'', ''Venera in tri gracije'', ''Letni časi'', ''Štirje temperamenti'' ter ''Zanimivosti o Diani in Hekati''.<ref name="ms">Sullivan, pp. 332-401</ref> === Čarovništvo === Človeška lobanja in kost, ki sta ostali na tleh, sta namenjeni bodisi kot opomnik na smrt bodisi kot simbol magije in priklica.<ref>"[https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/34303/four-witches The Four Witches]". National Galleries of Scotland. Retrieved 1 September 2018</ref> Čarovnice so morda mizoginistično povezane z »Malleus maleficarum« (Kladivo čarovnic), »virulentno diatribo«[21], ki sta jo leta 1487 napisala dominikanska meniha in inkvizitorja Heinrich Kramer in Jacob Sprenger. Knjiga je podpirala iztrebljanje čarovnic in tako razvila zapleteno in podrobno pravno in teološko teorijo, ki je upravičila njeno razpravo.[10] Albrecht Dürer, Čarovnica, ki jaha vzvratno na kozi, gravura, ok. 1500 Ker so ženske roke večinoma skrite, se ne domneva, da se slika nanaša na kakšno določeno dejavnost ali dogodek. Vendar pa je bilo v tistem času splošno prepričanje, da bodo moški, ki so imeli spolne odnose s tako imenovanimi hudiči, kasneje trpeli zaradi bolezni in impotence. Okoli leta 1500 je Dürer ustvaril delo Čarovnica, ki jaha nazaj na kozi, ki po mnenju umetnostne zgodovinarke Margaret Sullivan, tako kot trenutno delo, odraža »fascinacijo nad spodnjo platjo antičnega sveta in ne zanimanja za priročnike o čarovnicah ali prepričljivo zaskrbljenost zaradi čarovništva kot kaznivega dejanja«.[22] V tem kontekstu se gravura včasih preučuje skupaj z gravuro. Gravura je v marsičem podobna delu Hansa Baldunga Griena Začarani ženin, ki je bilo dokončano leto pred njegovo smrtjo leta 1545. Vendar je pomembno omeniti, da dela Dürerja in Baldunga, čeprav so sodobna z delom »Malleus maleficarum«, izvirajo iz obdobja pred razširjenim izbruhom moralne panike, ki je vodila do lova na čarovnice v poznem 16. in 17. stoletju. Po mnenju Sullivanove »dela Direrja in Baldunga pripadajo zgodnejšemu obdobju, pričajo o drugačni občutljivosti in so jih ustvarili umetniki, ki niso mogli predvideti grozljivih časov, ki so prišli«.[22] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * Brion, Marcel. ''Dürer''. London: Thames and Hudson, 1960. * Callow, John. ''Embracing the Darkness: A Cultural History of Witchcraft''. I.B.Tauris, 2017. * Jane Campbell Hutchison. ''Albrecht Durer: A Guide to Research''. New York: Garland, 2000. {{ISBN|978-0-8153-2114-9}} * Hults, Linda. ''The Witch as Muse: Art, Gender, and Power in Early Modern Europe''. University of Pennsylvania, 2005. {{ISBN|978-0-8122-3869-3}} * Minott, Charles Ilsley. "Albrecht Dürer: The Early Graphic Works". ''Record of the Art Museum, Princeton University''. Volume. 30, No. 2, 1970. pp.&nbsp;7–27. * Nürnberg, Verlag Hans Carl. ''Dürer in Dublin: Engravings and woodcuts of Albrecht Dürer''. Chester Beatty Library, 1983. {{ISBN|978-3-4180-0474-7}} * Pelaez, Joe. ''An Outline of the Original Witchcraft''. AuthorHouse, 2014. {{ISBN|978-1-4969-4079-7}} * Sander, Jochen (ed). ''Dürer: His Art in Context''. Frankfurt: Städel Museum & Prestel, 2013. {{ISBN|3-7913-5317-9}} * Schoch, Rainer; Mende, Matthias; Scherbaum, Anna. ''Albrecht Dürer: Das druckgraphische Werk, Bd. 3: Buchillustrationen''. Prestel; Auflage, 2004. {{ISBN|978-3-7913-2626-9}} * Stumpel, Jeroen. "The Foul Fowler Found out: On a Key Motif in Dürer's ''Four Witches''". ''Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art''. Volume 30, No. 3/4, 2003. pp.&nbsp;143–160. * Sullivan, Margaret. "The Witches of Durer and Hans Baldung Grien". ''Renaissance Quarterly''. Volume 53, Nr 2, 2000. pp.&nbsp;332–401. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1497]] 0swmgyhn2oxhd5g3tufipw49a27sl84 6657947 6657913 2026-04-09T18:37:49Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6657947 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Albrecht Dürer, Four Naked Women, 1497, NGA 6580.jpg | caption=''Štiri čarovnice'', odtis v National Gallery of Art, Washington, D.C. | title=''Štiri čarovnice'' | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1497 | type=gravura, obrezana znotraj platemarka | height_metric=21,6 | width_metric=15,6 | metric_unit=cm }} '''Štiri gole ženske''' ali '''Štiri čarovnice''' ({{langx|de|Die Vier Hexen}}) ali '''Prizor v bordelu''' so naslovi, ki jih je leta 1497 dal grafiki nemški renesančni umetnik [[Albrecht Dürer]].<ref name="H241">Hutchison, p. 241</ref><ref name="Br129">Brion, p. 129</ref> Gre za eno njegovih najzgodnejših podpisanih grafik<ref name="s143">Stumpel, p. 143</ref> in prikazuje štiri bujne gole ženske, zarotniško zbrane v krogu v zaprtem notranjem okolju, morda kopališču,<ref name="s157">Stumpel, p. 157</ref> ki ima vhode z obeh strani. Čeprav je slika očitno erotična, majhen rogat demon v levem portalu, ki morda predstavlja skušnjavo,<ref name="s156">Stumpel, p. 156</ref> gleda ven in drži v plamenih zajet lovski predmet. Grafika je bila predmet dolgotrajne in obsežne znanstvene analize, zato ostaja enigmatična in v njegovih spisih ni ničesar, kar bi kazalo na njegov namen.<ref>Callow, p. 143</ref> Ni soglasja o njeni temi ali predvidenem pomenu, umetnostni zgodovinarji pa jo povezujejo bodisi z lovom na čarovnice bodisi s figurami iz klasične mitologije. Ženske stojijo pod visečo kroglo ali globusom in pred odprtim kamnitim oknom, ki glede na človeško lobanjo in stegensko kost, postavljeno nasproti nje, morda predstavlja prehod v smrt,<ref name="Nürnberg15">Nürnberg, p. 15</ref> in da so ženske vpletene v nekakšen zlobni načrt, morda povezan z inkvizicijsko razpravo ''Malleus Maleficarum'' iz leta 1487.<ref name="BM">"[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=765010&partId=1&images=true The Four Witches; a group of four nude women standing underneath a sphere]". British Museum. Retrieved 1 September 2018</ref> Alternativno stališče je, da ženske predstavljajo grške ali rimske boginje, morda Hekato, zavetnico zle magije, strupenih rastlin in duhov, ali njeno zemeljsko dvojnico Diano.<ref name="RI">"[https://risdmuseum.org/art_design/objects/342_the_four_witches The Brilliant Line: Following the Early Modern Engraver, 1480-1650]". Rhode Island School of Design, 2009. Retrieved 2 September 2018</ref> Dürerjev monogram ''AD'' je na sredini tal. Obstajajo številni originalni odtisi, ki jih hranijo številni večji muzeji. == Opis == Ženske so nameščene v majhnem notranjem prostoru z oknom, vanj pa je mogoče vstopiti ali izstopiti z dveh strani. Majhen hudič v levi vdolbini, ki naj bi predstavljal zlo, kot je anatomija sesalcev, vključno z zadnjimi nogami, drži v kremplju nejasno opisan predmet, ki je videti kot palice in kos vrvice,<ref name="s146">Stumpel, p. 146</ref> morda pa gre za sodobno napravo za lov na ptice in perutnino.<ref name="s150">Stumpel, p. 150</ref> Hudičeva oblika in kretnje so zelo podobne majhni pošasti, podobni netopirju, v Dürerjevih ''Sanjah zdravnika'' iz let 1498–99, grafiki, ki je po času in slogu podobna ''Štirim čarovnicam''.<ref name="m13">Minott, p. 13</ref><ref name="s154">Stumpel, p. 154</ref> Različne pričeske in pokrivala kažejo, da ženske prihajajo iz različnih družbenih slojev;<ref name="p27">Pelaez, p. 27</ref> različne vrste pokrival so se pogosto uporabljale v srednjeveških in zgodnjerenesančnih slikah za prikaz družbenih in moralnih vidikov posameznika. To je še posebej veljalo v Nürnbergu, kjer je nürnberški svet izdal smernice o tej zadevi. Ženska na levi nosi ''Haube'' (vrsta kape, v nemščini ''Festhaube''), ki je običajno namenjena poročenim ženskam. Ženska na skrajni desni, obrnjena proti gledalcu, nosi dolgo prepognjeno tančico (''Schleier''), kar kaže na to, da prihaja iz srednjega razreda.<ref name="s158">Stumpel, p. 158</ref> V tej zgodnji fazi svojega življenja se je Dürer boril z omejitvami risanja za graviranje in upodabljanja aktov. V primerjavi z njegovimi akti v skoraj sodobnem delu ''Mala sreča'', ki prikazuje žensko satirico, ki doji svojega dojenčka ali ''Pokora svetega Janeza Zlatousta'', se zdi, da se trenutno delo bolj zanaša na renesančne prototipe, čeprav so po mnenju umetnostnega zgodovinarja Charlesa Ilsleyja Minotta »višji, močnejši in bolj graciozni«.<ref name="m11">Minott, p. 11</ref> == Interpretacija == [[File:Albrecht Dürer, The Dream of the Doctor (Temptation of the Idler), 1498-1499, NGA 6599.jpg|220px|left|thumb|Albrecht Dürer, ''Doktorjeve sanje'', grafika, 1498–99. Ta grafika podobno povezuje golo figuro z diabolično aktivnostjo.]] Kot pri mnogih Dürerjevih grafikah je predvideni pomen ali vir nejasen; čeprav je bila predmet široke znanstvene analize, ni bilo pravega soglasja.<ref>Hults, p. 85</ref> Možne interpretacije segajo od štirih letnih časov in štirih elementov do Afrodite (tukaj jo predstavlja ženska na desni, ki nosi mirtin venec)<ref name="H241" /> in Gracije, Treh usod ali preprosteje štirih čarovnic ali štirih deklet v bordelu.<ref name="s144">Stumpel, p. 144</ref> Umetnostni zgodovinar Marcel Briton meni, da delo morda nima nobenega posebnega pomena in je preprosto portret štirih golih figur, »muha mladega umetnika, ki ga je motila puritanska konvencionalnost njegovih someščanov«.<ref name="Br129" /> Ker Dürer delu ni dal naslova, je skozi stoletja dobilo veliko naslovov. Ko je Karel van Mander leta 1604 sliko prvič opisal, je zapisal, da vsebuje »tri ali štiri gole ženske, ki so videti natanko tako kot tri gracije«. Med pogostimi naslovi so bili ''Prizor v bordelu'', ''Prizor čarovništva'', ''Venera in tri gracije'', ''Letni časi'', ''Štirje temperamenti'' ter ''Zanimivosti o Diani in Hekati''.<ref name="ms">Sullivan, pp. 332-401</ref> === Čarovništvo === Človeška lobanja in kost, ki sta ostali na tleh, sta namenjeni bodisi kot opomnik na smrt bodisi kot simbol magije in priklica.<ref>"[https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/34303/four-witches The Four Witches]". National Galleries of Scotland. Retrieved 1 September 2018</ref> Čarovnice so morda mizoginistično povezane z »Malleus maleficarum« (Kladivo čarovnic), »virulentno diatribo«,<ref name="sl337">Sullivan, p. 337</ref> ki sta jo leta 1487 napisala [[Dominikanci|dominikanska meniha]] in inkvizitorja Heinrich Kramer in Jacob Sprenger. Knjiga je podpirala iztrebljanje čarovnic in tako razvila zapleteno in podrobno pravno in teološko teorijo, ki je upravičila njeno razpravo. [[File:Albrecht Dürer, Witch Riding on a Goat, c. 1500-1501, NGA 6674.jpg|thumb|200px|Albrecht Dürer, ''Čarovnica, ki jaha vzvratno na kozi'', grafika, ok. 1500]] Ker so ženske roke večinoma skrite, se ne domneva, da se slika nanaša na kakšno določeno dejavnost ali dogodek. Vendar pa je bilo v tistem času splošno prepričanje, da bodo moški, ki so imeli spolne odnose s tako imenovanimi hudiči, kasneje trpeli zaradi bolezni in impotence. Okoli leta 1500 je Dürer ustvaril delo ''Čarovnica, ki jaha vzvratno na kozi'', ki po mnenju umetnostne zgodovinarke Margaret Sullivan, tako kot trenutno delo, odraža »fascinacijo nad spodnjo platjo antičnega sveta in ne zanimanja za priročnike o čarovnicah ali prepričljivo zaskrbljenost zaradi čarovništva kot kaznivega dejanja«.<ref name="sl334">Sullivan, p. 334</ref> V tem kontekstu se grafika včasih preučuje skupaj sz navedeno. Grafika je v marsičem podobna delu [[Hans Baldung|Hansa Baldunga Griena]] ''Začarani ženin'', ki je bilo dokončano leto pred njegovo smrtjo leta 1545. Vendar je pomembno omeniti, da dela Dürerja in Baldunga, čeprav so sodobna z delom »Malleus maleficarum«, izvirajo iz obdobja pred razširjenim izbruhom moralne panike, ki je vodila do lova na čarovnice v poznem 16. in 17. stoletju. Po mnenju Sullivanove »dela Dürerja in Baldunga pripadajo zgodnejšemu obdobju, pričajo o drugačni občutljivosti in so jih ustvarili umetniki, ki niso mogli predvideti grozljivih časov, ki so prišli«.<ref name="sl334" /> === Klasična mitologija === Najbolj sprejet pomen je, da je delo alegorično opozorilo pred neskladjem in njegovim neizogibnim vodenjem v pekel in smrt. Kompozicijsko se položaj žensk ujema z marmorno skupino treh gracij, znanih v zgodnji renesansi, in Dürer bi jih verjetno poznal iz kopij.<ref name="Nürnberg15" /> Pogosta razlaga je, da figure predstavljajo Hekato, ki je po besedah ​​​​»pogosto upodobljena s tremi obrazi ali telesi, verjetno zato, da bi nakazovala, da je lahko gledala v vse smeri na vrata ali prehode«.<ref name="RI" /> Druga možnost je, da ženska z druge desne, ki nosi venec, predstavlja [[Erida (boginja)|Diskordijo]], rimsko boginjo spora in nesloge, ki je vrgla jabolko med [[Junona|Juno]], [[Minerva (božanstvo)|Minervo]] in [[Venera (mitologija)|Venero]], s čimer je sprožila [[trojanska vojna|trojansko vojno]]. Ali pa je morda, da to žensko posvečajo tri čarovnice. Globus, ki visi nad figurami, je razdeljen na dvanajst segmentov in vsebuje dva napisa; leto 1497 in obrobljeno z opasačem, ter črkama ''OGH'' - kar morda pomeni ''Odium generis humani'' (''Odium'' (gnus ali zaseda) proti človeški rasi) ali ''Oh Gott hüte'' (Oh Bog ne daj), kot je leta 1675 predlagal nemški umetnostni zgodovinar in slikar Joachim von Sandrart ali ''Ordo Graciarum Horarumque'' (Red milosti in ur). Slika je bila večkrat kopirana in prirejena. Nicoletto da Modena (1490–1569) je ustvaril različico, ki je temeljila na razlagi [[Parisova sodba|Parisove sodbe]] in napis na globusu spremenil v ''Detur Pulchrior'' (Najlepši) ter izpustil hudiča in kosti.<ref name="BM" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * Brion, Marcel. ''Dürer''. London: Thames and Hudson, 1960. * Callow, John. ''Embracing the Darkness: A Cultural History of Witchcraft''. I.B.Tauris, 2017. * Jane Campbell Hutchison. ''Albrecht Durer: A Guide to Research''. New York: Garland, 2000. {{ISBN|978-0-8153-2114-9}} * Hults, Linda. ''The Witch as Muse: Art, Gender, and Power in Early Modern Europe''. University of Pennsylvania, 2005. {{ISBN|978-0-8122-3869-3}} * Minott, Charles Ilsley. "Albrecht Dürer: The Early Graphic Works". ''Record of the Art Museum, Princeton University''. Volume. 30, No. 2, 1970. pp.&nbsp;7–27. * Nürnberg, Verlag Hans Carl. ''Dürer in Dublin: Engravings and woodcuts of Albrecht Dürer''. Chester Beatty Library, 1983. {{ISBN|978-3-4180-0474-7}} * Pelaez, Joe. ''An Outline of the Original Witchcraft''. AuthorHouse, 2014. {{ISBN|978-1-4969-4079-7}} * Sander, Jochen (ed). ''Dürer: His Art in Context''. Frankfurt: Städel Museum & Prestel, 2013. {{ISBN|3-7913-5317-9}} * Schoch, Rainer; Mende, Matthias; Scherbaum, Anna. ''Albrecht Dürer: Das druckgraphische Werk, Bd. 3: Buchillustrationen''. Prestel; Auflage, 2004. {{ISBN|978-3-7913-2626-9}} * Stumpel, Jeroen. "The Foul Fowler Found out: On a Key Motif in Dürer's ''Four Witches''". ''Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art''. Volume 30, No. 3/4, 2003. pp.&nbsp;143–160. * Sullivan, Margaret. "The Witches of Durer and Hans Baldung Grien". ''Renaissance Quarterly''. Volume 53, Nr 2, 2000. pp.&nbsp;332–401. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1497]] 7ag9lmpz0sju0imt6wqh0doyguycjmj 6658107 6657947 2026-04-10T09:03:00Z Ljuba24b 92351 6658107 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Albrecht Dürer, Four Naked Women, 1497, NGA 6580.jpg | caption=''Štiri čarovnice'', odtis v National Gallery of Art, Washington, D.C. | title=''Štiri čarovnice'' | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1497 | type=grafika, obrezana znotraj platemarka | height_metric=21,6 | width_metric=15,6 | metric_unit=cm }} '''Štiri gole ženske''' ali '''Štiri čarovnice''' ({{langx|de|Die Vier Hexen}}) ali '''Prizor v bordelu''' so naslovi, ki jih je leta 1497 dal grafiki nemški renesančni umetnik [[Albrecht Dürer]].<ref name="H241">Hutchison, p. 241</ref><ref name="Br129">Brion, p. 129</ref> Gre za eno njegovih najzgodnejših podpisanih grafik<ref name="s143">Stumpel, p. 143</ref> in prikazuje štiri bujne gole ženske, zarotniško zbrane v krogu v zaprtem notranjem okolju, morda kopališču,<ref name="s157">Stumpel, p. 157</ref> ki ima vhode z obeh strani. Čeprav je slika očitno erotična, majhen rogat demon v levem portalu, ki morda predstavlja skušnjavo,<ref name="s156">Stumpel, p. 156</ref> gleda ven in drži v plamenih zajet lovski predmet. Grafika je bila predmet dolgotrajne in obsežne znanstvene analize, zato ostaja enigmatična in v njegovih spisih ni ničesar, kar bi kazalo na njegov namen.<ref>Callow, p. 143</ref> Ni soglasja o njeni temi ali predvidenem pomenu, umetnostni zgodovinarji pa jo povezujejo bodisi z lovom na čarovnice bodisi s figurami iz klasične mitologije. Ženske stojijo pod visečo kroglo ali globusom in pred odprtim kamnitim oknom, ki glede na človeško lobanjo in stegensko kost, postavljeno nasproti nje, morda predstavlja prehod v smrt,<ref name="Nürnberg15">Nürnberg, p. 15</ref> in da so ženske vpletene v nekakšen zlobni načrt, morda povezan z inkvizicijsko razpravo ''Malleus Maleficarum'' iz leta 1487.<ref name="BM">"[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=765010&partId=1&images=true The Four Witches; a group of four nude women standing underneath a sphere]". British Museum. Retrieved 1 September 2018</ref> Alternativno stališče je, da ženske predstavljajo grške ali rimske boginje, morda Hekato, zavetnico zle magije, strupenih rastlin in duhov, ali njeno zemeljsko dvojnico Diano.<ref name="RI">"[https://risdmuseum.org/art_design/objects/342_the_four_witches The Brilliant Line: Following the Early Modern Engraver, 1480-1650]". Rhode Island School of Design, 2009. Retrieved 2 September 2018</ref> Dürerjev monogram ''AD'' je na sredini tal. Obstajajo številni originalni odtisi, ki jih hranijo številni večji muzeji. == Opis == Ženske so nameščene v majhnem notranjem prostoru z oknom, vanj pa je mogoče vstopiti ali izstopiti z dveh strani. Majhen hudič v levi vdolbini, ki naj bi predstavljal zlo, kot je anatomija sesalcev, vključno z zadnjimi nogami, drži v kremplju nejasno opisan predmet, ki je videti kot palice in kos vrvice,<ref name="s146">Stumpel, p. 146</ref> morda pa gre za sodobno napravo za lov na ptice in perutnino.<ref name="s150">Stumpel, p. 150</ref> Hudičeva oblika in kretnje so zelo podobne majhni pošasti, podobni netopirju, v Dürerjevih ''Sanjah zdravnika'' iz let 1498–99, grafiki, ki je po času in slogu podobna ''Štirim čarovnicam''.<ref name="m13">Minott, p. 13</ref><ref name="s154">Stumpel, p. 154</ref> Različne pričeske in pokrivala kažejo, da ženske prihajajo iz različnih družbenih slojev;<ref name="p27">Pelaez, p. 27</ref> različne vrste pokrival so se pogosto uporabljale v srednjeveških in zgodnjerenesančnih slikah za prikaz družbenih in moralnih vidikov posameznika. To je še posebej veljalo v Nürnbergu, kjer je nürnberški svet izdal smernice o tej zadevi. Ženska na levi nosi ''Haube'' (vrsta kape, v nemščini ''Festhaube''), ki je običajno namenjena poročenim ženskam. Ženska na skrajni desni, obrnjena proti gledalcu, nosi dolgo prepognjeno tančico (''Schleier''), kar kaže na to, da prihaja iz srednjega razreda.<ref name="s158">Stumpel, p. 158</ref> V tej zgodnji fazi svojega življenja se je Dürer boril z omejitvami risanja za graviranje in upodabljanja aktov. V primerjavi z njegovimi akti v skoraj sodobnem delu ''Mala sreča'', ki prikazuje žensko satirico, ki doji svojega dojenčka ali ''Pokora svetega Janeza Zlatousta'', se zdi, da se trenutno delo bolj zanaša na renesančne prototipe, čeprav so po mnenju umetnostnega zgodovinarja Charlesa Ilsleyja Minotta »višji, močnejši in bolj graciozni«.<ref name="m11">Minott, p. 11</ref> == Interpretacija == [[File:Albrecht Dürer, The Dream of the Doctor (Temptation of the Idler), 1498-1499, NGA 6599.jpg|220px|left|thumb|Albrecht Dürer, ''Doktorjeve sanje'', grafika, 1498–99. Ta grafika podobno povezuje golo figuro z diabolično aktivnostjo.]] Kot pri mnogih Dürerjevih grafikah je predvideni pomen ali vir nejasen; čeprav je bila predmet široke znanstvene analize, ni bilo pravega soglasja.<ref>Hults, p. 85</ref> Možne interpretacije segajo od štirih letnih časov in štirih elementov do Afrodite (tukaj jo predstavlja ženska na desni, ki nosi mirtin venec)<ref name="H241" /> in Gracije, Treh usod ali preprosteje štirih čarovnic ali štirih deklet v bordelu.<ref name="s144">Stumpel, p. 144</ref> Umetnostni zgodovinar Marcel Briton meni, da delo morda nima nobenega posebnega pomena in je preprosto portret štirih golih figur, »muha mladega umetnika, ki ga je motila puritanska konvencionalnost njegovih someščanov«.<ref name="Br129" /> Ker Dürer delu ni dal naslova, je skozi stoletja dobilo veliko naslovov. Ko je Karel van Mander leta 1604 sliko prvič opisal, je zapisal, da vsebuje »tri ali štiri gole ženske, ki so videti natanko tako kot tri gracije«. Med pogostimi naslovi so bili ''Prizor v bordelu'', ''Prizor čarovništva'', ''Venera in tri gracije'', ''Letni časi'', ''Štirje temperamenti'' ter ''Zanimivosti o Diani in Hekati''.<ref name="ms">Sullivan, pp. 332-401</ref> === Čarovništvo === Človeška lobanja in kost, ki sta ostali na tleh, sta namenjeni bodisi kot opomnik na smrt bodisi kot simbol magije in priklica.<ref>"[https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/34303/four-witches The Four Witches]". National Galleries of Scotland. Retrieved 1 September 2018</ref> Čarovnice so morda mizoginistično povezane z »Malleus maleficarum« (Kladivo čarovnic), »virulentno diatribo«,<ref name="sl337">Sullivan, p. 337</ref> ki sta jo leta 1487 napisala [[Dominikanci|dominikanska meniha]] in inkvizitorja Heinrich Kramer in Jacob Sprenger. Knjiga je podpirala iztrebljanje čarovnic in tako razvila zapleteno in podrobno pravno in teološko teorijo, ki je upravičila njeno razpravo. [[File:Albrecht Dürer, Witch Riding on a Goat, c. 1500-1501, NGA 6674.jpg|thumb|200px|Albrecht Dürer, ''Čarovnica, ki jaha vzvratno na kozi'', grafika, ok. 1500]] Ker so ženske roke večinoma skrite, se ne domneva, da se slika nanaša na kakšno določeno dejavnost ali dogodek. Vendar pa je bilo v tistem času splošno prepričanje, da bodo moški, ki so imeli spolne odnose s tako imenovanimi hudiči, kasneje trpeli zaradi bolezni in impotence. Okoli leta 1500 je Dürer ustvaril delo ''Čarovnica, ki jaha vzvratno na kozi'', ki po mnenju umetnostne zgodovinarke Margaret Sullivan, tako kot trenutno delo, odraža »fascinacijo nad spodnjo platjo antičnega sveta in ne zanimanja za priročnike o čarovnicah ali prepričljivo zaskrbljenost zaradi čarovništva kot kaznivega dejanja«.<ref name="sl334">Sullivan, p. 334</ref> V tem kontekstu se grafika včasih preučuje skupaj sz navedeno. Grafika je v marsičem podobna delu [[Hans Baldung|Hansa Baldunga Griena]] ''Začarani ženin'', ki je bilo dokončano leto pred njegovo smrtjo leta 1545. Vendar je pomembno omeniti, da dela Dürerja in Baldunga, čeprav so sodobna z delom »Malleus maleficarum«, izvirajo iz obdobja pred razširjenim izbruhom moralne panike, ki je vodila do lova na čarovnice v poznem 16. in 17. stoletju. Po mnenju Sullivanove »dela Dürerja in Baldunga pripadajo zgodnejšemu obdobju, pričajo o drugačni občutljivosti in so jih ustvarili umetniki, ki niso mogli predvideti grozljivih časov, ki so prišli«.<ref name="sl334" /> === Klasična mitologija === Najbolj sprejet pomen je, da je delo alegorično opozorilo pred neskladjem in njegovim neizogibnim vodenjem v pekel in smrt. Kompozicijsko se položaj žensk ujema z marmorno skupino treh gracij, znanih v zgodnji renesansi, in Dürer bi jih verjetno poznal iz kopij.<ref name="Nürnberg15" /> Pogosta razlaga je, da figure predstavljajo Hekato, ki je po besedah ​​​​»pogosto upodobljena s tremi obrazi ali telesi, verjetno zato, da bi nakazovala, da je lahko gledala v vse smeri na vrata ali prehode«.<ref name="RI" /> Druga možnost je, da ženska z druge desne, ki nosi venec, predstavlja [[Erida (boginja)|Diskordijo]], rimsko boginjo spora in nesloge, ki je vrgla jabolko med [[Junona|Juno]], [[Minerva (božanstvo)|Minervo]] in [[Venera (mitologija)|Venero]], s čimer je sprožila [[trojanska vojna|trojansko vojno]]. Ali pa je morda, da to žensko posvečajo tri čarovnice. Globus, ki visi nad figurami, je razdeljen na dvanajst segmentov in vsebuje dva napisa; leto 1497 in obrobljeno z opasačem, ter črkama ''OGH'' - kar morda pomeni ''Odium generis humani'' (''Odium'' (gnus ali zaseda) proti človeški rasi) ali ''Oh Gott hüte'' (Oh Bog ne daj), kot je leta 1675 predlagal nemški umetnostni zgodovinar in slikar Joachim von Sandrart ali ''Ordo Graciarum Horarumque'' (Red milosti in ur). Slika je bila večkrat kopirana in prirejena. Nicoletto da Modena (1490–1569) je ustvaril različico, ki je temeljila na razlagi [[Parisova sodba|Parisove sodbe]] in napis na globusu spremenil v ''Detur Pulchrior'' (Najlepši) ter izpustil hudiča in kosti.<ref name="BM" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * Brion, Marcel. ''Dürer''. London: Thames and Hudson, 1960. * Callow, John. ''Embracing the Darkness: A Cultural History of Witchcraft''. I.B.Tauris, 2017. * Jane Campbell Hutchison. ''Albrecht Durer: A Guide to Research''. New York: Garland, 2000. {{ISBN|978-0-8153-2114-9}} * Hults, Linda. ''The Witch as Muse: Art, Gender, and Power in Early Modern Europe''. University of Pennsylvania, 2005. {{ISBN|978-0-8122-3869-3}} * Minott, Charles Ilsley. "Albrecht Dürer: The Early Graphic Works". ''Record of the Art Museum, Princeton University''. Volume. 30, No. 2, 1970. pp.&nbsp;7–27. * Nürnberg, Verlag Hans Carl. ''Dürer in Dublin: Engravings and woodcuts of Albrecht Dürer''. Chester Beatty Library, 1983. {{ISBN|978-3-4180-0474-7}} * Pelaez, Joe. ''An Outline of the Original Witchcraft''. AuthorHouse, 2014. {{ISBN|978-1-4969-4079-7}} * Sander, Jochen (ed). ''Dürer: His Art in Context''. Frankfurt: Städel Museum & Prestel, 2013. {{ISBN|3-7913-5317-9}} * Schoch, Rainer; Mende, Matthias; Scherbaum, Anna. ''Albrecht Dürer: Das druckgraphische Werk, Bd. 3: Buchillustrationen''. Prestel; Auflage, 2004. {{ISBN|978-3-7913-2626-9}} * Stumpel, Jeroen. "The Foul Fowler Found out: On a Key Motif in Dürer's ''Four Witches''". ''Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art''. Volume 30, No. 3/4, 2003. pp.&nbsp;143–160. * Sullivan, Margaret. "The Witches of Durer and Hans Baldung Grien". ''Renaissance Quarterly''. Volume 53, Nr 2, 2000. pp.&nbsp;332–401. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1497]] 5ba9q94lmz8kejz0hrqvg0xszt96on6 0 600758 6657950 2026-04-09T18:42:03Z 97E 228462 97E je prestavil_a stran [[U Are the Universe]] na [[Ti si vesolje]]: Slovenjenje naslova: Predvajan tudi v Sloveniji: https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/ 6657950 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ti si vesolje]] citmsdnayx5fmut06rt0fiu8mrfbv6g 1 600759 6657952 2026-04-09T18:42:04Z 97E 228462 97E je prestavil_a stran [[Pogovor:U Are the Universe]] na [[Pogovor:Ti si vesolje]]: Slovenjenje naslova: Predvajan tudi v Sloveniji: https://www.kino-bezigrad.si/predstava/ti-si-vesolje/ 6657952 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Ti si vesolje]] ls66v3t7e3o4qe82tee4xk4l8tmsr9o 1 600760 6657981 2026-04-09T20:12:13Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6657981 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |kaj=razširjen |tema=geografija |država=Ukrajina |država2=Madžarska |država3=Srbija}} jzei0sy1uur4h0aypt8jpv3o63sby0y 0 600761 6658001 2026-04-09T21:40:59Z FJJ 4310 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1347933386|History of Austria]]« 6658001 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Avstrije''' zajema zgodovino [[Avstrija|Avstrije]] in njenih predhodnic. V pozni [[Železna doba|železni dobi]] so to ozemlje naselila ljudstva [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] ({{Okoli}} 800 pr. n. št.), ki so združili v [[Kelti|keltsko]] kraljestvo, ki so ga Rimljani imenovali [[Noriško kraljestvo|Norikum]] ({{Okoli}} 800 – 400 pr. n. št.). Konec 1. stoletja pr. n. št. so dežele južno od [[Donava|Donave]] postale del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] . V [[Preseljevanje ljudstev|obdobju selitve ljudstev]], v 6. stoletju, so območje naselili [[Bavarci]], dokler ni padlo pod [[Karolinško cesarstvo]], ki so ga v 9. stoletju ustanovili [[Franki]]. Leta 976 n. št. je nastala prva avstrijska država. Prvi zapis imena ''Ostarrîchi'' seže v leto 996 n. št., ko je bila [[Mejna grofija Avstrija|mejna grofija]] [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]] in od leta 1156 samostojna [[Vojvodina Avstrija|vojvodina]] (kasneje [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvodina]]) [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (962–1806). Avstriji sta od leta 1273 do 1918 vladali dinastiji [[Habsburžani|Habsburžanov]] in [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinških.]] Leta 1806, ko je [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc II.]] razpustil Sveto rimsko cesarstvo, je Avstrija postala [[Avstrijsko cesarstvo]] in bila do [[Avstrijsko-pruska vojna|avstro-pruske vojne]] leta 1866 del [[Nemška zveza|Nemške konfederacije.]] Leta 1867 je Avstrija z Madžarsko ustanovila dvojno monarhijo: [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]. Ko je to cesarstvo po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 propadlo, se je ozemlje Avstrije zmanjšalo na večinoma nemško govoreča območja cesarstva (današnje meje) pod imenom [[Republika Nemška Avstrija]]. Vendar so [[Zavezniki prve svetovne vojne|zavezniki]] z [[Versajska mirovna pogodba|Versajsko pogodbo]] prepovedali združitev z Nemčijo in izbrano ime države. To je privedlo do ustanovitve [[Prva republika Avstrija|prve avstrijske republike]] (1919–1933). Po prvi republiki sta si [[Kurt Schuschnigg]] in [[Domovinska fronta]] prizadevala ohraniti Avstrijo neodvisno od nemškega rajha. [[Engelbert Dollfuß|Engelbert Dollfuss]] je priznal, da je večina Avstrijcev nemškega in avstrijskega porekla, vendar je želel, da Avstrija ostane neodvisna od Nemčije. Leta 1938 je nemški [[Tretji rajh]] [[Anschluss|Avstrijo anektiral]]. Deset let po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Avstrija leta 1955 ponovno postala neodvisna republika kot [[Avstrija|Druga avstrijska republika.]] [[Evropska unija|Evropski uniji]] se je pridružila leta 1995. [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] 69hgbv9k2eigs2jr3aqt7ua4pkzyjn2 6658002 6658001 2026-04-09T21:43:03Z FJJ 4310 škrbina 6658002 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Avstrije''' zajema zgodovino [[Avstrija|Avstrije]] in njenih predhodnic. V pozni [[Železna doba|železni dobi]] so to ozemlje naselila ljudstva [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] ({{Okoli}} 800 pr. n. št.), ki so združili v [[Kelti|keltsko]] kraljestvo, ki so ga Rimljani imenovali [[Noriško kraljestvo|Norikum]] ({{Okoli}} 800 – 400 pr. n. št.). Konec 1. stoletja pr. n. št. so dežele južno od [[Donava|Donave]] postale del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] . V [[Preseljevanje ljudstev|obdobju selitve ljudstev]], v 6. stoletju, so območje naselili [[Bavarci]], dokler ni padlo pod [[Karolinško cesarstvo]], ki so ga v 9. stoletju ustanovili [[Franki]]. Leta 976 n. št. je nastala prva avstrijska država. Prvi zapis imena ''Ostarrîchi'' seže v leto 996 n. št., ko je bila [[Mejna grofija Avstrija|mejna grofija]] [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]] in od leta 1156 samostojna [[Vojvodina Avstrija|vojvodina]] (kasneje [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvodina]]) [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (962–1806). Avstriji sta od leta 1273 do 1918 vladali dinastiji [[Habsburžani|Habsburžanov]] in [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinških.]] Leta 1806, ko je [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc II.]] razpustil Sveto rimsko cesarstvo, je Avstrija postala [[Avstrijsko cesarstvo]] in bila do [[Avstrijsko-pruska vojna|avstro-pruske vojne]] leta 1866 del [[Nemška zveza|Nemške konfederacije.]] Leta 1867 je Avstrija z Madžarsko ustanovila dvojno monarhijo: [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]. Ko je to cesarstvo po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 propadlo, se je ozemlje Avstrije zmanjšalo na večinoma nemško govoreča območja cesarstva (današnje meje) pod imenom [[Republika Nemška Avstrija]]. Vendar so [[Zavezniki prve svetovne vojne|zavezniki]] z [[Versajska mirovna pogodba|Versajsko pogodbo]] prepovedali združitev z Nemčijo in izbrano ime države. To je privedlo do ustanovitve [[Prva republika Avstrija|prve avstrijske republike]] (1919–1933). Po prvi republiki sta si [[Kurt Schuschnigg]] in [[Domovinska fronta]] prizadevala ohraniti Avstrijo neodvisno od nemškega rajha. [[Engelbert Dollfuß|Engelbert Dollfuss]] je priznal, da je večina Avstrijcev nemškega in avstrijskega porekla, vendar je želel, da Avstrija ostane neodvisna od Nemčije. Leta 1938 je nemški [[Tretji rajh]] [[Anschluss|Avstrijo anektiral]]. Deset let po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Avstrija leta 1955 ponovno postala neodvisna republika kot [[Avstrija|Druga avstrijska republika.]] [[Evropska unija|Evropski uniji]] se je pridružila leta 1995. {{Škrbina-zgodovina}} [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] pxsxcyb6isgpbh6ajz5qttskyyag1tv 1 600762 6658003 2026-04-09T21:44:28Z FJJ 4310 CEE 2026 6658003 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=FJJ |tema=Zgodovina |država=Avstrija }} 4nvr4m10npdfu5kj5occylxn8w85q8p 4 600763 6658026 2026-04-10T04:22:19Z MZaplotnik 13263 MZaplotnik je prestavil stran [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Premier dr. Golob na slovesnosti ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] na [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] 6658026 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg]] lvy20vzmvyuosp3nnkuo0h1jbskatvm 1 600764 6658042 2026-04-10T06:28:45Z Octopus 13285 CEE 6658042 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Azerbajdžan|država2= |država3= }} 4f8muwzgfqoru2meuh5m40q66es16ob 0 600765 6658045 2026-04-10T07:19:56Z Pv21 142817 začetek 6658045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Franc Križan|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]|birth_date=14. junij 1953}} '''Franc Križan''' [fránc krížan], [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[14. junij]] [[1953]]. Križan je večino delovnega obdobja deloval kot podjetnik, 37 let je bil na vodstvenih položajih. Med drugim je bil član uprave [[Loterija Slovenije|Loterije Slovenije]] ter prvi direktor [[Slovenska turistična organizacija|Slovenske turistične organizacije]]. Več let je organiziral dobrodelni [[Anin ples]] v [[Grand hotel Rogaška|Grand hotelu Rogaška]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v domačem volilnem okraju Šmarje pri Jelšah kandidiral na listi stranke Demokrati. Prejel je 1.527 glasov oz. 8,29 odstotka in bil izvoljen za poslanca. S 72 leti je bil tudi najstarejši poslanec 10. sklica državnega zbora, s čimer mu je pripadla tudi funkcija predsedujočega ustanovni seji.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novoizvoljenih poslancev državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novoizvoljenih-poslancev-drzavnega-zbora/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Živi v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Demokrati]] == Sklici == <references /> 89e8fcqmepmlriv9b7kejdmq5oqcdt9 6658053 6658045 2026-04-10T07:29:45Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Franc Križan|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]|birth_date=<!-- WD -->}} '''Franc Križan''' [fránc krížan], [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[14. junij]] [[1953]]. Križan je večino delovnega obdobja deloval kot podjetnik, 37 let je bil na vodstvenih položajih. Med drugim je bil član uprave [[Loterija Slovenije|Loterije Slovenije]] ter prvi direktor [[Slovenska turistična organizacija|Slovenske turistične organizacije]]. Več let je organiziral dobrodelni [[Anin ples]] v [[Grand hotel Rogaška|Grand hotelu Rogaška]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v domačem volilnem okraju Šmarje pri Jelšah kandidiral na listi stranke Demokrati. Prejel je 1.527 glasov oz. 8,29 odstotka in bil izvoljen za poslanca. S 72 leti je bil tudi najstarejši poslanec 10. sklica državnega zbora, s čimer mu je pripadla tudi funkcija predsedujočega ustanovni seji.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novoizvoljenih poslancev državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novoizvoljenih-poslancev-drzavnega-zbora/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Živi v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Demokrati]] == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Križan, Franc}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratov]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 8ewgho05p293gi4nb2eguusoewqq66p 6658054 6658053 2026-04-10T07:31:07Z Romanm 13 [[Demokrati. Anžeta Logarja]] 6658054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Franc Križan|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]|birth_date=<!-- WD -->}} '''Franc Križan''' [fránc krížan], [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[14. junij]] [[1953]]. Križan je večino delovnega obdobja deloval kot podjetnik, 37 let je bil na vodstvenih položajih. Med drugim je bil član uprave [[Loterija Slovenije|Loterije Slovenije]] ter prvi direktor [[Slovenska turistična organizacija|Slovenske turistične organizacije]]. Več let je organiziral dobrodelni [[Anin ples]] v [[Grand hotel Rogaška|Grand hotelu Rogaška]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v domačem volilnem okraju Šmarje pri Jelšah kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Prejel je 1.527 glasov oz. 8,29 odstotka in bil izvoljen za poslanca. S 72 leti je bil tudi najstarejši poslanec 10. sklica državnega zbora, s čimer mu je pripadla tudi funkcija predsedujočega ustanovni seji.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novoizvoljenih poslancev državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novoizvoljenih-poslancev-drzavnega-zbora/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Živi v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Demokrati]] == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Križan, Franc}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratov]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 42u9kqw607csglh3bqjhi1pwxe94rgg 6658183 6658054 2026-04-10T10:22:52Z A09 188929 tn nk 6658183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Franc Križan|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]|birth_date=<!-- WD -->}} '''Franc Križan''' [fránc krížan], [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[14. junij]] [[1953]]. Križan je večino delovnega obdobja deloval kot podjetnik, 37 let je bil na vodstvenih položajih. Med drugim je bil član uprave [[Loterija Slovenije|Loterije Slovenije]] ter prvi direktor [[Slovenska turistična organizacija|Slovenske turistične organizacije]]. Več let je organiziral dobrodelni [[Anin ples]] v [[Grand hotel Rogaška|Grand hotelu Rogaška]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v domačem volilnem okraju Šmarje pri Jelšah kandidiral na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Prejel je 1.527 glasov oz. 8,29 odstotka in bil izvoljen za poslanca. Z 72 leti je bil tudi najstarejši poslanec 10. sklica državnega zbora, s čimer mu je pripadla tudi funkcija predsedujočega ustanovni seji.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novoizvoljenih poslancev državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novoizvoljenih-poslancev-drzavnega-zbora/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Živi v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Demokrati]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križan, Franc}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratov]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 85i3iuyy5bism3qtmwnz3l5mwlyzass 0 600767 6658074 2026-04-10T08:23:25Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[...« 6658074 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[[Province of Latina|Latina]] (LT) |frazioni=See [[#Frazioni|list]] |mayor_party= [[Brothers of Italy|Fdl]] |mayor= Matilde Celentano |area_footnotes= |area_total_km2=277 |population_footnotes= |population_total=125985 |population_as_of=31 December 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Latinensi |elevation_footnotes= |elevation_m=21 |twin1= |twin1_country= |istat=059011|saint=[[Maria Goretti|Saint Maria Goretti]] and [[Mark the Evangelist|St. Mark]] |day=April 25, July 6 |postal_code=04100, 04010, 04013 |area_code=0773 |website={{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes= }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|The inauguration of Littoria in 1932]] Although the area was first settled by the [[Latins (Italic tribe)|Latins]], the modern city was founded by [[Benito Mussolini]] on 30 June 1932 as Littoria, named for the [[Fasces#Antiquity|fascio littorio]]. The city was inaugurated on 18 December of the same year, 171 days only to build up. Littoria was populated with settlers coming mainly from [[Friuli]] and [[Veneto]], who formed the so-called Venetian-[[Pontine Marshes|Pontine]] community (today surviving only in some peripheral boroughs). The edifices and the monuments, mainly in [[Rationalism (architecture)|rationalist]] style, were designed by famous architects and artists such as [[Marcello Piacentini]], [[Angiolo Mazzoni]] and Duilio Cambellotti. In 1934 it became a provincial capital and, after [[World War II]], renamed Latina in 1946. With the arrival of other people mostly from Lazio itself, the original Venetian-like dialect was increasingly substituted by a form of [[Romanesco dialect]]. The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. ==Economy== The city has some [[pharmaceutical industry|pharmaceutical]], [[chemical industry]] and a strong service sector. Latina is also an important centre for agriculture (vegetables, flowers, sugar, fruit, cheese and derivates). The former [[Latina Nuclear Power Plant|Latina nuclear power plant]] has been shut down and is currently undergoing decommissioning. ==Transport== There is no airport in the city. The nearest airport is [[Rome Fiumicino Airport]], located {{convert|77|km|0|abbr=on}} north west of Latina. ==Government== {{See also|List of mayors of Latina}} ==''Frazioni''== The ''[[Frazione|frazioni]]'' of Latina are: Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola, and Tor Tre Ponti. ==Geography== Latina is located in the province of Latina, part of the southern section of the region of [[Lazio]]. The city is about {{cvt|62|km|mi|0|abbr=off}} south of Rome The municipality borders on [[Aprilia, Lazio|Aprilia]], [[Cisterna di Latina]], [[Nettuno]], [[Pontinia]], [[Sabaudia]], [[Sermoneta]] and [[Sezze]]. ===Climate=== Latina has a [[Mediterranean climate]] ([[Köppen climate classification]] ''Csa'') like most of southern Italy. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==In popular culture== The Italian film ''[[My Brother Is an Only Child]]'' is set in Latina.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> The [[Amazon Prime Video]] original series ''[[Prisma (TV series)|Prisma]]'' follows the coming-of-age of a group of teenagers from Latina.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==People== * [[Manuela Arcuri]], actress * [[Calcutta (singer)|Calcutta]], stage name of Edoardo d'Erme, musician and composer * [[Fabrizio del Monte]], racing driver * [[Tiziano Ferro]], pop singer * [[Antonio Pennacchi]], writer * [[Mattia Perin]], football goalkeeper * [[Karin Proia]], actress * [[Ilaria Spada]], actress * [[Elena Santarelli]], actress, model and television presenter ==International relations== ===Twin towns / Sister cities=== {{See also|List of twin towns and sister cities in Italy}} Latina is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: * {{flagicon|Andalusia}} [[Palos de la Frontera]], [[Province of Huelva|Huelva]], Andalusia, Spain * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], Rio Grande do Sul, Brazil * {{flagicon|Merseyside}} [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], Merseyside, England ==Gallery== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Latina Cathedral|St. Mark's Cathedral]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|The fountain in Piazza Libertà File:Borgo Sabotino church 3.jpg|The church of Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|[[Torre Pontina]], the tallest building in the city and the [[List of tallest buildings in Italy|11th tallest in Italy]] </gallery> ==See also== {{Portal|Italy|European Union|Cities}} * [[Latina railway station]] * [[Latina Calcio 1932]] – a football club ==References== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}} {{Cities in Italy}} {{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] 712na37iyi6bhvjpzplgkdzzexnmcb4 6658081 6658074 2026-04-10T08:31:57Z Erardo Galbi 166658 6658081 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[[Province of Latina|Latina]] (LT) |frazioni=See [[#Frazioni|list]] |mayor_party= [[Brothers of Italy|Fdl]] |mayor= Matilde Celentano |area_footnotes= |area_total_km2=277 |population_footnotes= |population_total=125985 |population_as_of=31 December 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Latinensi |elevation_footnotes= |elevation_m=21 |twin1= |twin1_country= |istat=059011|saint=[[Maria Goretti|Saint Maria Goretti]] and [[Mark the Evangelist|St. Mark]] |day=April 25, July 6 |postal_code=04100, 04010, 04013 |area_code=0773 |website={{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes= }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. In 1934 it became a provincial capital and, after [[World War II]], renamed Latina in 1946. With the arrival of other people mostly from Lazio itself, the original Venetian-like dialect was increasingly substituted by a form of [[Romanesco dialect]]. The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. ==Economy== The city has some [[pharmaceutical industry|pharmaceutical]], [[chemical industry]] and a strong service sector. Latina is also an important centre for agriculture (vegetables, flowers, sugar, fruit, cheese and derivates). The former [[Latina Nuclear Power Plant|Latina nuclear power plant]] has been shut down and is currently undergoing decommissioning. ==Transport== There is no airport in the city. The nearest airport is [[Rome Fiumicino Airport]], located {{convert|77|km|0|abbr=on}} north west of Latina. ==Government== {{See also|List of mayors of Latina}} ==''Frazioni''== The ''[[Frazione|frazioni]]'' of Latina are: Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola, and Tor Tre Ponti. ==Geography== Latina is located in the province of Latina, part of the southern section of the region of [[Lazio]]. The city is about {{cvt|62|km|mi|0|abbr=off}} south of Rome The municipality borders on [[Aprilia, Lazio|Aprilia]], [[Cisterna di Latina]], [[Nettuno]], [[Pontinia]], [[Sabaudia]], [[Sermoneta]] and [[Sezze]]. ===Climate=== Latina has a [[Mediterranean climate]] ([[Köppen climate classification]] ''Csa'') like most of southern Italy. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==In popular culture== The Italian film ''[[My Brother Is an Only Child]]'' is set in Latina.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> The [[Amazon Prime Video]] original series ''[[Prisma (TV series)|Prisma]]'' follows the coming-of-age of a group of teenagers from Latina.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==People== * [[Manuela Arcuri]], actress * [[Calcutta (singer)|Calcutta]], stage name of Edoardo d'Erme, musician and composer * [[Fabrizio del Monte]], racing driver * [[Tiziano Ferro]], pop singer * [[Antonio Pennacchi]], writer * [[Mattia Perin]], football goalkeeper * [[Karin Proia]], actress * [[Ilaria Spada]], actress * [[Elena Santarelli]], actress, model and television presenter ==International relations== ===Twin towns / Sister cities=== {{See also|List of twin towns and sister cities in Italy}} Latina is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: * {{flagicon|Andalusia}} [[Palos de la Frontera]], [[Province of Huelva|Huelva]], Andalusia, Spain * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], Rio Grande do Sul, Brazil * {{flagicon|Merseyside}} [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], Merseyside, England ==Gallery== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Latina Cathedral|St. Mark's Cathedral]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|The fountain in Piazza Libertà File:Borgo Sabotino church 3.jpg|The church of Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|[[Torre Pontina]], the tallest building in the city and the [[List of tallest buildings in Italy|11th tallest in Italy]] </gallery> ==See also== {{Portal|Italy|European Union|Cities}} * [[Latina railway station]] * [[Latina Calcio 1932]] – a football club ==References== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}} {{Cities in Italy}} {{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] lipjmdj24y13ek7qkvdp0yfgnbuxv8h 6658087 6658081 2026-04-10T08:45:42Z Erardo Galbi 166658 6658087 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[[Province of Latina|Latina]] (LT) |frazioni=See [[#Frazioni|list]] |mayor_party= [[Brothers of Italy|Fdl]] |mayor= Matilde Celentano |area_footnotes= |area_total_km2=277 |population_footnotes= |population_total=125985 |population_as_of=31 December 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Latinensi |elevation_footnotes= |elevation_m=21 |twin1= |twin1_country= |istat=059011|saint=[[Maria Goretti|Saint Maria Goretti]] and [[Mark the Evangelist|St. Mark]] |day=April 25, July 6 |postal_code=04100, 04010, 04013 |area_code=0773 |website={{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes= }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotni narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika narečja romanesco. The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. ==Economy== The city has some [[pharmaceutical industry|pharmaceutical]], [[chemical industry]] and a strong service sector. Latina is also an important centre for agriculture (vegetables, flowers, sugar, fruit, cheese and derivates). The former [[Latina Nuclear Power Plant|Latina nuclear power plant]] has been shut down and is currently undergoing decommissioning. ==Transport== There is no airport in the city. The nearest airport is [[Rome Fiumicino Airport]], located {{convert|77|km|0|abbr=on}} north west of Latina. ==Government== {{See also|List of mayors of Latina}} ==''Frazioni''== The ''[[Frazione|frazioni]]'' of Latina are: Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola, and Tor Tre Ponti. ==Geography== Latina is located in the province of Latina, part of the southern section of the region of [[Lazio]]. The city is about {{cvt|62|km|mi|0|abbr=off}} south of Rome The municipality borders on [[Aprilia, Lazio|Aprilia]], [[Cisterna di Latina]], [[Nettuno]], [[Pontinia]], [[Sabaudia]], [[Sermoneta]] and [[Sezze]]. ===Climate=== Latina has a [[Mediterranean climate]] ([[Köppen climate classification]] ''Csa'') like most of southern Italy. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==In popular culture== The Italian film ''[[My Brother Is an Only Child]]'' is set in Latina.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> The [[Amazon Prime Video]] original series ''[[Prisma (TV series)|Prisma]]'' follows the coming-of-age of a group of teenagers from Latina.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==People== * [[Manuela Arcuri]], actress * [[Calcutta (singer)|Calcutta]], stage name of Edoardo d'Erme, musician and composer * [[Fabrizio del Monte]], racing driver * [[Tiziano Ferro]], pop singer * [[Antonio Pennacchi]], writer * [[Mattia Perin]], football goalkeeper * [[Karin Proia]], actress * [[Ilaria Spada]], actress * [[Elena Santarelli]], actress, model and television presenter ==International relations== ===Twin towns / Sister cities=== {{See also|List of twin towns and sister cities in Italy}} Latina is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: * {{flagicon|Andalusia}} [[Palos de la Frontera]], [[Province of Huelva|Huelva]], Andalusia, Spain * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], Rio Grande do Sul, Brazil * {{flagicon|Merseyside}} [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], Merseyside, England ==Gallery== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Latina Cathedral|St. Mark's Cathedral]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|The fountain in Piazza Libertà File:Borgo Sabotino church 3.jpg|The church of Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|[[Torre Pontina]], the tallest building in the city and the [[List of tallest buildings in Italy|11th tallest in Italy]] </gallery> ==See also== {{Portal|Italy|European Union|Cities}} * [[Latina railway station]] * [[Latina Calcio 1932]] – a football club ==References== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}} {{Cities in Italy}} {{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] t0gjwl5vkbxs1kt7f832qfkl22wqq58 6658099 6658087 2026-04-10T08:56:36Z Erardo Galbi 166658 6658099 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[[Province of Latina|Latina]] (LT) |frazioni=See [[#Frazioni|list]] |mayor_party= [[Brothers of Italy|Fdl]] |mayor= Matilde Celentano |area_footnotes= |area_total_km2=277 |population_footnotes= |population_total=125985 |population_as_of=31 December 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Latinensi |elevation_footnotes= |elevation_m=21 |twin1= |twin1_country= |istat=059011|saint=[[Maria Goretti|Saint Maria Goretti]] and [[Mark the Evangelist|St. Mark]] |day=April 25, July 6 |postal_code=04100, 04010, 04013 |area_code=0773 |website={{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes= }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotno narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika rimskega narečja (''romanesco''). The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. Mestni grb predstavlja modri ščit s stilizirano upodobitvijo stolpa z uro na mestni hiši v sredini, ki stoji na zelenem polju, obdan z dvema stebeloma [[Pšenica|pšenice]], povezanima na dnu z rdečo trakom, na katerem je v latinščini vgraviran moto ''LATINA OLIM PALUS'' („Latina, nekoč močvirje“). Ščit krasi [[zidna krona]]. ==Gospodarstvo== The city has some [[pharmaceutical industry|pharmaceutical]], [[chemical industry]] and a strong service sector. Latina is also an important centre for agriculture (vegetables, flowers, sugar, fruit, cheese and derivates). The former [[Latina Nuclear Power Plant|Latina nuclear power plant]] has been shut down and is currently undergoing decommissioning. ==Promet== There is no airport in the city. The nearest airport is [[Rome Fiumicino Airport]], located {{convert|77|km|0|abbr=on}} north west of Latina. ==Naselja== The ''[[Frazione|frazioni]]'' of Latina are: Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola, and Tor Tre Ponti. ==Geografija== Latina is located in the province of Latina, part of the southern section of the region of [[Lazio]]. The city is about {{cvt|62|km|mi|0|abbr=off}} south of Rome The municipality borders on [[Aprilia, Lazio|Aprilia]], [[Cisterna di Latina]], [[Nettuno]], [[Pontinia]], [[Sabaudia]], [[Sermoneta]] and [[Sezze]]. ===Podnebje=== Latina has a [[Mediterranean climate]] ([[Köppen climate classification]] ''Csa'') like most of southern Italy. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==V ljudski kulturi== The Italian film ''[[My Brother Is an Only Child]]'' is set in Latina.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> The [[Amazon Prime Video]] original series ''[[Prisma (TV series)|Prisma]]'' follows the coming-of-age of a group of teenagers from Latina.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==Osebnosti== * [[Manuela Arcuri]], actress * [[Calcutta (singer)|Calcutta]], stage name of Edoardo d'Erme, musician and composer * [[Fabrizio del Monte]], racing driver * [[Tiziano Ferro]], pop singer * [[Antonio Pennacchi]], writer * [[Mattia Perin]], football goalkeeper * [[Karin Proia]], actress * [[Ilaria Spada]], actress * [[Elena Santarelli]], actress, model and television presenter ==Mednarodni odnosi== ===Twin towns / Sister cities=== {{See also|List of twin towns and sister cities in Italy}} Latina is [[Twin towns and sister cities|twinned]] with: * {{flagicon|Andalusia}} [[Palos de la Frontera]], [[Province of Huelva|Huelva]], Andalusia, Spain * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], Rio Grande do Sul, Brazil * {{flagicon|Merseyside}} [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], Merseyside, England ==Galerija== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Latina Cathedral|St. Mark's Cathedral]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|The fountain in Piazza Libertà File:Borgo Sabotino church 3.jpg|The church of Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|[[Torre Pontina]], the tallest building in the city and the [[List of tallest buildings in Italy|11th tallest in Italy]] </gallery> ==Glej tudi== {{Portal|Italy|European Union|Cities}} * [[Latina railway station]] * [[Latina Calcio 1932]] – a football club ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}} {{Cities in Italy}} {{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] 767g537142ykoazm2insj97n1rz9y6z 0 600768 6658078 2026-04-10T08:31:54Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Bukev]] na [[Bukev (rod)]] 6658078 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bukev (rod)]] 0alfv0kno7btxf7om35dobwpvkxwppw 6658082 6658078 2026-04-10T08:33:13Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Bukev (rod)]] na stran [[Navadna bukev]] 6658082 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadna bukev]] f2d4cac8x7dxnvftnt3yi182oemji41 1 600769 6658080 2026-04-10T08:31:54Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Bukev]] na [[Pogovor:Bukev (rod)]] 6658080 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Bukev (rod)]] loxcrqa8nxi3jj21pkk7h1y28x1stck 0 600770 6658083 2026-04-10T08:34:02Z TadejM 738 preusmeritev na [[Bukev (rod)]] 6658083 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Bukev (rod)]] nvltn48b0djxgziwj4cp75357oqrpdz 1 600771 6658113 2026-04-10T09:05:29Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}« 6658113 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|clasS=list|importance=low}} ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71 1 600772 6658114 2026-04-10T09:05:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}« 6658114 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|clasS=list|importance=low}} ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71 1 600773 6658115 2026-04-10T09:05:38Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}« 6658115 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|clasS=list|importance=low}} ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71 1 600774 6658116 2026-04-10T09:05:42Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}« 6658116 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|clasS=list|importance=low}} ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71 0 600775 6658138 2026-04-10T09:46:21Z VidicK01 193275 začetek, bo dodelano 6658138 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Resni.ca''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]. == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Zoran Stevanović]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Nedeljko Todorović]] * [[Aleksander Štorek]] * [[Katja Kokot]] * [[Boris Mijič]] {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Resni.ca]] [[Kategorija:Resni.ca]] 3uesn2w5ngst61bg9ktgwyyf4843rke 6658139 6658138 2026-04-10T09:48:20Z VidicK01 193275 6658139 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Resni.ca''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi stranke [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]. == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Zoran Stevanović]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Nedeljko Todorović]] * [[Aleksander Štorek]] * [[Katja Kokot]] * [[Boris Mijič]] {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Resni.ca]] [[Kategorija:Resni.ca]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] 9foipy5e2a3y9kl8hrx1ii1q8rgn880 0 600776 6658140 2026-04-10T09:49:38Z Diaz del Real~slwiki 75271 nova stran z vsebino: »Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema...« 6658140 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Cita splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[Slika:Logo leon cuna parlamentarism.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[Slika:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Cita splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Cita splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Cita splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Carrera de San Jerónimo|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Cita novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} 5sqitm6czmtd4044biselj802nk5stn 6658141 6658140 2026-04-10T09:51:31Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Potek */ 6658141 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Cita splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Cita splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Cita splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Cita splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Carrera de San Jerónimo|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Cita novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} k2b9r8mkt7xb0u43zwuqqzbcxc25dyl 6658146 6658141 2026-04-10T09:57:00Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658146 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Carrera de San Jerónimo|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Cita novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} 40yakvk3gbm24aznik21icc995753nq 6658147 6658146 2026-04-10T09:58:06Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658147 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Carrera de San Jerónimo|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} gqne1cabwee5jb2qndvod4djbyqbkhz 6658149 6658147 2026-04-10T09:59:26Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Dediščina */ 6658149 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} 92gaxu7emhzu66bpwq9j5t15p0htwb1 6658152 6658149 2026-04-10T10:02:18Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Zgodovina */ 6658152 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} fbbr5j3e1c2rofdzn65ojtooyurjxzu 6658154 6658152 2026-04-10T10:03:01Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Potek */ 6658154 wikitext text/x-wiki Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} 05iunqzqlthqdlicmee3b3rjqgezzzv 6658155 6658154 2026-04-10T10:03:19Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658155 wikitext text/x-wiki [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |deadurl=yes }}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |deadurl=yes }}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} f57eknmrcj1irjrbxxnobmxsuw6c7b8 6658160 6658155 2026-04-10T10:06:28Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658160 wikitext text/x-wiki [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Reference == {{listaref|2}} o2cfm80xq8lotq51426olq96dep2be3 6658163 6658160 2026-04-10T10:07:38Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Reference */ 6658163 wikitext text/x-wiki [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de León''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} 0jglf6vomu6vota9p1lr4sfic471s07 6658168 6658163 2026-04-10T10:10:02Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658168 wikitext text/x-wiki [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v Tumbo A stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} ced2z8k3izx4krvwy8bbvlpfrcdds4y 6658170 6658168 2026-04-10T10:11:13Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658170 wikitext text/x-wiki [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} cr19p5tr5580cwiuyyu7kn5e7hobrko 6658191 6658170 2026-04-10T10:32:18Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658191 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Criteria = [[Program Spomin sveta]] | ID = 1643 | Year = 2013 }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} 4we3ksx37tjl7d71ympfwecsz86ruyf 6658192 6658191 2026-04-10T10:33:53Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658192 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« [[Program Spomin sveta]] | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (32. seja) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} ezqj381l7mzkb22vudvcbn1500o45r2 6658196 6658192 2026-04-10T10:38:47Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658196 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = [[Register spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} je0gqyp2pbew1d0l22a9unicvs1ki49 6658197 6658196 2026-04-10T10:39:15Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658197 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Program Spomin sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} jllo3d0hz4bl9342nft1c3iszvz8f0k 6658198 6658197 2026-04-10T10:41:03Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658198 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} adgzbjs400gxq0jzewwwgx99l3aeq8f 6658205 6658198 2026-04-10T10:47:13Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Potek */ 6658205 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (13. st.)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} jwhehbp66mnyhq0qd1q5xuywu106g0k 6658206 6658205 2026-04-10T10:48:00Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Potek */ 6658206 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} qy5bmxowje8y4osl7s1ryavb0bqk4sp 6658212 6658206 2026-04-10T10:57:39Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658212 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], prizorišče dogodka) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} 0x39psrs0skxrgndgqjwhx7bfabob1t 6658214 6658212 2026-04-10T10:58:11Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658214 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], prizorišče dogodka) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} fp834kpqx1l2lnm9l745yucvswzo4dt 6658216 6658214 2026-04-10T11:01:39Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658216 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], v čigavem samostanskem križnem hodniku se je srečanje odvijalo) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} npdde7z5syeuaxk9e4yuiy9yzdaihuw 6658218 6658216 2026-04-10T11:02:52Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658218 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], v čigavem samostanskem križnem hodniku se je srečanje odvijalo) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} mjd3hqz477gs84h83yij3lg3a8xh23b 6658219 6658218 2026-04-10T11:03:14Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658219 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], v čigavem samostanskem križnem hodniku se je srečanje odvijalo) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} 1kyzd5aq6apnnb6ztm28iauuvp4k0z2 6658220 6658219 2026-04-10T11:03:31Z Diaz del Real~slwiki 75271 6658220 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = (v sliki: [[Bazilika svetega Izidorja]], v čigavem samostanskem križnem hodniku se je srečanje odvijalo) [[Register Spomina sveta]] »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema« | Image = San Isidoro de León. Fachada meridional.jpg | Location = [[León]], [[Španija]] | Year = 2013 (37. [[Unescova svetovna dediščina|seja]]) }} [[File:Logo leon cuna parlamentarismo.jpg|thumb|Logotip blagovne znamke »León, zibelka parlamentarizma«, ki obeležuje Leonske zbor leta 1188]] Leonski zbor ('''Cortes de [[León, Španija|León]]''') leta 1188 so potekali spomladi tega leta, na začetku vladavine [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]], v križnem hodniku [[Bazilika San Isidoro de León|Bazilike San Isidoro]] v [[León (Španija)|Leónu]], kot je to monarh sporočil nadškofu [[Santiago de Compostela|Compostele]]. Leta 2013 jih je [[UNESCO]] uvrstil v [[Register Spomina sveta]] kot »najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html |title=UNESCO priznava León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=2. november 2013 |archive-date=17. april 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417183330/https://www.diariodeleon.es/noticias/cultura/la-unesco-reconoce-a-leon-como-cuna-del-parlamentarismo-europeo_804851.html}}</ref><ref>[https://es.unesco.org/memoryoftheworld/registry/251 »Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Adeffonsus IX, king of Galicia and Leon.jpg|thumb|Alfons IX. Leonski in Galicijski, upodobljen v ''Tumbo A'' stolnice v Santiago de Composteli|alt=]] Dogodek je mogoče razumeti le ob upoštevanju pomembnih dejstev, ki so se zgodila v tistem obdobju. Prva je bila kronanje [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]] leta 1135, ki je bilo množično obiskano, saj se je kronanja udeležilo navadno ljudstvo kot še nikoli prej. Pred tem je [[Kraljevi dvor (Španija)|Kraljevi dvor]] leta 1017, ki ga je sklical [[Alfons V. Leonski]] v istimenskem mestu, civilnopravno uzakonil [[Leonski fuero]] s predpisi, ki uvajajo nedotakljivost prebivališča, svobodo trgovine in prve pravice žensk med drugim; ter ustanovitev Mestnega sveta Leóna, ki je vsako leto sprejemal zakone o uteži in merah trga, med drugim. [[File:Castillodeleon2.jpg|Rimsko obzidje in utrba v Leónu|thumb]] Kljub temu, kar se pogosto misli, [[Državni zbor Islandije|Islandski althing]] iz leta 930, ki ga včasih navajajo kot starejši primer zakonodajnih zborov, je bil izključno zbor mogotcev in ni ustvaril zakonodajnih besedil vse do 13. stoletja; poleg tega je bil podoben palatinatu iz 8. stoletja [[Kraljestvo Asturij|kraljestva Asturcev]] in manj razvit od kraljevih dvorov, ki so se od leta 830 dalje sestajali na dvoru v Oviedu, kjer so bili zastopani plemiči in cerkveni dostojanstveniki, zato so bili španski zbori politično naprednejši. Althing bi bil podoben, poleg asturskega palatinata, tudi vizigotskim koncilom iz 6. stoletja, prav tako starejšim, ki so jih sestavljali le predstavniki enega družbenega razreda – močnih; v tem primeru cerkvenega, da bi sprejemali zakone o vprašanjih, kot je [[Fuero Juzgo]]. Po zastoju v [[Rekonkvista|Rekonkvisti]] je leonska krona potrebovala prihodke, zato je uvedla nove davke, kar je povzročilo dvig cen. Hkrati so vojne s [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Kraljestvo Kastilja|Kastiljo]] zahtevale več prihodkov. Meščanski razred je kot protiučinek zahteval pravico do nadzora nad porabo krone. Leta 1188, kmalu po prihodu [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]] na prestol, je bil sklican Kraljevi dvor [[Kraljestvo León|Kraljestva León]], ki so se mu prvič pridružili izvoljeni predstavniki glavnih mest z glasovalno pravico. Ta ukrep velja za prvi primer sodobnega parlamentarizma v zgodovini zahodne [[Evropa|Evrope]].<ref>John Keane, ''The Life and Death of Democracy''. Simon & Schuster, London, 2009.</ref> == Potek == [[File:León - Plaza de las Cortes Leonesas, Monumento a las Cortes Leonesas 02.jpg|Spomenik Leonskim zborom v Leónu|thumb]] Zbori so bili sestavljeni iz dveh stanov: Privilegirani: [[duhovščina]] in [[plemstvo]]. Neprivilegirani: predstavniki mest. [[File:Fachada de la Catedral de León.jpg|Gotska stolnica v Leónu (zgrajena 1204 do 1301)|thumb]] Privilegirani nastopajo kot dialog med kraljem in dvorom na eni strani ter predstavniki mest in trgov na drugi, brez nasprotovanja temu, da se vsak stan utrdi posebej. Vključitev ljudskih ali meščanskih elementov je odgovor le na ekonomske potrebe. Na zborih so priznali nedotakljivost prebivališča, poštnih pošiljk, potrebo, da kralj skliče zbor za vojno ali mir, ter zagotovili številne individualne in kolektivne pravice. Na teh zborih so poleg razširitve Fuerov [[Alfons V. Leonski|Alfonsa V. Leonskega]] iz leta 1017 razglasili tudi nove zakone, namenjene zaščiti državljanov in njihove lastnine pred zlorabami in samovoljo oblasti plemičev, duhovščine in samega kralja. Ta pomemben sklop odlokov je bil poimenovan »Leonska velika listina«. Alfonsova zakonodaja ne uvaja pomembnih novosti. Želi le poglobiti fevdalni pakt, na katerem temelji monarhična legitimnost. Analize, ki se nanašajo na ''Decreta'' (odloke), pripisane letu 1188, združujejo potrditev odlokov splošne narave, kot so na primer neposeganje v tujo lastnino, reševanje sporov pred sodiščem ali kraljeva obljuba, da ne bo začel vojne brez posveta s tistimi, ki so mu dolžni svetovati. Ti odloki so običajni na začetku nove vladavine [[Alfons VII. Leonski|Alfonsa VII. Leonskega]]. Vendar so bili ustvarjeni »novi odloki«, med katerimi je bilo tudi pisanje ustave z datumom julij 1188, ki je obravnavala obstoj nasilja in poskus njegovega blaženja s pomočjo pravosodja. Ta tema bo razvita v »ustavah« za [[Galicija|Galicijo]] leta 1194, in na podlagi tega besedila lahko razložimo vsebino besedila, pripisanega zborom leta 1188; to pomeni, da je to besedilo, kot je poznano v mnogih odlomkih, posledica razvoja, ki je potekal med vladavino [[Alfons IX. Leonski|Alfonsa IX. Leonskega]]. == Dediščina == [[Slika:Pendones de León en el Congreso de los Diputados.jpg|thumb|Leonski prapori na stopnišču Španskega parlamenta v Madridu, 20. marca 2019]] Leta 2011 je [[Junta Kastilje in Leóna]] podelila mestu [[León (Španija)|León]] naziv »Zibelka parlamentarizma«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html |title=Junta potrjuje León kot zibelko evropskega parlamentarizma |accessdate=28. april 2016 |archive-date=26. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012510/http://www.diariodeleon.es/noticias/leon/junta-ratifica-leon-cuna-parlamentarismo-europeo_587424.html}}</ref> Leta 2013 je UNESCO uvrstil dokumente v zvezi z ''Decreta'' v register [[Spomin sveta]], potem ko so bili leta 2012 posredovani v odobritev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/es/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-decreta-of-leon-of-1188-the-oldest-documentary-manifestation-of-the-european-parliamentary-system/|title=»Decreta« Leóna iz leta 1188 – Najstarejše dokumentarno pričevanje evropskega parlamentarnega sistema|accessdate=18. december 2017|author=Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|date=|website=www.unesco.org|publisher=|language=es}}</ref> 4. maja 2016 se je plenum [[Zbori Kastilje in Leóna|Zborov Kastilje in Leóna]] sestal v [[Bazilika San Isidoro de León|Baziliki San Isidoro]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |title=Plenarna seja v Leónu |accessdate=1. april 2017 |archive-date=14. maj 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514031325/http://www.ccyl.es/export/sites/ccyl/actualidad/noticias/2016/04/20160425reunionpreparatoriaplenoleon.html |archive-date=14. maj 2016 }}</ref> 20. marca 2019 so [[Generalni zbori Španije]] priznali Leonske zbore iz leta 1188 kot zibelko parlamentarizma s slovesnostjo, na kateri so brali ''Decreta'' in izvedli parado [[Leonski prapori|praporov]] po [[Španski parlament|Carreri de San Jerónimo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.lanuevacronica.com/leon-reina-en-el-corazon-de-la-democracia-espanola|title=León kraljuje v srcu španske demokracije|accessdate=20. marec 2019|date=20. marec 2019|newspaper=[[La Nueva Crónica]]}}</ref> == Sklici == <references />{{sklici}} 08cu3x5hzvao870790u6lg4ci688rbu 10 600777 6658144 2026-04-10T09:53:57Z VidicK01 193275 9DZRS 6658144 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 9DZRS |title = [[9. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednik |list1 = * TBA |group2 = Poslanske skupine |list2 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Levica|Levica]] * [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NeP]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group3 = Poslanci |list3 = |group4 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list4 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group5 = Vlada |list5 = * [[15. vlada Republike Slovenije]] (2022–2026) |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> neyvxffi6a656k8bfalygwb73yw580y 6658145 6658144 2026-04-10T09:56:48Z VidicK01 193275 DODELAVA 6658145 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 9DZRS |title = [[9. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednica |list1 = *[[Urška Klakočar Zupančič]] (2022–2026) |group2 = Podredsedniki |list2 = *[[Meira Hot]] (2022–2026) *[[Danijel Krivec]] (2022–2026) *[[Nataša Sukič]] (2022–2026) |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Levica|Levica]] * [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NeP]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[15. vlada Republike Slovenije]] (2022–2026) |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> 7iskwaskpczhnxj2fy3ykp49vten887 6658190 6658145 2026-04-10T10:31:19Z Romanm 13 tn. 6658190 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 9DZRS |title = [[9. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednica |list1 = *[[Urška Klakočar Zupančič]] (2022–2026) |group2 = Podpredsedniki |list2 = *[[Meira Hot]] (2022–2026) *[[Danijel Krivec]] (2022–2026) *[[Nataša Sukič]] (2022–2026) |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Levica|Levica]] * [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NeP]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[15. vlada Republike Slovenije]] (2022–2026) |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> fytfqelq5tuz3ordbmgh3pt6wf7d2vr 0 600778 6658148 2026-04-10T09:58:29Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6658148 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=The Men's Bath MET DP816942.jpg | caption=Moška kopel | title=''Moška kopel'' (''Männerbad'') | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1496/1497 | type=grafika | height_metric= 39,2 | width_metric=28,3 | metric_unit=cm }} '''''Moška kopel''''' je [[lesorez]] [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], ustvarjen okoli leta 1496/1497. Grafika prikazuje štiri moške v kopališču, ki poslušajo dva glasbenika, medtem ko mladenič opazuje prizor od zunaj. Na prvi pogled se zdi, da Dürer v ''Moški kopeli'' upodablja golega moškega v različnih pozah, vendar domnevna študija razkriva vizualiziran humor in homoerotiko. Poleg tega se ''Moška kopel'' razlaga kot aluzija na takrat neznano bolezen, [[sifilis]]. Na splošno se domneva tudi, da je bila Dürerjeva ''Ženska kopel'' mišljena kot protiutež njegovi ''Moški kopeli''. == Opis == [[Slika:1498 circa Der große Reichsapfel mit Strich und Stern, Wasserzeichen im von Albrecht Dürer genutzten Papier für Das Männerbad.jpg|thumb|left|''Velika krogla s črto in zvezdo'', vodni žig, uporabljen okoli leta 1498 v časopisu Dürerjeve ''Moške kopeli'']] [[Slika:Durer, Albrecht - Women's Bath.jpg|thumb|Dürerjeva ''Ženska kopel'']] Dürerjeva moška sta bolj atletska in anatomsko pravilna kot njegove figure izpred potovanja v Italijo, s katerega se je vrnil leta 1495.<ref name=":0">{{navedi knjigo|author=Jeffrey Chipps Smith |title=Nuremberg, a Renaissance City, 1500–1618 |publisher=University of Texas Press |year=2014 |ISBN=978-1-4773-0638-3}}</ref> Razen mladeniča, ki stoji zunaj, so vsi moški komaj oblečeni. Na levi strani slike se eden od moških naslanja na izliv fontane, na skrajni desni pa sedeči moški pije iz vrča. V ospredju sta za robom fontane vidni dve moški polfiguri; eden drži strgalo za hrbet, drugi pa je s hrbtom obrnjen proti gledalcu in drži rožo. Mladenič v ozadju stoji za ograjo in od zunaj opazuje skupino, ki posluša dva glasbenika, ki igrata flavto in violino.<ref name=":1">{{Internetquelle |url=https://www.rct.uk/collection/800195/the-bath-house |titel=Albrecht Dürer (1471-1528) - The Bath House |sprache=en |abruf=2022-04-23}}</ref> (Kar je videti kot flavta, je v resnici glasbilo z dvema jezičkoma, kot je sodobna [[oboa]]. Od tod tudi igralčevi okrogli lički. Verjetno gre za ''douçaine'', saj bi bil šalam veliko preglasen za igranje s strunskim glasbilom. Strunsko glasbilo je ''rebec''. To hruškasto, tristrunsko ločno glasbilo, izrezljano iz enega kosa lesa, izvira iz mavrske tradicije ''[rebab]'' preko Španije in se je razširilo po vsej Evropi. ''Rebec'' je izginil šele z vzponom [[violina|violine]] okoli leta 1600. V [[srednji vek|srednjem veku]] so ga uporabljali predvsem za podporo pevskim glasovom v velikih cerkvah, v 15. stoletju pa so ga igrali tudi potujoči glasbeniki.) Zdi se, da so moški po parni kopeli zunaj pod pergolo. Na tleh pred kamnitim parapetom, nad Dürerjevim monogramom, skodelica med rastlinami in kamni nakazuje na rekreacijo ali uživanje alkohola. V ozadju slike se vzdolž reke na levi razteza vrsta hiš in mestno obzidje, ki segajo do kamnitega mostu in gradu z odprtimi vrati. Desno od centralno postavljenega sadnega drevesa stoji hiša, iz katere ženska zajema vodo. Hišo s strmo dvokapnico, skupaj s kočo, ki jo delno zakriva desni rob slike, lahko štejemo za kopališče.<ref name=":2">{{Internetquelle |url=http://www.museen-nord.de/Objekt/DE-MUS-076017/lido/A.B.+1159 |titel=Albrecht Dürer: Männerbad |abruf=2022-04-23}}</ref> Odprti kopalni paviljoni te vrste so takrat res obstajali zunaj mest, običajno ob zdravilnih vrelcih.<ref name=":6">{{navedi knjigo|author=Martin Sonnabend |title=Albrecht Dürer: Die Druckgraphiken im Städel Museum; Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie, Städtische Galerie im Städelschen Kunstinstitut Frankfurt am Main |publisher=Städel-Museum |year=2007 |ISBN=978-3-8321-7789-8 |pages=52}}</ref> Grafika v muzeju [[Städel]] meri 392 × 283 mm (robna črta 389 × 280 mm),<ref>{{Internetquelle |url=https://sammlung.staedelmuseum.de/de/werk/das-maennerbad |titel=Das Männerbad |sprache=de |abruf=2022-04-25}}</ref> grafika Metropolitanskega muzeja meri 387 × 279 mm,<ref>{{Internetquelle |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/387563 |titel=The Men's Bath |abruf=2022-04-25}}</ref> grafikon Royal Collection Trust pa 393 × 285 mm.<ref name=":1" /> == Interpretacije == [[Slika:DürerSyphilis1496.jpg|thumb|388x388px|Dürerjev ''Sifilitični moški'' iz leta 1496]] [[Slika:Jarbach Altarpiece 01.jpg|thumb|left|Dürerjev ''Jabachov oltar'' (1504)]] Dürerjeva ''Ženska kopel'' na splošno velja za zasnovo za dvojnik njegove ''Moške kopeli'', čeprav je prva skoraj kvadratna in so ženske upodobljene v jasnem generacijskem zaporedju, kar pa ne velja za moške.<ref name=":02">{{Internetquelle |autor=Jürgen Müller |url=http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/artdok/1532/1/Mueller_Der_dritte_Mann_2009.pdf |titel=Der dritte Mann - Überlegungen zur Rezeptionsästhetik von Albrecht Dürers Zeichnung Das Frauenbad |hrsg=archiv.ub.uni-heidelberg.de |datum=2009 |seiten=40–41, 43 |abruf=2021-12-05}}</ref> ''Ženska kopel'' je tudi eden od razlogov, zakaj ''Moško kopel'' datiramo v obdobje po Dürerjevi vrnitvi s potovanja v Italijo. Verjetno je to najzgodnejši veliki lesorez in tudi prvi odtis z njegovim monogramom kot založniško oznako, ki ga je objavil po vrnitvi iz Italije.<ref>{{navedi knjigo |author=Christian Alschner |title=Deutsche Kunst der Dürer-Zeit: Ausstellung im Albertinum. 18. September 1971 bis 16. Januar 1972|publisher= Ministerium für Kultur und Staatliche Kunstsammlungen Dresden; 2 |year=1971 |pages=152}}</ref> Umetnostnozgodovinske raziskave so ponudile daljnosežne interpretacije kompozicije, ki se zdi pomembna tako kot celota kot v podrobnostih.<ref name=":5" /> Tri figure v ''Moški kopeli'' so identificirane kot Dürerjevi prijatelji, medtem ko je umetnik na ostalih štirih morda celo upodobil sebe.<ref name=":2" /> Moški, ki se naslanja na drog fontane, je verjetno sam Dürer, ki melanholično strmi v čokatega sedečega pivca, ki očitno predstavlja njegovega prijatelja Willibalda Pirckheimerja. Homoerotično obarvani stavki v Dürerjevih pismih Pirckheimerju puščajo prostor za ugibanja, prav tako besede, ki jih je Pirckheimer verjetno v grški pisavi in ​​jeziku vklesal na Dürerjevo risbo ''Portret Willibalda Pirckheimerja''. Izliv fontane, ki jo krona majhen petelin in je tik ob genitalijah melanholika, ki se naslanja na drog fontane, prav tako kaže v smer čokatega moškega.<ref name=":3">{{navedi knjigo |author=Thomas Schauerte|title=Albrecht Dürer |publisher=C. H. Beck |date=2020-08-27 |ISBN=978-3-406-75627-6 |pages=44}}</ref><ref name=":2" /> Petelin simbolično predstavlja tako penis kot spolno prenosljivo bolezen sifilis (znano tudi kot ''morbus gallicus'', iz latinskega ''*gallus*'' za petelin), kot je pokazala primerjava z različnimi časopisi.<ref name=":3" /><ref name=":4">{{navedi knjigo|author=Debra Cashion, Henry Luttikhuizen, Ashley West |title=The Primacy of the Image in Northern European Art, 1400–1700: Essays in Honor of Larry Silver |publisher=Brill |year=2017 |ISBN=978-90-04-35412-8 |pages=257}}</ref><ref name=":02" /> Interpretacijo figure, ki se naslanja na vodnjak, kot Michaela Wolgemuta je že leta 1897 zavrnil umetnostni zgodovinar Karl Voll, saj niti podobnost niti starost nista skladni z Dürerjevim nekdanjim učiteljem.<ref>{{navedi knjigo |author=Karl Voll |title=Die Portraits des Michel Wolgemut von Albrecht Dürer in der Albertina und in der Münchner Pinakothek; Monatsblätter zur Ergänzung der Allgemeinen Zeitung |year=1897 |pages=4}}</ref> Moška, ​​ki stojita drug proti drugemu v ospredju, sta identificirana kot Dürerjeva prijatelja – Lukas in Stephan Paumgartner – kar dokazuje Dürerjev prejšnji tako imenovani ''Paumgartnerjev oltar'', na katerem sta oba upodobljena.<ref name=":1" /> Medtem ko je identiteta bratov Paumgartner očitna, je podobnost debelega moža s Pirckheimerjevimi portreti manj prepričljiva.<ref name=":0" /> Glasbenika sta primerljiva z Jobovimi pohotnimi prijatelji na Dürerjevem ''Jabachovem oltarju'', ki ga je leta 1504 prav tako združil z avtoportretom in spolno simboličnimi glasbili.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Jobova glava, ki počiva v roki, prav tako spominja na melanholičnega moškega iz ''Moške kopeli''. Poteze mladega mimoidočega so prepoznavne kot poteze Albrechta Dürerja; spominja na njegovega sifilističnega moža iz istega obdobja (v Ulseniusovem časopisu). Dürer je morda namigoval na Pirckheimerjevo nagnjenost k mladim vojakom,<ref>{{navedi knjigo |author=Margaret Shewring, J. R. Mulryne |title=War Literature And The Arts In Sixteenth-Century Europe |publisher=Springer |year=2016 |ISBN=978-1-349-19734-7 |pages=55}}</ref> s katerimi je sifilis prišel v mesto. Tako kot pri voajerskem prikazu žensk, ki se kopajo, se tudi tukaj gledalec za ograjo pojavi kot odsev gledalca. Figure v ''Moški kopeli'' lahko predstavljajo pet čutov: Dürer kot sluh, Pirckheimer kot okus, figura s cvetlico kot vonj, njegova spremljevalka kot dotik in gledalec v ozadju kot vid.<ref name=":1" /> Druga interpretacija nakazuje štiri čute; shema štirih temperamentov je bila v tistem času zelo priljubljena: Dürer je melanholik, debeli moški je flegmatik, kolerik drži strgalo in sangvinik cvet.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{navedi knjigo |author=Wolfgang Schmid |title=Dürer als Unternehmer: Kunst, Humanismus und Ökonomie in Nürnberg um 1500 |publisher=Porta Alba |year=2003 |ISBN=978-3-933701-05-3 |pages=239}}</ref> Edgar Wind, ki je prvi podal to interpretacijo, je v prizoru videl tudi parodijo dionizičnega kulta, pri čemer korpulentni moški s posodo za pitje predstavlja Bakha.<ref>{{navedi knjigo|title=The Art Quarterly |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=1971 |pages=471}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=William Hogarth |title=A Selection of Paintings from the Collection of Mr. and Mrs. Paul Mellon |publisher=National Gallery of Art |year=1971 |pages=161}}</ref> Trenutna relevantnost morda leži v dejstvu, da so leta 1496 v [[Nürnberg]]u zaprli bordele in javna kopališča, da bi preprečili širjenje sifilisa z »vsakodnevnim sobivanjem« z okuženimi partnerji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Bath House by Albrecht Dürer}} * Virtuelles Forschungsnetzwerk Albrecht Dürer, Heidelberg: arthistoricum.net, 2020ff. DOI: [https://doi.org/10.11588/duerer.online.687dd1799ef62 Werk in duerer.online.] Abgerufen am 25. August 2025 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1497]] fcdw158ppoi9emdjddmgbz9kpc6weo9 10 600779 6658150 2026-04-10T10:01:02Z VidicK01 193275 10DZRS 6658150 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 10DZRS |title = [[10. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednik |list1 = TBA |group2 = Podredsedniki |list2 = TBA |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Levica in Vesna|Levica in Vesna]] * [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[16. vlada Republike Slovenije]] |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> 67re2k0qios8w5z3s8zvrnfvcmx8nz4 6658187 6658150 2026-04-10T10:30:38Z VidicK01 193275 6658187 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 10DZRS |title = [[10. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednik |list1 = TBA |group2 = Podredsedniki |list2 = TBA |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Demokratov|Demokrati]] * [[Poslanska skupina Levica in Vesna|Levica in Vesna]] * [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[16. vlada Republike Slovenije]] |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> 49bgkhkx8sulkju0lb9wwj81c9m85qt 6658188 6658187 2026-04-10T10:30:40Z Romanm 13 tn. 6658188 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 10DZRS |title = [[10. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednik |list1 = TBA |group2 = Podpredsedniki |list2 = TBA |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Demokratov|Demokrati]] * [[Poslanska skupina Levica in Vesna|Levica in Vesna]] * [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[16. vlada Republike Slovenije]] |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> 213ami6ez87arx6oeiowetycfnkf647 0 600780 6658179 2026-04-10T10:21:18Z VidicK01 193275 novo 6658179 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi)- ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Janez Žakelj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Marin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Resni.ca]] [[Kategorija:Resni.ca]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] hcdps91fuu8yroqlz6sblz6ttjoc78r 6658181 6658179 2026-04-10T10:22:26Z VidicK01 193275 6658181 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi)- ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Janez Žakelj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Marin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Resni.ca]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] c6se92hvz2ciqt2l3ajo4b9uksimp67 6658182 6658181 2026-04-10T10:22:41Z VidicK01 193275 6658182 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi)- ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Janez Žakelj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Marin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|NSi, SLS, FOKUS]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] aj40xbo5f36iz2fo5tbedlultyks4ub 6658200 6658182 2026-04-10T10:41:58Z VidicK01 193275 6658200 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi)- ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Janez Žakelj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Marin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|NSi, SLS, FOKUS]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] dd42gruno3rpz5mwnf3rh3tmmp7u0bc 6658202 6658200 2026-04-10T10:43:02Z VidicK01 193275 +dopolnilo 6658202 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === Od izvoljenih devetih poslancev jih sedem prihaja iz kvote NSi, po eden pa iz kvote SLS in Fokusa.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi)- ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Janez Žakelj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Marin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|NSi, SLS, FOKUS]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] qq66paakc1u1fxuffelfftbyu1sfitq 0 600781 6658186 2026-04-10T10:30:13Z VidicK01 193275 novo 6658186 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Demokratov''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Franc Križan]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Tea Košir]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Barbara Levstik Šega]] * [[Robert Potnik]] * [[Mojca Žnidarič]] {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Demokrati]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] q9heua0rzm93nut97py4u7h5cftiwcb 0 600782 6658199 2026-04-10T10:41:28Z VidicK01 193275 novo, sedaj imamo vse PS 6658199 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Levica in Vesna''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]]; stranki sta namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovali [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === Vseh pet izvoljenih poslancev je iz kvote stranke Levica, iz Vesne ni bil izvoljen nihče.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> * [[Luka Mesec]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Tina Brecelj]] * [[Nataša Sukič]] * [[Asta Vrečko]] * [[Vladimir Šega]] == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Levica]] == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Levica in Vesna]] [[Kategorija:Levica (Slovenija)]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] jqb6r612vavw1vj5ncb9sqghe1bqicy 6658203 6658199 2026-04-10T10:46:48Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Levica (Slovenija)]]; dodal [[Kategorija:Levica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6658203 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Levica in Vesna''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]]; stranki sta namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovali [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === Vseh pet izvoljenih poslancev je iz kvote stranke Levica, iz Vesne ni bil izvoljen nihče.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> * [[Luka Mesec]] - ''začasni vodja poslanske skupine'' * [[Tina Brecelj]] * [[Nataša Sukič]] * [[Asta Vrečko]] * [[Vladimir Šega]] == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Levica]] == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Levica in Vesna]] [[Kategorija:Levica]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] miq1fbq19q6bsvtr3zy3ejpb941l123 0 600783 6658211 2026-04-10T10:56:52Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6658211 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Albrecht Dürer - Virgin and child with a pear - Google Art Project.jpg | caption= | title=''Marija z rezino hruške'' | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1512 | type=olje na tabli | height_metric=49,3 | width_metric=37,4 | metric_unit=cm | museum = [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]] }} '''''Marija z rezino hruške''''' (znana tudi kot ''Madona z ležečim otrokom in rezino hruške'' ali ''Madona z rezino hruške'') je slika [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] (1471–1528) iz leta 1512. Hranijo jo v zbirki [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj|Umetnostnozgodovinskega muzeja]] na [[Dunaj]]u. == Opis == === Motiv in slog === Na temnem ozadju Dürer upodablja [[sveta Marija|Marijin]] doprsni kip, ki drži svojega otroka z obema rokama na tkanini, ki je bila prvotno verjetno vijolična (zdaj obledela).<ref>Ausstellungsbroschüre ''Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte.''Kapitel ''Erhaltungszustand'' von Monika Strolz, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 15.</ref> Marija nosi modro obleko in svetlo naglavno ruto, pod katero je prozorna tančica. [[Jezus Kristus|Jezus]] v levi roki drži majhno rezino hruške, na kateri so vidne sledi ugrizov njegovih zob. Z vidika gledalca je Marija rahlo obrnjena v levo in nagne glavo proti otroku.<ref>[https://www.wga.hu/frames-e.html?/html/d/durer/1/08/1pear.html ''Madonna of the Pear.''] Beschreibung auf Web Gallery of Art, November 2002, englisch.</ref> Tudi njen pogled sledi tej smeri, njena nežno nasmejana usta pa so zaprta. Vesel fantič pa z dvignjeno glavo gleda navzgor in v desno; v rahlo odprtih ustih so vidni njegovi majhni sekalci. Nobena figura ni upodobljena s [[svetniški sij|svetniškim sijem]]. === Interpretacija === Marijin pogled, usmerjen navznoter – ni povsem jasno, ali gleda neposredno v svojega otroka ali navzdol –, pa tudi prvotno verjetno vijolična barva blaga, namigujeta na bližajoče se križanje Kristusa. Zdi se, da se nežno nasmejana, a vase zazrta Marija že zaveda [[pasijon]]a. Hruško, ki jo je Kristusovo dete grizljalo, si lahko zaradi njene sladkosti razlagamo kot simbol ljubezni. Poleg tega so v središču plodu vidna semena, kar se, metaforično rečeno, verjetno nanaša na kaljenje semen Kristusove žrtvene smrti, ki obljublja odrešitev.<ref>''Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte.'', Kapitel ''Ein Bild hat Geburtstag'' von Guido Messling, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 5–6.</ref> Marija bi bila tako kot hruška, ki svetu daje plod – dojenčka Jezusa, ki človeštvu prinaša ljubezen in odrešitev. Poleg verskega pomena ima v tej sliki vlogo tudi koncept [[humanizem|humanizma]]. Z izpuščanjem svetniških sijev je poudarjena človečnost svetnika, zato lahko sliko razlagamo tudi kot upodobitev matere in otroka. S hruško kot simbolom ljubezni je poudarjen intimen odnos med njima. Materino introvertiranost lahko razlagamo kot skrb za otrokovo prihodnje dobro počutje. Sliko lahko razlagamo tudi z medicinskega vidika, saj Kristusovo dete kaže značilne znake pomanjkanja vitamina D: izbočeno čelo in sagitalno grbo s sploščenim zatiljem (''caput quadratum''), ohlapno trebušno steno, deformacijo prsnega koša in otekanje epifiz na zapestjih in gležnjih.<ref>Albert Gossauer: ''Struktur und Reaktivität der Biomoleküle.'' Verlag Helvetica Chimica Acta, Zürich 2006, ISBN 3-906390-29-2, S.&nbsp;152.</ref> === Slikarska tehnika === Slika je bila ustvarjena na lipovi plošči, premazani z belo barvo. V neznanem času je bila plošča, dolga 49 cm in široka 37 cm, stanjšana in parketirana; zdaj je debela le 4 mm.<ref>Ausstellungsbroschüre ''Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte.'', Kapitel ''Bildträger und Maltechnik'' von Monika Strolz, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 14–15.</ref> Podrisba, nanesena s tankim čopičem v tekočem mediju, razkriva jasne razlike med upodobitvijo Marije in upodobitvijo deteta. Medtem ko je podrisba Marije zelo fina in podrobna, s številnimi vzporednimi in križnimi črtami, je Dürer le skiciral obris deteta Jezusa in ga podpisal z redkimi, pogosto prekinjenimi črtami. Pri slikanju Marije se je skoraj natančno držal svoje podrisbe in jo upodobil s tankimi lazurami. Vendar pa slika deteta nekoliko odstopa od podrisbe (uho je premaknjeno v levo); ležeče telo je oblikovano z izrazitimi poudarki in plastično upodobljeno s [[sfumato]]m podobnim senčenjem. Poleg tega je Dürer v telesnih tonih deteta uporabil večji delež temnih pigmentov kot v tonih matere. Za modeliranje in teksturiranje barve je umetnik pogosto uporabljal prste ali dlani na obeh figurah. == Zgodovina == === Izvor === Dürer je sliko ''Marija z rezino hruške'' naslikal v Nürnbergu; naročnik ni znan.<ref>[http://www.onlinekunst.de/weihnachten/adventskalender/2.html ''Madonna und Kind.''] Beschreibung auf der Webseite Onlinekunst, 2012.</ref> Čeprav je Dürer takšne Marijine plošče ustvaril brez naročila, skrbno podrisovanje Madone nakazuje, da ta slika, ki je verjetno služila kot nabožna podoba, ni bila tipično občasno delo. Pri upodobitvi Marije se je Dürer oprl na drugo svoje delo z zelo podobno Marijino glavo, ''Sveto družino'' (1509). Slogovno je mogoče v ''Mariji z rezino hruške'' zaznati tako nizozemske kot italijanske vplive.<ref>[https://web.archive.org/web/20140201190648/http://www.europeana.eu/portal/record/15502/C9ED15E0B81D1AB15420A1CCAE40D04EBA0DF7F4.html ''Maria mit Kind.''] Beschreibung auf der Webseite Europeana – think culture, 2012, englisch und deutsch.</ref> Umirjena Marija spominja na tako imenovano ''Dangolsheimsko Madono'', ki jo pripisujejo Niclasu Gerhaertu van Leydenu,<ref>[https://capella-academica.at/2000-2001/2-Duerer.htm ''Maria mit dem liegenden Kind mit der Birnenschnitte.''] Artikel von Karl Schütz auf der Webseite der Capella Academica anlässlich eines Konzerts im Kunsthistorischen Museum Wien, 26. Oktober 2000.</ref> medtem ko živahna in tridimenzionalna upodobitev otroka močno spominja na kip [[Andrea del Verrocchio|Andree del Verrocchia]] ''Ležeči Putto''. Leta 1600 je cesar [[Rudolf II. Habsburški]] za svojo praško rezidenco pridobil dve nedoločeni podobi Device Marije. Ti sliki sta prišli iz umetniške zbirke Antoina Perrenota de Granvelle. Možno je, da je bila ''Marija z rezino hruške'' eno od del, ki so kasneje prek zbirke Rudolfa II. prišla v Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju. <gallery> Albrecht Dürer - De heilige familie - 2447 (OK) - Museum Boijmans Van Beuningen.jpg|Dürer: ''Sveta družina'' (1509) Child by Verrocchio.jpg|[[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]]: ''Ležeči Putto'' Dangolsheimer Muttergottes.jpg|[[Niclas Gerhaert van Leyden|Leyden]] (pripisano): ''Dangolsheimska Madona'' (1460/65) </gallery> === Zapuščina === [[Slika:Albrecht Dürer - Virgin and Child with Saint Anne.jpg|thumb|Dürer: ''Sveta Ana z Devico in detetom'' (1519)]] Leta 1519 je Dürer ustvaril sliko ''Sveta Ana z Devico in detetom'', upodobitev svete Ane s hčerko Marijo in Kristusom Detetom.<ref>[https://www.heiligenlexikon.de/BiographienA/Anna.htm ''Anna.''] Artikel über die Heilige Anna und das Gemälde Dürers ''Heilige Anna Selbdritt'' auf der Webseite ''Ökumenisches Heiligenlexikon'', 2013.</ref> V tem delu sta bila tako motiv Marije kot podoba ''Marije z rezino hruške'' nadalje razvita. V Italiji in Nemčiji obstajajo številne kopije in parafraze Marije z detetom drugih umetnikov. Tukaj je nekaj najbolj znanih primerov: *Pripisano Danielu Fröschlu: ''Madona z detetom'' (po Dürerju), kmalu po letu 1600, Narodna galerija, Praga *Pripisano Danielu Fröschlu: ''Madona z grozdjem'' (po Dürerju), kmalu po letu 1600, Kapucinski samostan, Praga *Franciscus van der Steen: ''Madona z detetom'' (po Dürerju), 1656/57, Britanski muzej, London *Johann Christian Ruprecht: ''Madona z detetom'' (po Dürerju), ok. 1650, Muzej likovnih umetnosti, Leipzig *Sassoferrato: ''Madona z otrokom'' (po Dürerju), ok. 1650, Muzej likovnih umetnosti, Budimpešta *Sassoferrato: ''Madona z otrokom v molitvi'', ok. 1650, zasebna zbirka == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Fedja Anzelewski: ''Albrecht Dürer. Das malerische Werk ''. 2 Bde., Berlin 1991 * Katherine Crawford Luber: ''Albrecht Dürer and the Venetian Renaissance.'' Cambridge/Mass, 2005 * Josef Heller: ''Das Leben und die Werke Albrecht Dürer‘s''. 3 Bde., Bamberg, 1827–1831 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Painting of Madonna and Child by Albrecht Dürer (Kunsthistorisches Museum)|Maria mit der Birnenschnitte}} * [https://www.khm.at/de/object/616/ Maria mit der Birnenschnitte (Maria mit Kind)] in der Objektdatenbank des Kunsthistorischen Museums Wien * [http://www.oe-journal.at/index_up.htm?http://www.oe-journal.at/Aktuelles/!2012/0312/W4/32903khm.htm ''Neue Ausstellungsreihe „Ansichtssachen“ im Kunsthistorischen Museum. ''] Artikel des Österreich Journals, 29. März 2012. * [https://web.archive.org/web/20121225053154/http://www.restauro.de/blog/ansichtssache-3.html ''Maria mit der Birnenschitte''.] Bericht über die Ausstellung ''Ansichtssache #3'' im Kunsthistorischen Museum Wien, Webseite der Zeitschrift RESTAURO, 2012. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1512]] 7rcvdwcjwc8wqk1kipc0pb85imk2zvf 0 600784 6658223 2026-04-10T11:13:18Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6658223 wikitext text/x-wiki '''Veliki pasijon''' se nanaša na tiskano delo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], ki ga je leta 1511 objavil Hieronymus Höltzel. Knjiga pripoveduje Jezusov pasijon z nebiblijskimi besedili v latinščini in 12 lesorezi. == Besedilo == Besedilo ''Velikega pasijona'' je delo Benedictusa Chelidoniusa, humanističnega meniha iz samostana sv. Egidija v Nürnbergu in kasneje opata opatije Schottenstift na Dunaju. Pripoved o Kristusovem pasijonu ni predelava biblijskega poročila. Namesto tega je zbirka besedil Caeliusa Seduliusa, Hieronymusa Paduanusa, Dominicusa Mancinusa in Baptiste Mantuanusa. Ta besedila postavljajo Jezusa v ospredje kot človeško figuro s čustvi. Uporabljajo tudi starodavni besednjak in simboliko. Zgodba je razdeljena na 11 poglavij z ustreznimi ilustracijami: # Zadnja večerja Kristusa z njegovimi učenci # Kristus na Oljski gori # Kristusa aretirajo Judje # Kristusa bičajo v Pilatovi hiši # Pilat predstavi Kristusa Judom in reče: ''Glejte, človek!'' ([[Ecce homo]]) # Kristusa vodijo na križanje # Kristus križan # Kristus sestopi v vice (''limbo'') # Kristusa položijo pred njegovo mater (Objokovanje) # Kristusa položijo v grob # Kristus vstane od mrtvih == Slike == Vse oblikovalske risbe za cikel so delo Dürerja. [[Lesorez]]i so bili verjetno izrezani v njegovi delavnici in kažejo znatne razlike v izvedbi. Sedem lesorezov izvira iz obdobja med letoma 1497 in 1500, približno v času njegove prve večje serije lesorezov, ''[[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]]'' (1496 do 1498), Dürer pa jih je že dal v obtok kot posamezne odtise. ''Kristusovo bičanje'', ''Kristus na Oljski gori'', ''Polaganje v grob'' in ''Kristusovo objokovanje'' se slogovno primerjajo s prvimi tiskanimi izdajami ''Apokalipse'' in jih je po Kurthu treba šteti za najzgodnejše.<ref>[[Willy Kurth]]: ''Sämtliche Holzschnitte Albrecht Dürers'', München 1927.</ref> Ostalih pet je nastalo šele v obdobju pred tiskom v letih 1510 do 1511, v razponu do 15 let, natančneje med zadnjo izdelano naslovnico in dvema najzgodnejšima lesorezoma, ''Bičanjem'' in ''Polaganjem v grob''. Poleg naslovnice so med poznejšimi deli še ''Zadnja večerja'', ''Kristusova aretacija'', ''Kristus v limbu'' in ''Kristusovo vstajenje'', ki skupaj tvorijo nekakšen okvir. Vse lesoreze zaznamuje prevelik format – vsak list meri približno 28 × 39 cm – in njihov brez primere tridimenzionalni učinek, ki ga je Dürer dosegel z doslednim nanašanjem grafičnih srednjih tonov. Nevtralno osvetljena območja so predstavljena z vzporednim šrafiranjem, najtemnejša območja s tesnim križnim šrafiranjem, najsvetlejša območja pa ostanejo pergamentno bela. Dürerjev učitelj Michael Wolgemut je že s Schedelovo ''Svetovno kroniko'' iz leta 1493 lesorezu s samim številom podob, številnimi izvirnimi mestnimi podobami in pokrajinami ter prostorsko zasnovo, ki izhaja iz flamskega slikarstva, dal skoraj enak status kot besedilo v knjigi. V primeru preroške ''Apokalipse'' je dal ustrezno biblijsko besedilo natisniti kot napis na hrbtni strani vsakega lesoreza, kar je omogočilo, da je podoba govorila sama zase. Z lesorezi ''Velikega pasijona'' je Dürer dosegel ravnovesje s pripovedjo, ki je zapolnila celotno stran, a je bila po svoji dramatični intenzivnosti brez primere. Z izjemo prve podobe ''Apokalipse'', ki na relativno umirjen način prikazuje ''Janezovo mučeništvo'', ''Veliki pasijon'' predstavlja vizijo z dramatično vehemenco. Gledalcu omogoča, da podoživi zgodovinsko zasnovano, povsem zemeljsko upodobitev Jezusovega trpljenja. Ne kolektivna usoda, temveč individualno trpljenje je neposredno in čustveno doživeto in kanalizirano skozi različne priče in njihove reakcije znotraj slike. Ikonografsko se Dürer drži biblijskega besedila, vendar širi načine predstavitve. Po zgledu flamskih slikarjev upodablja zgodbo o pasijonu v nemškem okolju, s figurami v sodobnih oblačilih. Nastalo dostopnost pripovedi o odrešenju Dürer, očitno globoko veren človek, še okrepi z dramatično okrepljeno čustvenostjo in gostoto. Kot je v slikarstvu običajno, je lahko, zaradi velikosti lista, v eni sliki združil tudi najrazličnejše reakcije na dogodke, narativno sočasne in zaporedne dogodke. <gallery class="center" caption="Ilustracije kopije iz [[Rijksmuseum]]a, Amsterdam (RP-P-OB-1293...1317)"> Christus als Man van Smarten, bespot door een soldaat Passio domini nostri Jesu (..) (titel op object) De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1293.jpg|Naslovna stran z ''Žalostnim možem in vojakom'' (1511) Laatste Avondmaal De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1294.jpg|''Zadnja večerja'' (1510) Christus op de Olijfberg De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1296.jpg|''Kristus na Oljski gori'' (1497/98) Gevangenneming De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1299.jpg|''Aretacija Kristusa'' (1510) Geseling De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1302.jpg|''Bičanje Kristusa'' (1496/97) Christus aan het volk getoond (Ecce homo) De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1305.jpg|''Kristusovo darovanje: Ecce Homo'' (1497/98) Kruisdraging De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1306.jpg|''Nošenje križa'' (1497/98) Kruisiging De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1308.jpg|''Kristus na križu'' (1497/98) Bewening De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1312.jpg|''Žalovanje Kristusa'' (1498/99) Graflegging De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1310.jpg|''Pokop'' (1496/97) Afdaling in het voorgeborchte De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1315.jpg|''Kristus v limbu'' (1510) Opstanding De grote Passie (serietitel), RP-P-OB-1317.jpg|''Kristusovo vstajenje'' (1510) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Hans Philipp Hoff: ''Die Passionsdarstellungen Albrecht Dürers'', Heidelberg 1898 [= Dissertationsschrift Ruprecht-Karl-Universität zu Heidelberg], https://doi.org/10.11588/diglit.62412. * Anke Fröhlich: Albrecht Dürers Große Holzschnitt-Passion. Betrachtung eines spätmittelalterlichen Bildzyklus aus der Sicht des 20. Jahrhunderts, in: ''Jahrbuch der Staatlichen Kunstsammlungen Dresden. Beiträge, Berichte'', Bd. 29, 2001, S. 39–48. * Jeffrey Chipps Smith: Humanizing the Passion. Dürer's Pictorial Exegesis, in: Johann Anselm Steiger (Hg.): ''Das Gebet in den Konfessionen und Medien der Frühen Neuzeit'', Leipzig 2018 [= Theologie - Kultur - Hermeneutik; Bd. 25], S. 57–91. * Sabine Siemer: ''Die Passionsdarstellungen von Albrecht Dürer. Theologie und Rezeptionsästhetik'', Heidelberg 2023, https://doi.org/10.11588/arthistoricum.1099 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Albrecht Dürer woodcut series - Large Passion}} * Virtuelles Forschungsnetzwerk Albrecht Dürer, Heidelberg: arthistoricum.net, 2020 ff. DOI: [https://doi.org/10.11588/duerer.online.687dcf8ca5d53 Werk in duerer.online.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Pasijoni]] 4vznjb3v1ytqv4bez5avyhps9rq1at0 0 600785 6658255 2026-04-10T11:38:08Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6658255 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Albrecht Dürer - Hare, 1502 - Google Art Project.jpg | caption= | title=''Kunec '' | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1502 | type=[[Akvarel]], [[gvaš]], poudarjeno z belo | height_metric=25,1 | width_metric=22,6 | metric_unit=cm | museum = [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] }} '''''Kunec''''', imenovan tudi '''''Mladi zajec''''',<ref>Handzeichnungen, S. 284.</ref> je naslov [[akvarel]]a [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in verjetno najbolj znana od vseh Dürerjevih naravoslovnih študij, ustvarjenih leta 1502.<ref name="HW">Heinz Widauer: ''Feldhase.'' 2003.</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://sammlungenonline.albertina.at/m/?query=search=/record/objectnumbersearch=[3073]&showtype=record |titel=Feldhase |werk=Albertina Sammlungen Online |sprache=de |abruf=2024-12-09}}</ref> == Opis == ''Mladi zajec'' je na skoraj kvadratnem papirju upodobljen v sključenem položaju, diagonala lista pa poteka od zgornjega levega proti spodnjemu desnemu kotu. Sledeč tej diagonali zajec gleda v prostor onkraj slikovne ravnine, kar ima za posledico tričetrtinski profilni pogled. Glava, ušesa in prsni koš so prikazani od spodaj, hrbet in zadnja noga pa od zgoraj. To razkriva vse bistvene značilnosti zajca. Tla so poslikana z akvareli, ki segajo od različnih odtenkov rjave do umirjene bele. Na to podlago so nanesene ritmično strukturirane plasti dlake. Risba dlake ponazarja raztezanje dlake v sključenem položaju in tudi njeno mehko, sijočo teksturo. Upodobitev zajca je naturalistična in podrobna. Ušesa so upodobljena preprosteje. Poteze čopiča so kratke in jedrnate. Desno uho – levo z vidika gledalca – je upognjeno nazaj, a obrnjeno navzven. Skupaj z očesom, ki je prav tako obrnjeno proti gledalcu, simbolizira živalsko zaznavanje.<ref name="Trux">E. M. Trux: ''Überlegungen zum Feldhasen.'' 2003.</ref> V očesu se zrcali okenski okvir. Levo uho – tako kot levo oko – je obrnjeno stran od gledalca. Senca zajca in dolge vibrise na zgornji ustnici in očeh padajo v nevidni prostor, v katerega to oko strmi. Sedež ali okolica nista upodobljena. Kljub temu zajec daje vtis, da mirno sedi v trenutku opazovanja. Umetnostna zgodovinarka Elisabeth M. Trux piše: {{quote|»Brezčasna privlačnost tega dela je v spretno uprizorjeni ambivalentnosti med statično, vidno prisotnostjo in latenco gibanja in leta. [...] Po vsakem pogledu je presenetljivo, da zajec še vedno čaka.«}} == Izvor == Zajec na tej sliki ni upodobljen kot atribut in verjetno brez simbolnega pomena, temveč služi zgolj za naturalistično predstavitev. Praktično nemogoče je, da bi Dürer narisal in naslikal živega zajca.<ref name="Trux" /> Okenski okvir, ki se zrcali v zajčjem očesu – ''topos'' portretiranja,<ref>Elisabeth M. Trux: ''Untersuchung zu den Tierstudien Albrecht Dürers''. Ergon, Würzburg 1993, S. 136, Anm. 156.</ref> ki ga je Dürer prevzel iz nizozemskega slikarstva – nakazuje, da je žival v hiši. Obstajajo tudi druge upodobitve zajcev Dürerja. Mednje spadajo: *''Sveta družina s tremi zajci'', Dürerjev lesorez iz dresdenskega Kupferstichkabinetta (Muzeja grafik in risb) iz leta 1497. *''Zajec'' je upodobljen na grafiki iiAdam in Evaii iz berlinskega Kupferstichkabinetta (Muzeja grafik in risb) iz leta 1504. == Zgodovina == [[Slika:Hase (Hans Hofmann).jpg|thumb|''Zajec'' slikarja Hansa Hoffmanna z Dürerjevim monogramom in letnico »1528«, letnico Dürerjeve smrti]] [[Slika:Goertz Hase.jpg|thumb|Jürgen Goertz: ''Zajec'' (1984)]] Že v 16. stoletju, zlasti pa okoli leta 1600, so obstajale številne ponovitve in imitacije. Danes jih je znanih trinajst, od katerih so tri neodvisne različice, ki prikazujejo zajca od spredaj. Hans Hoffmann je kopiral Dürerjeva dela, vključno z ''Mladim zajcem'' in podobo tudi spremenil tako, da je zajca upodobil v gozdu ali okrasnem vrtu. To je pomenilo začetek živalskega slikarstva, nove vrste podobe. ''Mladi zajec'' je najvidnejši predmet<ref name="HW" /> v Albertini. Kopija je stalno na ogled. Izvirnik je razstavljen le dvakrat na pet let, v dogovoru z Zveznim uradom za spomenike.<ref name="bz2014">{{navedi knjigo |title=Endlich: Der echte Dürer-Hase!; Wiener Bezirkszeitung – Alsergrund, 13, Wien |date=2014-03-26 |pages=12}}</ref> Leta 2002, ob 500. obletnici datiranja, pa tudi med Dürerjevo razstavo v Albertini leta 2003, je slika pritegnila precejšnje zanimanje javnosti in medijev. [[Muzej Prado]] v [[Madrid]]u je Albertini posodil slavni Dürerjev avtoportret iz leta 1498 za veliko ''Dürerjevo razstavo'' leta 2003 in v zameno prejel ''Mladega zajca'' za razstavo leta 2005 ''Durero – Dela mojstrov Albertine''. Posoja je bila sporna, ker je bilo za izvozno dovoljenje zaprošeno prepozno.<ref>[http://www.dw.de/d%C3%BCrers-feldhasen-widerrechtlich-auf-reisen/a-1500079 DW Kultur: „Dürers Feldhasen widerrechtlich auf Reisen“ – 2005]</ref> ''Mladi zajec'' je ostal v Madridu ves čas trajanja razstave.<ref>[http://diepresse.com/home/kultur/news/143254/Feldhase_Ende-der-Affaere Die Presse: „Feldhase: Ende der Affäre“ – 2005]</ref><ref>[http://www.art-magazin.de/div/heftarchiv/2005/4/OGOWTEGWPPSPRPOGEECPCGCRSPRGWTRWWCWS/Liebe-Leserin,-lieber-Leser ART Heftarchiv – 2005]{{dead link|url=http://www.art-magazin.de/div/heftarchiv/2005/4/OGOWTEGWPPSPRPOGEECPCGCRSPRGWTRWWCWS/Liebe-Leserin,-lieber-Leser |date=2019-04 |archivebot=2019-04-10 13:27:51 InternetArchiveBot }}</ref> ''Mladi zajec'' ni bil vključen v posojo Dürerjevih del Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, D.C., leta 2013.<ref>{{Webarchiv|url=http://www.heute.at/freizeit/kultur/art23668,860423 |wayback=20160120214840 |text=Heute.at: „Albertina verborgt 118 Dürer-Werke an US-Museum“ – 2013 }}</ref> Deset let pozneje je bil original na ogled od 14. marca do 29. junija 2014 na razstavi ''Ustanovitev Albertine – med Dürerjem in Napoleonom''. Med Dolgo nočjo muzejev je bilo od 18.00 do ... 1. oktobra 2016 do 1. ure zjutraj 2. oktobra je bil ''Mladi zajec'' sedem ur razstavljen v Albertini.<ref>[http://wien.orf.at/news/stories/2796995/ Dürer-Hase für sieben Stunden zu sehen] orf.at, 16. September 2016, abgerufen am 17. September 2016.</ref> Od 20. septembra 2019 do 6. januarja 2020 je bila v Albertini velika Dürerjeva razstava. ''Mladi zajec'' bo ponovno razstavljen leta 2026 v povezavi z 250. obletnico Albertine.<ref>[https://www.derstandard.at/story/3000000304102/alt-aber-fit-die-albertina-feiert-heuer-ihr-250-j228hriges-bestehen?ref=seite1_entdecken Der Hase darf raus! Die Albertina feiert heuer ihr 250-jähriges Bestehen]"</ref> Na Tiergärtnertorplatzu v starem mestnem jedru [[Nürnberg]]a, nedaleč od Dürerjeve hiše, stoji skulptura ''Zajec'' kiparja Jürgena Goertza, ustvarjena leta 1984 kot poklon Dürerju in njegovi slavni sliki. Od februarja 2026 je v ulici Äußere Laufer Gasse v starem mestnem jedru [[Nürnberg]]a semafor za pešce, ki z rdečo lučjo prikazuje zajca, ki skače z zeleno.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/feldhase-als-ampelmaennchen-nuernberg-bekommt-erste-duerer-ampel,V5d4y0X |titel=Feldhase als Ampelmännchen: Nürnberg bekommt erste Dürer-Ampel |autor=Ulla Küffner |werk=BR.de |datum=2025-12-17 |abruf=2026-02-20}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.nordbayern.de/nuernberg/zum-555-geburtsjahr-besondere-ampel-mit-durer-hasen-in-nurnberg-installiert-hier-steht-sie-1.15017086 |titel=Zum 555. Geburtsjahr: Besondere Ampel mit Dürer-Hasen in Nürnberg installiert - hier steht sie |autor=Johanna Michel |werk=Nordbayern.de |datum=2026-02-20 |abruf=2026-02-20}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''Albrecht Dürer 1471 bis 1528.'' Werkverzeichnis''. Das gesamte graphische Werk.'' Band 1: ''Handzeichnungen.'' München, 3. Auflage, 1971, S. 284. Mit einer Einleitung von Wolfgang Ett. * Heinz Widauer: ''Feldhase.'' In: K. A. Schröder, M. L. Sternath: ''Albrecht Dürer''. Hatje Cantz Verlag, Ostfildern-Ruit 2003, ISBN 3-7757-1330-1, S. 268. * Elisabeth M. Trux: ''Überlegungen zum Feldhasen und anderen Tierstudien Dürers mit einer Datierungsdiskussion.'' In: K. A. Schröder, M. L. Sternath: ''Albrecht Dürer''. Hatje Cantz Verlag, Ostfildern-Ruit 2003, ISBN 3-7757-1330-1, S. 45–55. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Young Hare, by Albrecht Dürer}} * Virtuelles Forschungsnetzwerk Albrecht Dürer, Heidelberg: arthistoricum.net, 2020ff. DOI: [https://doi.org/10.11588/duerer.online.687dd5aaf237d Werk in duerer.online.] Abgerufen am 16. September 2025 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1502]] 6we6u7k3uj2faa2lqx9ijh0binegdzt